52006PC0089

Predlog uredba Sveta o tržnih standardih za jajca /* KOM/2006/0089 končno */


[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.02.2006

KOM(2006) 89 konč

Predlog

UREDBA SVETA

o tržnih standardih za jajca

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Uredba Sveta (EGS) št. 1907/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za jajca določa več pravil za trženje jajc, vključno s številnimi zelo tehničnimi pravili.

Od njenega sprejetja leta 1990 je bila Uredba spremenjena šestkrat. Spremembe so zajemale uvedbo novih zahtev, kot npr. označevanje jajc z registrsko številko proizvajalca ali sprejetje določenih tehničnih standardov za nove tržne potrebe. Zaradi vseh teh sprememb je Uredba težko berljiva.

Za kmetijsko politiko in pisanje zakonodaje je poenostavitev zakonodaje Skupnosti ključnega pomena. To je bilo poudarjeno v nedavnem Sporočilu Komisije o poenostavitvi in boljši ureditvi za skupno kmetijsko politiko [KOM(2005) 509 konč. z dne 19.10.2005]. V tem smislu je treba predvideti nadomestitev Uredbe Sveta (ES) št. 1907/90 s poenostavljenimi in učinkovitejšimi določbami ter prenosom tehničnih elementov na izvedbeno uredbo Komisije.

Predlog

UREDBA SVETA

o tržnih standardih za jajca

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2771/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za jajca[1] in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,[2]

ob upoštevanju naslednjega:

1. Tržni standardi za jajca prispevajo k izboljšanju kakovosti jajc in s tem k njihovi lažji prodaji. Zato je v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, da za jajca veljajo tržni standardi.

2. Izkušnje iz uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za jajca[3] so pokazale na potrebo po nadaljnjih spremembah in poenostavitvi. Uredbo (ES) št. 1907/90 je zaradi tega treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

3. Standardi bi morali načeloma veljati za vsa jajca kokoši vrste Gallus gallus , ki se tržijo v Skupnosti. Toda zdi se priporočljivo, da se iz uporabe standardov izvzamejo nekatere oblike neposredne prodaje proizvajalca končnemu potrošniku, kadar gre za manjše količine.

4. Jasno je treba ločiti med jajci za neposredno prehrano ljudi in jajci, ki niso primerna za neposredno prehrano ljudi, zlasti počenimi jajci ali inkubiranimi jajci, ki se uporabljajo v prehrambeni in neprehrambeni industriji. Treba je razlikovati med dvema kakovostnima razredoma jajc, to so jajca razreda A in jajca razreda B.

5. Potrošniku mora biti omogočeno, da razlikuje med jajci, ki so različnih kakovostnih razredov in se razlikujejo po teži, ter da se seznani z načinom reje v skladu z Direktivo Komisije 2002/4/ES z dne 30. januarja 2002 o registraciji gospodarstev, ki gojijo kokoši nesnice, v skladu z Direktivo Sveta 1999/74/ES[4]. To zahtevo je mogoče izpolniti z označevanjem jajc in žigosanjem paketov.

6. Jajca morajo biti označena z registrsko številko proizvajalca, kakor to določa Direktiva 2002/4/ES, tako da je mogoče izslediti jajca, dana na trg za prehrano ljudi.

7. Zaradi preprečevanja goljufij morajo biti jajca razreda A označena čim prej po tem, ko so bila znesena.

8. V pakirnih centrih, ki so odobreni v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora[5], se morajo jajca razvrstiti po kakovosti in teži.

9. Da se zagotovi, da so pakirni centri primerno opremljeni za razvrščanje jajc in pakiranje jajc razreda A, jih morajo odobriti pristojni organi in jim dodeliti oznako pakirnega centra, ki omogoča izsleditev jajc, danih na trg.

10. Bistveno in v interesu tako proizvajalcev kot tudi potrošnikov je, da jajca, ki so uvožena iz tretjih držav, ustrezajo standardom Skupnosti. Toda posebne določbe, ki so veljavne v določenih tretjih državah, lahko upravičujejo odstopanja od standardov, če je zagotovljena enakovrednost zakonodaje .

