P6_TA(2006)0528

Čas za višjo prestavo - Ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o času za višjo prestavo - Ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti (2006/2138(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje" (KOM(2005)0551),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Čas za višjo prestavo - Novo partnerstvo za rast in delovna mesta" (KOM(2006)0030),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti za rast in delovna mesta: Prenos podjetij - nadaljevanje skozi nov začetek" (KOM(2006)0117),

- ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000, Stockholmu dne 23. in 24. marca 2001, Barceloni dne 15. in 16. marca 2002 in Bruslju dne 22. in 23. marca 2005, dne 15. in 16. decembra 2005 ter dne 23. in 24. marca 2006,

- ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta v Göteborgu dne 15. in 16. junija 2001, kjer je bilo sklenjeno, da se Lizbonska strategija združi s strategijo trajnostnega razvoja,

- ob upoštevanju sklepov neuradnega srečanja predsednikov držav v Hampton Courtu 27. oktobra 2005,

- ob upoštevanju Priporočila Sveta 2005/601/ES z dne 12. julija 2005 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (2005-2008) [1],

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta - Nov začetek za Lizbonsko strategijo" (KOM(2005)0024),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Integrirane smernice za rast in delovna mesta (2005—2008)" (KOM(2005)0141),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti" (KOM(2005)0330),

- ob upoštevanju 25 nacionalnih reformnih programov (NRP), ki so jih predstavile države članice, in ocene teh programov, ki jo je predložila Komisija v 2. delu navedenega sporočila z naslovom "Čas za višjo prestavo - novo partnerstvo za rast in delovna mesta",

- ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu [2] ter sporočila Komisije z naslovom "Kohezijska politika za podporo rasti in novim delovnim mestom: Strateške smernice Skupnosti, 2007-2013" (KOM(2005)0299),

- ob upoštevanju predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013), ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0119), in ustreznega stališča Parlamenta z dne 15. junija 2006 [3],

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij - Naložba za rast in zaposlovanje: Skupni pristop" (KOM(2005)0488) in delovnih dokumentov služb Komisije (SEK(2005)1253 in SEK(2005)1289),

- ob upoštevanju pregleda stanja na področju inovacij v Evropi za leto 2005 - Primerjalna analiza inovacijskih dosežkov,

- ob upoštevanju poročila neodvisne strokovne skupine za raziskave in razvoj ter inovacije, ki je bila imenovana po vrhu v Hampton Courtu, z naslovom "Ustvarjanje inovativne Evrope" ("Ahovo poročilo") iz januarja 2006,

- ob upoštevanju sporočila Komisije o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU (KOM(2006)0502),

- ob upoštevanju Priporočila Komisije 94/1069/ES z dne 7. decembra 1994 o prenosu malih in srednje velikih podjetij [4],

- ob upoštevanju končnega poročila skupine strokovnjakov o projektu BEST za prenos malih in srednje velikih podjetij, sprejetega maja 2002,

- ob upoštevanju Flash Evrobarometra št. 160: raziskava in analitično poročilo o podjetništvu iz aprila in junija 2004,

- ob upoštevanju končnega poročila delovne skupine o tveganem kapitalu, ki vključuje ministrstvo Združenih držav za trgovino, International Trade Administration, in generalni direktorat Evropske komisije za podjetništvo in industrijo, iz oktobra 2005,

- ob upoštevanju predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007-2013), ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0121), in stališča Parlamenta z dne 1. junija 2006 [5],

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja" (KOM(2005)0535),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Spodbujanje podjetniškega razmišljanja skozi izobraževanje in učenje" (KOM(2006)0033),

- ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o energetski učinkovitosti ali narediti več z manj (KOM(2005)0265) in resolucije Parlamenta z dne 1. junija 2006 [6],

- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Akcijski načrt za biomaso" (KOM(2005)0628),

- ob upoštevanju pobude i2010, zlasti akcijskega načrta za e-upravo i2010: pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh (KOM(2006)0173),

- ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo (KOM(2006)0105),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o deležu obnovljivih virov energije v EU in predlogih za konkretnih ukrepov [7],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o izvajanju Evropske listine za mala podjetja [8],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje [9],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z Lizbonsko strategijo [10],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji [11],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o izvajanju Lizbonskega programa Skupnosti: Več raziskav in inovacij - naložba za rast in zaposlovanje - skupni pristop [12],

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A6-0384/2006),

A. ker mora EU strateško prilagoditi svojo vlogo zaradi spreminjajočih se pravil novega svetovnega gospodarstva in naraščanja svetovnih trgov, da bi se izognila zastoju dolgoročne gospodarske rasti,

B. ker morajo EU in države članice za zagotovitev dolgoročne gospodarske rasti odpraviti vrzel med raziskavami in trgom v EU,

C. ker dostop do svetovnega trga malim in srednje velikim podjetjem (MSP) zagotavlja nove tržne niše, nižje stroške za raziskave in razvoj, boljši dostop do financiranja, ekonomijo obsega in tehnološke prednosti ter priložnosti za razpršitev tveganja,

D. ker napredek pri uresničevanju ciljev Lizbonske strategije v EU ni enak ter obstajajo velike razlike na splošni ravni tehnološkega razvoja in stopnji uspešnosti držav članic,

E. ker je v procesu poenostavitve zakonodaje zelo težko upoštevati popravke pravne redakcije in so zato potrebni mehanizmi ali postopki za potrjevanje takega popravka,

F. ker neizvajanje pomembne zakonodaje ES in posledična drobitev trga preprečujeta gospodarsko rast in ustvarjanje konkurence, ki bi zagotovila ekonomijo obsega, potrebno za zelo konkurenčno gospodarstvo v EU,

G. ker se mora EU preoblikovati v izboljšano gospodarstvo, ki temelji na znanju, ker so ustvarjanje, prenos in uporaba novega znanja glavni pogoj za gospodarsko rast in trajnostno konkurenčno prednost,

H. ker se morajo države članice še naprej soočati z izzivi, povezanimi s socialno-demografskimi spremembami in trajnostnimi socialnimi modeli, ter izkoristiti to priložnost za razvoj inovativnih postopkov, storitev in proizvodov,

I. ker ustrezno financirane raziskav in razvoja zagotavlja inovacije, gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in raziskave, ki temeljijo na odličnosti,

J. ker mora EU zagotoviti dinamično poslovno kulturo s spodbujanjem dejavnih politik, kot so vseživljenjsko učenje, pridobivanje spretnosti, ustvarjanje osebne kariere, poklicno usmerjanje mladih in poklicno usposabljanje,

K. ker mora evropski informacijski in komunikacijski prostor vidneje in dejavneje spodbujati podjetništvo ter kulturo učenja,

L. ker mala in srednje velika podjetja zagotavljajo 70 % delovnih mest in le 44 % malih in srednje velikih podjetij izvaja notranje inovacije,

M. ker so mala in srednje velika podjetja glavni steber gospodarske in socialne kohezije, saj v EU zaposlujejo več kot 75 milijonov ljudi in v nekaterih industrijskih sektorjih predstavljajo do 80 % delovnih mest; ker je z ozirom na vlogo, ki jo imajo za gospodarski razvoj in inovacije, in na tržni delež, ki ga predstavljajo, nujno, da mala in srednje velika podjetja prejmejo obsežno podporo;

N. ker morajo države članice zagotoviti ugodno okolje za razvoj zasebnega sektorja in izpolnjevati posebne potrebe malih in srednje velikih podjetij, vključno s spodbudnim delovnim okoljem in predpisi, ustreznimi osnovnimi infrastrukturnimi storitvami, dostopom do kratkoročnega in dolgoročnega financiranja na razumni stopnji, lastniškim in tveganim kapitalom, svetovalno pomočjo ter poznavanjem tržnih priložnosti,

