52006IP0487

Resolucija Evropskega parlamenta o hipotekarnih kreditih v EU (2006/2102(INI))

Uradni list 314 E , 21/12/2006 str. 0136 - 0142


P6_TA(2006)0487

Hipotekarni krediti

Resolucija Evropskega parlamenta o hipotekarnih kreditih v EU (2006/2102(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o hipotekarnih kreditih v EU (KOM(2005)0327) "Zelena knjiga",

- ob upoštevanju Bele knjige Komisije o politiki finančnih storitev za obdobje 2005-2010 (KOM(2005)0629),

- ob upoštevanju odziva Sveta Evropske centralne banke na Zeleno knjigo o hipotekarnih kreditih v EU z dne 1. decembra 2005,

- ob upoštevanju Druge direktive Sveta 89/646/EGS z dne 15. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih ustanov [1],

- ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) [2] (Direktiva o kapitalski ustreznosti) in Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih ustanov (preoblikovano) [3],

- ob upoštevanju Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo [4],

- ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu [5]

- ob upoštevanju spremenjenega predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah, ki spreminja Direktivo Sveta 93/13/ES (KOM(2005)0483),

- ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije za Direktivo Sveta o svobodi ustanavljanja in prostem opravljanju storitev na področju hipotekarnih kreditov (KOM(1987)0255),

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za pravne zadeve(A6-0370/2006),

A. ker hipotekarni krediti predstavljajo velik in hitro rastoč trg in so pomemben del gospodarske in socialne strukture EU,

B. ker so nekatere države članice beležile nepričakovano rast na področju trga nepremičnin, ki je omogočil, da je postal gradbeni sektor necikličen, kar je bistveni dejavnik pri doseganju rasti in zaposlenosti v obdobju gospodarske recesije, ki jo je Evropa doživela v obdobju od 2000 do 2005;

C. ker so izredno nizke obrestne mere povzročile povečanje povpraševanja po hipotekarnih kreditih, zlasti v državah, kjer so temeljili na zaupanju, ki je pospešilo gospodarsko rast;

D. ker mora biti zaščita evropskih potrošnikov glavna značilnost vsakega zakonodajnega ukrepa o hipotekarnih kreditih, saj so ti za večino državljanov EU največja finančna obveznost v življenju, ki ima dolgoročne posledice za njihov življenjski standard in njihovo finančno stabilnost;

E. ker okrepljena preglednost ključnih značilnosti razpoložljivih hipotečnih proizvodov ne bi samo izboljšala učinkovitosti trga, ampak bi okrepila tudi zaupanje evropskih posojilojemalcev, ki se zanimajo za hipotekarne kredite v drugih državah članicah in jim omogočila, da se odločijo na podlagi prejetih informacij;

F. ker morajo imeti potrošniki vedno na voljo najizčrpnejše in najpreprostejše informacije v standardizirani obliki, kar jim bo omogočilo primerjavo ponudbe v različnih državah članicah, da bodo imeli pri najemanju hipotekarnih kreditov v drugih državah večjo svobodo izbire;

G. ker lahko ciljni ukrepi za izboljšano vrsto izdelkov in storitev, večjo razpoložljivost in združen trg financiranja povečajo tržno učinkovitost, ekonomije obsega in raznovrstnosti, znižajo stroške najemanja posojil, kar koristi evropskemu gospodarstvu;

H. ker je omogočanje dostopa do podatkovnih baz o posojilih strank za ponudnike hipotečnih storitev v primeru čezmejnega najemanja posojil, ključni prispevek k povečanju konkurenčnosti dejavnosti, ki temeljijo na hipotekarnih posojilih, in oblikovanju enotnega evropskega hipotečnega trga;

I. ker bo združen hipotekarni trg olajšal mobilnost delovne sile,

J. ker hipotekarni posojilodajalci ali potrošniške organizacije presenetljivo malo vztrajajo pri razvoju čezmejnega najemanja posojil, ki je drugačno od fizične ustanove na ločenih nacionalnih trgih,

