P6_TA(2006)0346

Odnosi EU-Kitajska

Resolucija Evropskega parlamenta o odnosih EU-Kitajska (2005/2161(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko, ki je bila leta 2005,

- ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki se je začelo leta 2003,

- ob upoštevanju temeljnega pravnega okvira za odnose s Kitajsko, namreč Sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju med ES in Kitajsko iz leta 1985 [1], ki pokriva področji gospodarskih in trgovinskih odnosov ter program sodelovanja med EU in Kitajsko,

- ob upoštevanju dokumenta Komisije o političnih ukrepih z naslovom "Zrelo partnerstvo: skupni interesi in izzivi v odnosih EU — Kitajska" (KOM(2003)0533), ki ga je Evropski svet podprl 13. oktobra 2003,

- ob upoštevanju prvega dokumenta Kitajske o političnih ukrepih v zvezi z EU, ki je bil objavljen 13. oktobra 2003,

- ob upoštevanju političnega dialoga med EU in Kitajsko, ki je bil uradno vzpostavljen leta 1994 v priznanje dejstvu, da postaja Kitajska vse pomembnejša sila na mednarodnem prizorišču,

- ob upoštevanju začetka dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah v januarju 1996, ki je bil prekinjen in se je ponovno začel leta 1997, ob upoštevanju obiska trojke v Sinkiangu oktobra 2005 v okviru dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah ter ob upoštevanju seminarja o dialogu o človekovih pravicah med EU in Kitajsko v decembru 2005, kjer je imel Evropski parlament vlogo opazovalca,

- ob upoštevanju tekočih sektorskih dialogov med Kitajsko in Komisijo, kot sta na primer nedavno začeta dialoga o zaposlovanju in pravicah intelektualne lastnine,

- ob upoštevanju Sporazuma o znanosti in tehnologiji med EU in Kitajsko, ki je začel veljati leta 2000, njegova veljavnost pa je bila podaljšana leta 2004 [2],

- ob upoštevanju sporazuma s Kitajsko o sodelovanju v okviru programa EU za satelitsko navigacijo Galileo, podpisanega 30. oktobra 2003,

- ob upoštevanju osmega vrha EU - Kitajska, ki je bil septembra 2005 v Pekingu, in tam podane skupne izjave ter bližajočega se devetega vrha EU - Kitajska, ki bo v drugi polovici leta 2006 na Finskem,

- ob upoštevanju skupne izjave o podnebnih spremembah, ki je bila podana na osmem vrhu EU - Kitajska, in tamkajšnje obveze za razvoj in prikazovanje, tako na Kitajskem kot v EU, napredne premogovne tehnologije, ki ima skoraj ničelno emisijo zaradi zajemanja in shranjevanja ogljika,

- ob upoštevanju zasedanja 10. vsekitajskega ljudskega kongresa ( 5.- 14. marec 2006) in poročila, ki ga je ob tej priložnosti podala vlada premiera Ven Džiabaja,

- ob upoštevanju dveh svojih nedavnih medparlamentarnih srečanj s Kitajsko, ki sta bili marca 2004 v Pekingu, Šanghaju in Hainanu, oktobra 2005 pa v Bruslju,

- ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o Kitajski, zlasti svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko [3], resolucije z dne 8. septembra 2005 o kršitvah človekovih pravic na Kitajskem, še posebej kar zadeva svobodo veroizpovedi [4], resolucije z dne 28. aprila 2005 o letnem poročilu o človekovih pravicah po svetu v letu 2004 in politiki EU na tem področju [5] ter resolucije z dne 11. aprila 2002 o strategiji EU do Kitajske [6],

- ob upoštevanju embarga na orožje, ki ga je EU uvedla zaradi zadušitve demonstracij na Trgu nebeškega miru junija leta 1989 in ga je Evropski parlament podprl v svoji resoluciji z dne 2. februarja 2006 o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike [7],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 o odnosih med Evropsko unijo, Kitajsko in Tajvanom ter varnosti na Daljnem vzhodu [8],

- ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Tibetu in položaju človekovih pravic na Kitajskem in resolucij z dne 18. novembra 2004 [9], 13. januarja 2005 [10] in 27. oktobra 2005 [11] o primeru lame Tenzina Deleka Rinpočeja, ki so ga zaprli in mučili ter tako ogrožali njegovo življenje,

- ob upoštevanju pomanjkanja napredka pri dialogu o človekovih pravicah med EU in Kitajsko,

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0257/2006),

A. ker ima strateško partnerstvo med EU in Kitajsko velik pomen za odnose med EU in Kitajsko; ker mora pravo strateško partnerstvo temeljiti na skupnih vrednotah,

B. ker sprejetje politike "ene Kitajske" podpira upoštevanje mirne rešitve tajvanskega vprašanja s konstruktivnim dialogom;

C. ker bi morali odnosi med EU in Kitajsko temeljiti ne samo na demokratičnih vrednotah, temveč tudi na verodostojnosti, stabilnosti in odgovornosti,

D. ker bo krepitev odnosov med EU in Kitajsko ključna za spopadanje z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, varnost in neširjenje orožja,

E. ker je Kitajska sama po sebi največji izziv za trgovinsko globalizacijo in ker doživlja izjemen gospodarski razcvet, s predvideno približno 9% letno stopnjo gospodarske rasti,

F. ker prodoren gospodarski razvoj Kitajske, ki je nenazadnje povezan z njenim stalnim članstvom v Varnostnem svetu OZN in članstvom v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), sili državo v prevzemanje vedno večje mednarodne odgovornosti,