O. ker so javno-zasebna partnerstva dragoceno sredstvo za doseganje kakovosti javnih služb in finančne vzdržnosti,

P. ker imajo lahko mala in srednje velika podjetja slabe podjetniške sposobnosti in pomanjkljivosti pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter pri računovodstvu in imajo lahko težave z jezikovnimi ovirami, upravljanjem proizvodnje, poslovnim načrtovanjem, pomanjkanjem sredstev in s sposobnostjo doseganja kritične mase,

Q. ker je podpiranje posredniških organizacij, ki zastopajo mala in srednje velika podjetja, nujno zaradi temeljne narave njihovega delovanja v zvezi z informacijami, podporo in nadaljnjim spremljanjem malih in srednje velikih podjetij, zlasti najmanjših,

R. ker so mala in srednje velika podjetja vključena v čezmejne in svetovne trge, kar je postala strategija za njihov nadaljnji razvoj,

S. ker je ena od glavnih ovir za uspešno podjetništvo, inovacije in razvoj proizvodov pomanjkanje raznolikosti oblik financiranja, ki so na voljo v kapitalski verigi,

T. ker mora EU podpirati inkubacijsko in predinkubacijsko dobo začetnih projektov v tržno usmerjenem akademskem okolju, da jim pomaga pridobiti večjo kritično maso, višje vrednotenje in večje začetne naložbe družb tveganega kapitala,

U. ker je patentiranje v EU zelo drago, 46700 EUR v primerjavi z ZDA (10250 EUR) in Japonsko (5460 EUR), in ker je patent Skupnosti nujno potreben,

V. ker morajo nacionalni reformni programi stalno izpolnjevati potrebe malih in srednje velikih podjetij ter velikih podjetij,

W. ker 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij v Evropi kaže na zelo veliko raznolikost podjetniških možnosti, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju in izvajanju politik Skupnosti, zlasti v okviru nacionalnih programov reform, in zlasti v zvezi z mikropodjetji in domačo obrtjo, ki pomenijo več kot 95 % evropskih malih in srednje velikih podjetij,

X. ker bi lahko jasna pravila o državni pomoči prispevala h gospodarskemu razvoju in podjetniški inovativnosti ter pomagala prikrajšanim skupnostim in regijam,

Y. ker družinska podjetja zagotavljajo približno dve tretjini delovnih mest v EU,

Z. ker je treba poudariti vlogo in razvoj obstoječih programov EU, kot je Leonardo da Vinci, ki spodbuja mobilnost, inovativnost in kakovost usposabljanja prek transnacionalnih partnerstev (podjetij, izobraževalnih ustanov, organov za zveze),

Uspešno konkuriranje EU na svetovnem trgu

1. opozarja države članice, da je edini način za uspešno konkurenco na svetovnem trgu ustvarjanje evropske družbe znanja, ki temelji na odličnosti;

2. priznava pomembnost spodbujanja kulture, ki temelji na inovativnosti, in potrebo po njenem vključevanju na vseh področjih nacionalnih strategij konkurenčnosti;

3. poudarja dejstvo, da organizacijska moč ne bo več temeljila na osnovnih pristojnostih, ampak na osnovnih sposobnih posameznikih;

4. poziva države članice, naj že od začetka izobraževanja podpirajo podjetništvo in okrepijo svojo podporo vseživljenjskemu učenju;

5. poudarja izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja z učinkovito mobilizacijo potrebnih sredstev, zlasti s povečanjem zasebnih naložb v visokošolsko izobraževanje in nadaljnje usposabljanje;

6. poziva Komisijo, naj odpravi pravno neskladje v trgovinskem pravu različnih držav in tako zagotovi odprt in konkurenčen trg;

7. poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju med regijami, ki se srečujejo z enakimi težavami in izzivi, na eni strani, in sicer s spodbujanjem vzpostavitve mrež med podjetji v teh regijah, ter čezmejnimi regijami na drugi strani, da se spodbuja razvoj in usklajevanje politike, ki izpolnjuje njihove posebne potrebe; poudarja pomen grozdov malih in srednje velikih podjetij okoli tehnoloških parkov, javnih laboratorijev ali univerz, ki ustvarjajo dinamična okolja v Evropi, ki lahko izkoriščajo znanstvena spoznanja in ustvarjajo delovna mesta, ki temeljijo na znanju;