K. ker so precejšnje tržne ovire doslej ovirale rast čezmejnih ponudb za hipotekarni kredit, ki trenutno znašajo manj kot 1% celotnega hipotekarnega trga EU,

L. ker Skupnost pri številnih pomembnih vprašanjih nima pristojnosti oziroma je ta omejena in ker je treba upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti,

M. ker lahko hipotekarni posredniki igrajo pomembno vlogo, saj uporabljajo lastne izkušnje, pridobljene na področju s hipotekami povezanimi proizvodi na domačem trgu kot tudi na trgih drugih držav članic, ter tako podprejo čezmejne dejavnosti in predstavljajo most med potrošniki in tujimi kakor tudi lokalnimi finančnimi institucijami;

N. ker med državami članicami zaradi pravnih, davčnih, zakonodajnih pogojev in pogojev varstva potrošnikov obstajajo bistvene razlike v vrstah in značilnostih izdelkov, prodajnih strukturah, trajanju posojil in mehanizmih financiranja,

O. ker je delovanje trgov hipotekarnih kreditov izjemno kompleksno in ker se pravni red, kultura financiranja, ureditev na področju nepremičnin in zemljiških knjig, stvarno pravo, ureditev za kreditne pogodbe, pravila za ovrednotenje, postopki prisilne prodaje, trgi za refinanciranje kreditov in podobno med posameznimi državami zelo razlikujejo, hkrati pa so ta področja medsebojno zelo odvisna,

P. ker še vedno obstajajo davčne ovire diskriminatorne narave, ki preprečujejo izkoriščanje enotnega trga za hipotekarne kredite in lahko v nekaterih primerih tudi kršijo zakonodajo ES;

Q. ker obstaja neposredna povezava med hipotekarnim trgom in makroekonomsko politiko ter predvsem izvajanjem monetarne politike,

R. ker lahko nestanovitnost hipotekarnega trga vpliva na stanovanjske in gospodarske cikle in lahko zato povzroči sistemsko tveganje,

S. ker bi se bilo treba - če naj trg hipotekarnih kreditov EU postane učinkovitejši in bolj konkurenčen - najprej osredotočiti na izvajanje in učinkovitost priporočila Komisije 2001/193/ES z dne 1. marca 2001 o predpogodbenih informacijah, ki jih potrošnikom posredujejo posojilodajalci, ki ponujajo stanovanjska posojila [6], (kodeks vedenja) ter na uporabo evropskega standardnega informativnega lista (ESIS), s čimer bi potrošniku omogočili, da pridobi pregledne in primerljive podatke o stanovanjskih posojilih;

T. ker se zdi, da je imelo izvajanje prej omenjenega kodeksa vedenja različno stopnjo uspeha v državah članicah in pri tem še vedno ni bila rešena globalna težava, ki je pomanjkanje skupnega zakonodajnega okvira,

Uvod

1. priznava, da lahko nadaljnja dobro usmerjena integracija hipotekarnega trga EU koristi potrošnikom;

2. meni, da mora vsak ukrep, ki zadeva evropski trg hipotekarnih kreditov na ravni EU, najprej in predvsem koristiti neposredno javnosti kot hipotekarni dolžnici in da mora biti ta trg dostopen večjemu številu morebitnih hipotekarnih posojilojemalcev, vključno s tistimi z nižjim ali nepopolnim kreditnim profilom, delavcem s pogodbami za določen čas in tistim, ki se prvič odločajo za nakup;

3. pozdravlja obširno posvetovanje Komisije in vztraja, da je treba za vse posebne predloge prej podati temeljito presojo gospodarskih in socialnih vplivov;

4. odobrava prizadevanje Komisije, da bi upoštevala zahteve po boljši ureditvi; kljub temu jo opominja, da morajo biti vse odločitve vedno sprejete po obsežnem posvetovanju;

5. ugotavlja, da so v Zeleni knjigi poudarjene številne ovire na poti k skupnemu maloprodajnemu trgu hipotekarnih kreditov EU, in poziva Komisijo, da se osredotoči na ciljne ukrepe, ki ponujajo največje koristi, in da spodbuja tržne iniciative, kjer je to mogoče;