11. Države članice morajo imenovati eno ali več agencij, odgovornih za nadzor nad to uredbo. Postopki za takšen nadzor morajo biti enotni.

12. Države članice morajo določiti pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe.

13. Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[6] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 – Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa pogoje trženja v Skupnosti za jajca, ki so bila proizvedena v Skupnosti ali so bila uvožena iz tretjih držav.

Ti pogoji trženja veljajo tudi za jajca, ki so namenjena za izvoz izven Skupnosti.

2. Ta uredba ne velja za jajca, ki jih proizvajalec proda neposredno končnemu potrošniku:

a) na svoji kmetiji,

b) na lokalni javni tržnici v regiji proizvodnje zadevne države članice z izjemo dražb ali

c) s prodajo od vrat do vrat.

Člen 2 – Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1) „jajca“ pomenijo jajca v lupini kokoši vrste Gallus gallus , ki so primerna za prehrano ljudi ali za uporabo v prehrambeni industriji, razen počenih, inkubiranih ali kuhanih jajc;

2) „počena jajca“ so jajca z razpokami v lupini in poškodovano membrano, zaradi česar je izpostavljena njihova vsebina;

3) „inkubirana jajca“ so jajca, ki so bila vložena v inkubator;

4) „trženje“ pomeni nudenje ali razstavljanje za prodajo, ponujanje v prodajo, prodajanje, dostavo ali kakršno koli obliko dajanja na trg;

5) „mesto proizvodnje“ pomeni objekt, kjer so kokoši nesnice in je odobren v skladu z Direktivo 2002/4/ES;

6) „pakirni center“ pomeni objekt, ki je odobren v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 in kjer jajca razvrstijo po kakovosti in teži;

7) „končni potrošnik“ pomeni zadnjega potrošnika živila, ki hrane ne bo uporabljal za kakršno koli poslovno dejavnost.

Člen 3 – Razredi po kakovosti in teži jajc

1. Jajca morajo biti razvrščena po kakovosti:

- razred A za „sveža“,

- razred B za „kakovost drugega razreda“.

2. Jajca razreda A morajo biti razvrščena tudi po teži.

3. Jajca razreda B se uporabljajo samo v prehranjevalni in neprehranjevalni industriji.

Člen 4 – Označevanje jajc

1. Jajca razreda A se označijo z registrsko številko mesta proizvodnje, kot določa točka 2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES, da se med drugim omogoči opredelitev načina reje.

2. Označevanje jajc v skladu z odstavkom 1 se opravi na mestu proizvodnje ali v prvem pakirnem centru, kamor se jajca prepeljejo.

3. Z odstopanjem od člena 1(2) se jajca, ki jih proizvajalec proda končnemu potrošniku na lokalni javni tržnici v regiji proizvodnje države članice, označijo v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Toda države članice lahko iz te zahteve izvzamejo proizvajalce, katerih gospodarstvo ne šteje več kot 50 kokoši nesnic, pod pogojem da sta na mestu prodaje označena ime in naslov gospodarstva.

Člen 5 – Pakirni centri

1. Jajca se v pakirnih centrih razvrstijo po kakovosti in teži.

2. Pristojni organ pooblasti pakirne centre za razvrščanje jajc in dodeli oznako pakirnega centra vsakemu podjetju ali proizvajalcu, katerega prostori in tehnična oprema so primerni za razvrščanje jajc po kakovosti in teži. Tako dovoljenje se lahko odvzame, če zahtevani pogoji iz izvedbenih pravil, sprejetih v skladu s členom 11, niso več izpolnjeni.

Člen 6 – Uvoz jajc

1. Komisija na zahtevo zadevne države oceni tržne standarde za jajca, ki veljajo v tretjih državah izvoznicah. Ocena zajema tudi pravila o trženju in označevanju, način reje in nadzor ter tudi izvajanje. Če Komisija ugotovi, da veljavna pravila ponujajo dovolj zagotovil za enakovrednost z zakonodajo Skupnosti, se jajca, uvožena iz zadevnih držav, označijo z registrsko številko, enako tisti iz člena 4(1).