8. poudarja, da je treba priznati poseben položaj industrijskih grozdov in con ter spodbuditi njihov razvoj s pomočjo evropskih programov, ob upoštevanju njihovih posebnih značilnosti in zagotavljanju ustrezne podpore; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobrih praks med državami članicami pri ustanavljanju podjetniških grozdov in boljšemu povezovanju med podjetji in univerzami, ki so pomembni za spodbujanje inovacij in ustanavljanje podjetij;

9. zahteva izboljšanje čezatlantskih gospodarskih odnosov, da se ustvari večje območje proste trgovine, kot je enotni evropski trg;

10. poziva države članice k nadaljnjemu odpiranju trgov in izpopolnjevanju pomanjkljive zakonodaje na tem področju, ki izboljšuje skladnost in evropsko konkurenčnost na svetovni ravni;

11. poziva države članice, naj izpopolnijo in dopolnijo storitveni sektor ter s tem povečajo stopnjo delovne produktivnosti;

12. priznava, da Evropa potrebuje dejansko celovito energetsko politiko, ki zagotavlja varnost oskrbe in najmanjšo okoljsko škodo;

13. poudarja, da je poenostavitev zakonodaje pomemben cilj, vendar ga je težko uresničiti, in da se v nekaterih pogledih delno približuje kodifikaciji; poziva Komisijo, da k poenostavitvi prispeva s predlogom o enostavnem mehanizmu za potrjevanje popravkov pravne redakcije v zvezi s spremembami v evropski zakonodaji za namene poenostavitve in da državam članicam predlaga, da vsaka zase vzpostavi podoben mehanizem, ki bo spodbujal takšno poenostavitev;

Ustvarjalnost Evropejcev nima meja

14. poudarja, da morajo države članice ponovno okrepiti znanje, raziskave in inovativnost; meni, da so raziskave nujno potrebne za uspešno inovativnost in gospodarsko rast; meni, da je treba z vseživljenjskim učenjem, učenjem jezikov ter informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami (IKT) oblikovati evropsko družbo, ki bo temeljila na znanju, da se odpravi pomanjkanje sposobnosti in brezposelnost ter tako poveča mobilnost delavcev v EU;

15. poudarja, da so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), e-učenje in e-poslovanje ključne prvine za izboljšanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij; meni, da je poleg tega treba dati nov zagon projektom, ki spodbujajo te možnosti v malih in srednje velikih podjetjih;

16. podpira najširšo uporabo ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje, da se zadosti potrebam evropskih učencev z zagotavljanjem enakosti in dostopa, zlasti za tiste skupine, ki potrebujejo podporo za svoj izobrazbeni potencial, kot so osebe s slabimi osnovnimi veščinami in znanjem, osebe, ki predčasno opustijo šolanje, dolgotrajno brezposelne osebe, migranti ter invalidne osebe;

17. poudarja, da je edini način za vzpostavitev trga za mala in srednje velika podjetja ter industrijo v EU, da se odpravi vrzel med raziskavami ter trženjem inovativnih postopkov, storitev in proizvodov v EU;

18. poudarja potrebo po modelih odprte inovativnosti, ki so manj linearni in bolj dinamični ter bodo prispevali k dodani vrednosti podjetij;

19. poziva države članice, da ne spodbujajo zgolj uporabe osebnih računalnikov, temveč tudi programskih paketov, saj lahko ta dodatni spomin izboljša učinkovitost različnih upravnih nalog;

20. poudarja potrebo po uporabniku prijaznem patentu Skupnosti ter večji vzajemnosti med evropskimi, ameriškimi in japonskimi patentnimi sistemi, da se čim bolj varujejo evropsko podjetništvo in ideje, zlasti spodbujanje njihove uporabe v malih in srednje velikih podjetjih;