6. opozarja Komisijo, da bi poenotenje proizvodov samih utegnilo pripeljati do pravnih neskladnosti in torej slabo učinkovalo na sektor;

7. vztraja, da ukrepi EU me smejo omejevati konkurence in inovacij, zlasti kar zadeva proizvode, pomožne storitve in tehnike financiranja;

Kodeks vedenja in predpogodbene informacije

8. poziva k usklajevanju določb o predpogodbenih informacijah, na podlagi katerih se lahko posojilojemalci odločijo glede hipotekarnih pogodb;

9. vztraja, da morajo biti te predpogodbene informacije točne in razumljive, kar bo olajšalo potrošnikovo odločitev, ter da morajo ob upoštevanju razpoložljivih podatkov, na katerih temelji hipotekarna pogodba, potrošniku čim bolj celovito in razumljivo predstaviti situacijo; poudarja, da mora posojilodajalec, če se odloči ponuditi hipotekarni kredit v drugi državi članici, posojilojemalcu te informacije čim prej posredovati v uradnih jezikih države članice, kjer ima potrošnik stalno prebivališče;

10. meni, da sta kodeks vedenja in evropski standardni informativni list pomembni, vendar nezadostni sredstvi za zaščito ekonomskih interesov državljanov, ki se selijo v drugo državo članico in bodo verjetno tam kupili nepremičnino; poziva Komisijo, naj oceni napredek in razmisli o tem, da bi bil kodeks vedenja, ki je trenutno prostovoljni, zavezujoč, če ni pričakovati, da bi se spoštovanje kodeksa lahko hitro uveljavilo;

Financiranje

11. meni, da je razvoj skupnega, odprtega in združljivega trga financiranja prednostna naloga, saj bo povečal učinkovitost, omogočil mednarodno razpršitev kreditnega tveganja, optimiziral pogoje financiranja in razporeditve kapitala ter zmanjšal stroške najemanja posojil; priznava pomen in možnost povezovanja tržnih iniciativ na tem področju;

12. poudarja, da se ne da oblikovati enotnega sekundarnega trga za hipoteke ne da bi postopoma poenotili nacionalna pogodbena pravila;

13. pozdravlja ustanovitev strokovne skupine za hipotekarno financiranje in poziva k podrobni analizi razlik v nacionalni regulativni in pravni praksi, ki zadeva hipoteke;

14. meni, da določbe iz Direktive o kapitalski ustreznosti o kritih obveznicah in hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjih nudijo pomembne možnosti za financiranje;

15. predlaga, naj Komisija preuči najboljši način za vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke, ki bi vsebovala informacije o različnih hipotekarnih trgih v državah članicah in o čezmejnih paketih hipotekarnih vrednostnih papirjev (npr. v zvezi z verjetnostjo neplačevanja dolgov ter izgubami zaradi neplačevanja dolgov in predplačil), s čimer bi vlagateljem omogočili, da ustrezno ovrednotijo in ocenijo skupne pakete hipotek;

16. predlaga, da bi se lahko na kapitalskih trgih prodajala vrsta standardiziranih paketov evropskih hipotek, katerih značilnosti določajo njihove bonitetne ocene, kar bi poglobilo sekundarni trg listinskih hipotek;

17. poziva Komisijo, naj preuči rastoč trg hipotek v skladu s šeriatskim pravom in naj zagotovi, da nobena zakonodaja ne izključuje zahtev tega trga;

18. priznava pomembno vlogo hipotekarnega zavarovanja pri zmanjševanju tveganja izpostavljenosti posojilodajalcev in dovoljevanja dostopa do širšega kroga posojilojemalcev;

Prodaja na drobno

19. poziva Komisijo, da razišče ovire, ki preprečujejo posojilodajalcem pravico do prostega opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja v drugih državah članicah, ter sprašuje, ali se klavzula "v javno korist" izvaja zato, da se preprečujejo čezmejne dejavnosti;