2. Komisija se po potrebi pogaja s tretjimi državami, da bi našla ustrezni način za ponujanje zagotovil iz odstavka 1 in o takih zagotovilih sklene sporazume.

3. Če zadostnih zagotovil glede enakovrednosti pravil ni, nosijo jajca iz zadevnih tretjih držav oznako, ki omogoča opredelitev države porekla, in oznako, da je način reje „neopredeljen“.

Člen 7– Nadzor

1. Države članice imenujejo agencije za preverjanje skladnosti s to uredbo.

2. Agencije iz odstavka 1 preverjajo proizvode, ki so zajeti s to uredbo, na vse stopnjah trženja, vključno z natovarjanjem in raztovarjanjem ter prevozom. Poleg naključnega vzorčenja se preverjanja izvajajo na podlagi analize tveganja, ob upoštevanju vrste in proizvodnje zadevnega objekta, kot tudi na podlagi pretekle evidence izvajalca glede skladnosti s tržnimi standardi za jajca.

3. Za jajca razreda A, uvožena iz tretjih držav, se preverjanja iz odstavka 2 izvedejo med carinjenjem in pred sprostitvijo v prosti obtok.

Jajca razreda B, uvožena iz tretjih držav, se sprostijo v prosti obtok le, če se med carinjenjem preveri namembni kraj njihove predelave.

Člen 8 – Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

Člen 9 – Sporočanje

Države članice in Komisija morajo druga drugi sporočiti informacije, ki so potrebne za uporabo te uredbe.

Člen 10 – Odbor

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za perutninsko meso in jajca.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11 – Izvedbene določbe

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 10(2) in zlasti glede na:

1) pogostnost zbiranja, dostave, konzerviranja in ravnanja z jajci;

2) merila za razvrščanje po kakovosti in teži, kot tudi izjeme glede zahtev za razvrščanje;

3) posebnosti označevanja jajc in žigosanja paketov;

4) preverjanja in nadzore;

5) trgovanje s tretjimi državami;

6) sporočila iz člena 9.

Člen 12 – Razveljavitev

1. Uredba (EGS) št. 1907/90 se razveljavi s 1. julijem 2007.

2. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razume kot sklicevanje na to uredbo in ga je treba brati v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi.

Člen 13 – Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. julija 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Primerjalna tabela

Uredba (EGS) št. 1907/90 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 2 |

Člen 2(1) | Člen 1(1) |

Člen 2(3) | – |

Člen 2(4) | – |

Člen 3 | – |

Člen 4 | – |

Člen 5(1) in (3) | Člen 5 |

Člen 5(2) | – |

Člen 6(1) in (2) | Člen 3 |

Člen 6(3) | Člen 11 |

Člen 6(4) in (5) | – |

Člen 7(1)(a) | Člen 4(1) |

Člen 7(1)(b) in (c) | Člen 6 |

Člen 7(1)(d) | Člen 11 |

Člen 7(2) | – |

Člen 8 | – |

Člen 9 | – |

Člen 10 | – |

Člen 11 | – |

Člen 12 | – |

Člen 13 | – |

Člen 14 | – |

Člen 15 | – |

Prvi stavek člena 16(1) | Člen 1(2) |

Člen 17 | – |

Člen 18 | Člen 7(1) in (2) |

Člen 19 | – |

Člen 20(1) | Člen 11 |

Člen 20(2)–(4) | – |

Člen 21 | Člen 8 |

Člen 22(1) | Člen 9 |

Člen 22a | – |

Člen 23 | Člen 12 |

Člen 24 | Člen 13 |

Priloga I | Priloga |

[1] UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

[2] UL C […] […], str. […]

[3] UL L 173, 6.7.1990, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1039/2005 (UL L 172, 5.7.2005, str. 1).

[4] UL L 30, 31.01.2002, str. 44. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[5] UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.