21. pozdravlja cilje strategije EU o dostopu do trgov in poziva EU, naj bolj spodbuja zbirko podatkov med malimi in srednje velikimi podjetji ter jo posodablja; priporoča državam članicam, regionalnim in lokalnim organom, naj ustvarijo skupna informacijska središča "vse na enem mestu" ter spodbujajo internetne storitve vladnih služb (e-uprava);

22. odločno poziva Komisijo, naj prek omrežja evropskih informacijskih centrov spodbuja širši dostop do mednarodnih trgov;

23. odločno poziva Komisijo, naj prenovi in razširi obstoječo mrežo ter vanjo vključi različne agencije za podporo podjetjem, ki so del nacionalnih mrež ter lahko malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo obsežne in zanesljive storitve;

24. poudarja, da je zato treba izvesti oceno dela mreže Euro Info Centre (EIC), jo izboljšati in preoblikovati, da bi postala bolj učinkovita tako na operativni ravni kot pri ponujenih ukrepih, kar bi dalje prispevalo k bolj ciljnemu in hitrejšemu delovanju; meni, da bi se morali centri EIC preoblikovati v centre za pomoč po načelu "vse na enem mestu" za vsa mala in srednje velika podjetja, ki se srečujejo z ovirami na notranjem trgu, in bi morali prevzeti vlogo dejanskega posrednika med malimi in srednje velikimi podjetji ter državami članicami, pri čemer bi k posameznim problemom pristopali tako, da bi zakonodajo Skupnosti uporabili kolikor je mogoče praktično in pragmatično; priznava, da bodo za dosego teh ciljev centri EIC potrebovali več sredstev;

25. poziva Komisijo, naj aktivno spodbuja boljšo razpoznavnost centrov EIC, in poudarja, da bi morala vsa mala in srednje velika podjetja imeti lažji in brezplačen dostop do informacij, storitev in nasvetov EIC ne glede na to, ali so včlanjena v organizacije, ki izvajajo funkcije EIC, ali ne; poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da EIC na sezname malih in srednje velikih podjetij vključijo tudi tista izven gostiteljskih organizacij; meni, da je zelo pomembno, da Komisija zastavi ambiciozne cilje pri tem, da bi mala in srednje velika podjetja, tudi tista, ki niso včlanjena v gostiteljske organizacije, v večji meri uporabljala in poznala EIC;

26. meni, da bi si bilo treba prizadevati za to, da bi se mreže, s katerimi upravlja Skupnost, združile, saj so prilagojene potrebam malih in srednje velikih podjetij (npr. evropski informacijski centri in inovacijski relejni centri); meni, da bi bile te skupine mrež npr. lahko vključene v poklicna združenja malih in srednje velikih podjetij;

Gibalo konkurence: pogoji za uspešno konkurenco ter mala in srednje velika podjetja

27. poziva Komisijo in države članice, naj v največji možni meri uporabljajo načelo "misli najprej v malem", ki temelji na Evropski listini za mala podjetja, ter tako zlasti mikropodjetjem in domači obrti omogočijo celotno uresničenje njihovega potenciala rasti in razvoja na lokalni ravni ali izvoznih trgih;

28. poziva države članice, naj poudarijo pomen podjetništva in odgovornosti posameznikov z nagrajevanjem prizadevanja ter spodbujanjem družbene vrednosti tveganja in podjetništva;

29. ugotavlja, da so tehnološke prednosti in odličnost temelj za konkurenčno prednost in družbo, ki temelji na znanju;

30. meni, da je za mala in srednje velika podjetja ter mikropodjetja pomembno, da izrazitejše vloge ne dobi le zagotavljanje informacij, ampak tudi prenos najboljših praks; zato meni, da je prenos poslovnega znanja, vključno z znanjem, potrebnim za razpisne postopke, prednostno področje;

31. odločno poziva države članice, naj spodbujajo uspešne modele elektronskega poslovanja in s tem omogočijo sprejetje IKT;