20. podpira ukrepe Komisije za enostavnejši postopek čezmejnih združitev in prevzemov na področju finančnih storitev, in zagotavlja, da distribucijske mreže upoštevajo zahteve regionalnih razmer in manjših trgov, vendar ugotavlja, da čezmejne združitve in prevzemi sami ne bodo spodbujali združevanja trga na tem področju;

21. meni, da bo odprtje trga hipotekarnih kreditov za posojilodajalce, ki niso kreditne ustanove z enakovrednim nadzornim režimom, povečalo konkurenčnost in izbiro proizvodov;

22. priznava koristno vlogo, ki jo imajo ponudniki posojil, kot so hipotekarni posredniki, pri omogočanju dostopa strankam do konkurenčnih hipotekarnih kreditov, ki jih ponujajo domači in tuji posojilodajalci, ter podpira zavezanost Komisije, da se posvetuje o primernem zakonodajnem okolju za take ponudnike;

23. poziva Komisijo, da preuči ovire pri čezmejnih prenosih posojil in da nadalje razišče možnosti evrohipoteke kot zavarovalnega instrumenta, vključno s:

- spremljevalnimi jamstvi, ki so potrebna za njeno vzpostavitev in uporabo, zlasti v zvezi s preverjanjem zavarovanja in javnega dostopa do podatkov o dejanjih in učinkih v razmerju do tretjih oseb;

- statusom, ki ga bo imela v primerjavi z drugimi stroški za varščine na kopnem;

- povezavo med kreditom in zavarovalnino; in

- pravnimi posledicami delne ali popolne oprostitve jamstvenega kredita, spremenjene, kar zadeva upnikov ali tretjih oseb;

24. meni, da mora, če je potrebno, vsak predlog v ta namen spremljati presoja vplivov, vključno s pravnimi vidiki s podrobno študijo primerjalnega prava, kot tudi gospodarskih in socialnih vidikov v skladu s pristopom, ki ga zagovarja vodnik po presoji vplivov, ki ga je odobril Svet za konkurenco 29. maja 2006;

25. poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj mehanizmov za obnovljive hipoteke in hipotekarna posojila z življenjskimi anuitetami s popolnimi jamstvi, kar zadeva javne informacije, ob upoštevanju vprašanj zaupnosti in učinkov do tretjih oseb;

26. meni, da bodo posojilodajalci raje vstopali na trg, če jim bodo nacionalni predpisi dovoljevali določanje zgodnjih rokov predčasnega odplačila po ceni, ki je sorazmerna s stroški, ali spreminjanje obrestne mere glede na tržne pogoje in tveganje, ter da omejitve na tem področju lahko otežijo razvoj trga v smislu financiranja, novih proizvodov in odobravanja posojil bolj tveganim posojilojemalcem;

27. meni, da mora standard EU, ki opredeljuje obseg in izračun letnega odstotka cene, vključevati vse dajatve, ki jih zaračuna posojilodajalec, in zagotoviti njihovo primerljivost s proizvodi z isto dospelostjo, ki so na razpolago v drugih državah članicah; vendar verjame, da morajo biti tudi posojilojemalci vnaprej obveščeni o vseh drugih dajatvah v zvezi s transakcijo in pravnimi obveznostmi posojilojemalca, vključno z dajatvami, ki jih zaračunajo tretje osebe, kot so npr. pravni stroški, stroški vpisa in vodenja ter stroški cenitev, kot tudi o okvirnem znesku tovrstnih stroškov, če natančna številka ni na razpolago;

28. je prepričan, da bi moral posojilodajalec poleg natančnih podatkov o letni obrestni meri posredovati tudi informacije o drugih stroških, ki utegnejo nastati v povezavi z njegovimi dejavnostmi, na primer stroški obravnave vlog za posojilo, stroški rezervacije sredstev, kazni predčasnega popolnega ali delnega odplačila posojila in podobno;

29. priznava možnosti interneta kot sredstva za trženje hipotekarnih kreditov in priporoča, da Komisija to še nadalje preuči;