32. poziva države članice, naj uvedejo enotne standarde ali prostovoljne sporazume na področjih, na katerih njihovo pomanjkanje škodi rasti malih in srednje velikih podjetij;

33. poziva države članice, naj ponovno oživijo evropska podjetja v njihovo dobro z odpravo birokracije, izboljšanjem kakovosti ureditve, zmanjšanjem upravnega bremena, povečanjem vključevanja malih in srednje velikih podjetij v postopek posvetovanja in poenostavitvijo postopkov davčnega usklajevanja ter racionaliziranjem upravnih postopkov in shem socialne varnosti za delavce in delodajalce; poziva države članice, naj odpravijo upravne omejitve za čezmejno sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji, industrijo, raziskovalnimi inštituti in univerzami;

34. spodbuja države članice, naj zagotovijo večjo podporo odpravi nezadostnega števila na novo ustanovljenih podjetij, obravnavajo in uporabljajo ustrezne pobude ter uvedejo posebne ureditve pomoči, ki bodo spodbujale rast v smislu velikosti in zaposlovanja; ugotavlja, kako pomemben je prenos poslovanja pri ohranjanju delovnih mest in kapitala; pozdravlja novo sporočilo o prenosu poslovanja: Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti za rast in delovna mesta - Prenos poslovanja - nadaljevanje skozi nov začetek, ki se navezuje na cilj zmanjšati dejanska tveganja, povezana s podjetništvom; ugotavlja, da so uspešni prenosi poslovanja vedno pomembnejši zaradi staranja prebivalstva Evrope, kar pomeni, da se bo v naslednjih desetih letih upokojila več kot tretjina evropskih podjetnikov; zato države članice poziva, naj v nacionalni politiki za izvajanje Lizbonske strategije novo ustanovljenim podjetjem in prenosom poslovanja namenijo enako politično pozornost in vključijo dejanske ukrepe ter določijo poseben časovni razpored;

35. se strinja s predlogi, ki naj bi omogočili lažje odpiranje novih podjetij ter skrajšanje rokov in zmanjšanje izdatkov pri njihovem nastajanju, a želi opozoriti, da znižanje davčnih olajšav resda ni problematično, zato pa se zamisel o posojilih z nižjimi obrestmi ne sklada vedno z zakonodajo Skupnosti, ki si nasprotno prizadeva za enakost tržnih pogojev; predlaga spodbujanje ustreznih ukrepov, kot so davčne olajšave in prilagodljive ureditve prava družb, da se olajša nadaljnje delovanje podjetij ter zlasti prenos družinskih podjetij na tretje osebe ali zaposlene;

Moderen sistem socialne zaščite in trg dela

36. odločno poziva države članice, naj pregledajo neučinkovite socialne modele glede na njihovo finančno vzdržnost ter spreminjajočo se dinamiko in demografske vzorce, da se zagotovi njihova trajnost;

37. odločno poziva države članice, naj sprejmejo pragmatične politične odločitve, da vzpostavijo ravnovesje med staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rodnosti, kot je podaljševanje delovne dobe v skladu z naraščajočimi standardi zdravstvenega varstva in uvedba politike, ki temelji bolj na družini, s spodbujanjem rojstva otrok in otroškega varstva;

38. poudarja potrebo po podpori podjetnicam, zlati pri dostopu do finančnih sredstev in podjetniških mrež;

39. poudarja, da si morajo države članice prizadevati za popolno e-vključenost v Evropi;

40. poudarja potrebo po tem, da prilagodljivost trga dela vključuje obravnavanje spreminjajočih se družbenih vzorcev in vprašanj staranja družbe;

41. opozarja Komisijo in države članice, da so ob zaposlovanju dodatnih delavcev neplačni stroški ena večjih ovir, s katerimi se srečujejo podjetja, ki zaposlujejo eno osebo; poziva Komisijo in države članice, naj pri obravnavi zakonodaje EU s področja zaposlovanja nujno upoštevajo načelo sorazmernosti in prilagodljivosti, glede na visoko stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih v Evropi;

42. meni, da je zelo pomembno spodbuditi vlaganja malih in srednje velikih podjetij v človeški kapital, saj bi to prispevalo k boljši zaposljivosti delavcev in večji produktivnosti; priznava, da so potrebni posebni programi in ukrepi s področja usposabljanja, ki bi spodbudili podjetniško dejavnost malih in srednje velikih podjetij, vključno z usposabljanjem na kraju samem; poudarja, da je treba starejšim delavcem in invalidnim osebam nuditi primerno poklicno usposabljanje (usposabljanje za nove tehnologije), na podlagi katerega bodo lahko ohranili zaposlitev ali si jo lažje poiskali in da bodo izpolnjene potrebe tako delodajalcev kot invalidnih oseb;

43. predlaga, da se v učni načrt srednješolskega izobraževanja vključi poučevanje osnovnih znanj iz poslovanja, ter spodbuja, da se v področje izobraževanja vključijo mala in srednje velika podjetja, ki lahko nudijo dopolnilne praktične informacije in svetovanje; podpira politiko univerz, ki v svoje učne programe vključujejo vsebine, ki ustrezajo potrebam gospodarstva;

44. poudarja, da je treba v okviru skupne družbene odgovornosti in evropske strategije za trajnostni razvoj spodbujati tista mala in srednje velika podjetja, ki se poslužujejo okolju prijaznih praks;

45. ceni, da si Komisija prizadeva za dialog in spodbujeno redno posvetovanje z malimi in srednje velikimi podjetji ter njihovimi predstavniškimi organizacijami, in poziva, naj to postane redna praksa, ki bo omogočala sodelovanje evropskih podjetij - zlasti preko njihovih poslovnih združenj - ne le pri izvajanju programov Skupnosti, ampak tudi pri njihovem razvijanju; ugotavlja, da je posvetovanje, kakršno poteka sedaj, za mala in srednje velika podjetja problematično, saj časovna omejitev osmih tednov organizacijam, ki zastopajo mala in srednje velika podjetja, ne dopušča dovolj časa, da bi zbrale stališča in jih predložile; poziva Komisijo, naj to omejitev nujno ponovno preuči;

46. izraža prepričanje, da bi morali vsi ukrepi v podporo malih in srednje velikih podjetij veljati za samozaposlene, zlasti glede raznih možnosti v sistemih socialnega varstva, koristi iz tega naslova in preprečevanja tveganj, povezanih z delom;

47. priporoča, naj si države članice kolikor je mogoče, prizadevajo za oblikovanje zakonodajnega okvira, ki bo malim in srednje velikim podjetjem zagotavljal fleksibilno zaposlovanje brez poseganja v vidike socialne varnosti;

48. poudarja potrebo po dokončnem oblikovanju notranjega trga in države članice poziva, da spodbujajo prosti pretok delavcev in na ta način prispevajo k doseganju tega skupnega cilja;

49. opozarja, da je neprekinjeno vlaganje energije v spodbujanje podjetništva ključnega pomena, zlasti ob demografskih spremembah v Evropi v naslednjih desetih letih, ko se bo tretjina podjetnikov upokojila; poziva Komisijo, naj državam članicam olajša medsebojno izmenjavo dobrih praks na tem področju, na primer z obravnavo shem "srebrnega podjetništva" za starejše, z razmišljanjem, kako bi bolje spodbudili mlade k ustanavljanju podjetja, in zlasti s spodbujanjem podjetnic, pri čemer se bo morda treba posvetiti tudi ukrepom za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

Finančna vzdržnost

50. poziva države članice, naj za zagotovitev zdravih javnih financ nujno spoštujejo načela proračunske discipline;

51. spodbuja pregled vzorcev javnih storitev, njihovega financiranja in upravljanja, vključno z razpravo o vlogah in koristi javno-zasebnih partnerstev;