Pravne, davčne in operativne ovire

30. poziva Komisijo, da preuči pravne in pravne ovire, ki zavirajo tržni razvoj vseevropskega trga financiranja za hipotekarne kredite;

31. poziva Komisijo, naj opredeli področje svojih prihodnjih predlogov in naj jih omeji na hipotekarne pogodbe in njihova jamstva (stalni stroški na nepremičnine), da se izogne kakršnemu koli prekrivanju s KOM(2005)0483;

32. poziva Komisijo, da sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili dobro delovanje sekundarnega hipotekarnega trga in vzpostavitev pravnega okvira za izvajanje učinkovitih transakcij portfelja, zlasti z opredelitvijo dejavnikov, ki preprečujejo razpoložljivim pravnim instrumentom in instrumentom refinanciranja doseganje želenega cilja, ob upoštevanju različnih pravnih običajev in modelov jamstva;

33. se strinja s Komisijo, da je treba vprašanje zakonodaje o pogodbah o hipotekarnih kreditih rešiti v povezavi z revizijo Rimske konvencije iz leta 1980 o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih; vendar podpira mnenje forumske skupine za hipotekarne kredite, da zakonodaje, ki ureja hipotekarni kredit in jo bo v prihodnje urejala zakonodaja, ki ureja obligacijska razmerja, ni treba uskladiti z zakonodajo, ki ureja hipoteko in da za hipoteko velja zakon tistega kraja, kjer se lastnina nahaja (lex rei sitae);

34. poudarja pomen obsežne in zanesljive podatkovne baze o posojilih strank ter poziva Komisijo, da spodbuja razvoj procesa prehoda v usklajeno oblikovano podatkovno bazo v vseh državah članicah;

35. poziva Komisijo, naj olajša nediskriminatoren čezmejni dostop do podatkovnih baz o posojilih strank kot način spodbujanja vstopa posojilodajalcev na nove trge;

36. priznava, da je ob upoštevanju upravičenega varstva zasebnosti dostop do ugodnih in neugodnih podatkov o posojilih zaželen;

37. odobrava prizadevanja za izboljšanje in prilagoditev zakonodaje o postopkih prisilne prodaje;

38. podpira predlog Komisije o prikazu dolžine in stroškov postopkov prisilne prodaje;

39. predlaga, da se morajo poklicne organizacije cenilcev združiti, da bodo sprejele kakovostne in primerljive skupne standarde za cenitev lastnine EU;

40. poudarja pomen enostavnega dostopa do popolnih in natančnih informacij o hipotekarnem zavarovanju in lastninskih pravicah za posojilodajalce;

41. se strinja z olajševanjem dostopa do zemljiških knjig, kjer to ni v nasprotju z zakonodajo, podpira vsa prizadevanja za uskladitev informacij v teh knjigah z nacionalnimi ukrepi in spodbuja nadgradnjo evropskega informacijskega sistema za zemljišča (EULIS);

42. podpira ukrepe za odpravo diskriminatornih davčnih ovir, kot so različna davčna obravnava domačih in tujih posojilodajalcev in vladne pristojbine;

43. poziva Komisijo, naj v primeru čezmejnih hipotek preuči, kako uskladiti različne pristope k odbitku davka od hipotekarnih obresti po vsej EU;

Sistemska, makroekonomska in bonitetna vprašanja

44. poziva Komisijo in Evropsko centralno banko, naj spremljata in analizirata morebitno tveganje povečane stopnje hipotekarnega dolga in hipotekarnih kreditov, ki jih financirajo kapitalski trgi;

Sklep

45. ugotavlja, da lahko nadaljnje, dobro premišljeno povezovanje hipotekarnega trga EU koristi potrošnikom in gospodarstvu;

*

* *

46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki in vladam držav članic.

[1] UL L 386, 30.12.1989, str. 1.

[2] UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

[3] UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

[4] UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

[5] UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

[6] UL L 69, 10.3.2001, str. 25.

--------------------------------------------------