52. podpira države članice, da spodbujajo javno-zasebno partnerstvo kot najprimernejši model za opravljanje podpornih storitev za mala in srednje velika podjetja, vključno z ustanavljanjem skladov tveganega kapitala, in tako ustvarijo zadosten učinek finančnega vzvoda za večjo vključitev zasebnega sektorja;

53. poziva države članice, naj nujno izboljšajo dostop malih in srednje velikih podjetij do javnih naročil, ker bi bila v nasprotnem primeru njihova rast zelo ovirana; opozarja Komisijo in države članice, da imajo direktive o javnih naročilih včasih nezaželene učinke, zaradi katerih so na primer nekateri podpisniki pogodb za javna naročila od potencialnih dobaviteljev zahtevali plačila za obdelavo njihovih prijav na javne razpise; ugotavlja, da lahko takšna plačila onemogočajo mala podjetja, in zato poziva Komisijo, naj to točko upošteva pri pripravi pisnih navodil za izvajanje spremenjenih direktiv o javnih naročilih pozneje v letošnjem letu;

54. meni, da se lahko ekološka inovativnost spodbuja tudi s kupno močjo javnih proračunov, ker lahko okrepitev javnih naročil pomaga ustvariti kritično maso, tako da lahko okolju prijazna podjetja vstopijo na trg v širšem obsegu, kar bo koristilo evropskim malim in srednje velikim podjetjem, ki so zelo dejavna na tem področju;

55. odločno poziva k uporabi davčnih spodbud, ki pospešujejo naložbe tveganega kapitala, ter uporabo sredstev, ki so na voljo iz Evropskega investicijskega sklada in strukturnih skladov, kar bi lahko prispevalo k vzpostavitvi domače baze vlagateljev tveganega kapitala;

56. meni, da je nujno, da mala in srednje velika podjetja v zvezi s financiranjem ali poslovnimi tveganji dobijo izčrpne in zanesljive informacije o možnih oblikah delitve tveganja;

57. meni, da so mala in srednje velika podjetja bistven del evropskega gospodarstva ter da je treba za izkoriščanje njihovega potenciala na področju raziskav in razvoja racionalizirati sedmi okvirni program, da se olajša sodelovanje manjših raziskovalnih organov z zagotovitvijo financiranja malih in srednje velikih podjetij ter grozdov malih podjetij in laboratorijev;

58. pozdravlja pristop, ki je bil sprejet na zasedanju Evropskega sveta marca 2006 v Bruslju, s katerim bi podjetjem, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, omogočili dostop do posojil Evropske investicijske banke;

Uresničevanje nacionalnih programov reform

59. odločno poziva države članice, naj v svojih nacionalnih programih reform posebno pozornost namenijo ukrepom za mala in srednje velika podjetja; uspeh bo odvisen od sodelovanja poslovnih organizacij malih in srednje velikih podjetij ter posvetovanj z njimi, da se preveri njihova učinkovitost;

60. obžaluje izgubo dejanske razsežnosti, ki je bila vključena v poročanje o Evropski listini za mala podjetja, in odločno poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči dvostranska srečanja (vključno z nacionalnimi zainteresiranimi stranmi) o napredku z dejanskimi ukrepi za mala in srednje velika podjetja pri pripravi letnih poročil o nacionalnih programih reform;

61. obžaluje pomanjkanje usklajenega pristopa med nacionalnimi programi reform držav članic;

62. poudarja pomembnost poročanja o uspehih in neuspehih nacionalnih programov reform;

63. odločno poziva država članice, naj pojasnijo, kako bodo uresničevale cilje v svojih nacionalnih programih reform;

*

* *

64. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

[1] UL L 205, 6.8.2005, str. 28.

[2] UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

[3] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0265.

[4] UL L 385, 31.12.1994, str. 14.

[5] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0230.

[6] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0243.

[7] UL C 227 E, 21.9.2006, str. 599.

[8] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0022.

[9] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0079.

[10] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0092.

[11] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0110.

[12] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0301.

--------------------------------------------------