G. ker so se "sektorski dialogi" med EU in Kitajsko v zadnjih letih močno povečali,

H. ker je EU največji trgovinski partner Kitajske in največji vlagatelj v to državo in ker je Kitajska drugi največji trgovinski partner EU; ker so trgovinski in gospodarski odnosi zasenčili vprašanje demokratičnih reform, spoštovanje človekovih pravic in pravno državo,

I. ker članstvo v STO vključuje niz pravic in obveznosti tako za EU kot za Kitajsko; ker Kitajska številnih od teh obveznosti še vedno ne uresničuje in izvaja primerno, zlasti tistih, ki so povezane z zaščito intelektualne lastnine, nacionalno obravnavo in preglednostjo,

J. ker 70 % vsega ponarejenega blaga, zaseženega na evropskem trgu, prihaja iz Kitajske in ker carinske službe vsako leto zasežejo skoraj pet milijonov ponarejenih oblačil in dodatkov,

K. ker je status tržnega gospodarstva gospodarski in ne politični instrument; ker mora Kitajska izboljšati svojo storilnost, da bi pridobila status tržnega gospodarstva,

L. ker trgovinski odnosi med EU in Kitajsko zahtevajo obojestranski dostop na trg, ki temelji na pravni podlagi pravil STO ter na nepristranski in pravični konkurenci,

M. ker kitajsko vodstvo v svoji beli knjigi "o izgradnji politične demokracije na Kitajskem" (2005) potrjuje osrednjo vlogo Kitajske komunistične partije (KKP) v socialističnem sistemu vladanja na Kitajskem,

N. ker na ozemlju sedanjega "osrednjega kraljestva" obstaja razvejano omrežje sodišč, kar priča o velikem napredku v primerjavi s stanjem pred približno tremi desetletji,$

O. ker je med zasedanjem 10. vsekitajskega ljudskega kongresa ( 5.- 14. marec 2006) predstavnik vrhovnega ljudskega sodišča izjavil, da Kitajska ne bo ukinila smrtne kazni, ki jo mednarodna skupnost obsoja, ker je Ljudska republika Kitajska (LRK) še vedno država v razvoju v zgodnji fazi socializma,

P. ker je število usmrtitev na Kitajskem državna skrivnost, čeprav glede na ocene kitajskih pravnikov na tak način vsako leto umre okoli 8000 ljudi,

Q. ker so v letu 2005 kitajski varnostni organi obravnavali 87000"primerov z množično udeležbo", kar je 6,6 % več kot leta 2004,

R. ker nekateri kitajski družboslovci opozarjajo, da so politike kitajskega vodstva za usklajeno družbo in izgradnjo novih socialističnih naselij odraz sedanje nevarne faze prehoda Ljudske republike Kitajske v tržno gospodarstvo,

S. ker je Ljudska republika Kitajska predstavila politiko "enega otroka" leta 1976, o tej pa se zdaj razpravlja pod zanimivim naslovom "Ali se bo Kitajska postarala preden bo obogatela?",

T. ker je Kitajska leta 1996 iz Pekinga izgnala Sklad Friedricha Neumanna,

U. ker je marca leta 2004 Kitajska v svojo ustavo vključila določbo, po kateri država spoštuje in zagotavlja človekove pravice; ker je Kitajska podpisala Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, vendar ga ni ratificirala,

V. ker se stalno pojavljajo vznemirljiva poročila o političnih zapiranjih, zlasti pripadnikov verskih in etničnih manjšin, navedbe o mučenju, razširjeni uporabi prisilnega dela, pogosti uporabi smrtne kazni in sistematičnem zatiranju svobode veroizpovedi, govora in medijev, vključno z internetom,

W. ker so 1. marca 2005 začeli veljati novi predpisi o verskih zadevah,

X. ker je delovna skupina o prisilnih ali neprostovoljnih izginotjih ljudi v okviru Komisije ZN za človekove pravice ugotovila, da je njeno zasedanje aprila 2006 v Ženevi sovpadlo s 17. rojstnim dnem Gedhuna Čoekjija Njime, tibetanskega pančelame, ki so ga Kitajci ugrabili proti njegovi volji in proti volji njegovih staršev, ko je bil star šest let,

Y. ker je med 20. novembrom in 2. decembrom 2005 posebni poročevalec Združenih narodov o mučenju končno obiskal Ljudsko republiko Kitajsko, skoraj deset let po tem, ko je bila predložena prva prošnja za to; ker posebni poročevalec ZN za svobodo religije in prepričanja po svojem predhodniku leta 1994 še ni ponovno obiskal Kitajske in ker Kitajska še ni objavila stalnega razpisa za tematske postopke Komisije ZN za človekove pravice,

Z. ker v svetovnem pozivu 2006 Visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR) še naprej poziva Ljudsko republiko Kitajsko, da sprejme ustrezne nacionalne predpise za begunce in omogoči večji dostop prosilcem za azil iz Demokratične ljudske republike Koreje (Severne Koreje), ki potrebujejo mednarodno zaščito,

AA. ker je bilo leta 2004 po letopisu vrhovnega ljudskega sodišča iz 2005 okoli 400 državljanov obsojenih zaradi političnih kaznivih dejanj, kar je 25 % več kot leto prej,

AB. ker je po navedbah Fundacije Dui Hua, ki ji je Ekonomski in socialni svet ZN dodelil status "posebnega svetovalca", na Kitajskem zaradi kaznivega dejanja "ogrožanja javne varnosti" trenutno zaprtih od 3000 do 3500 ljudi,

AC. ker se je internetni portal Google uklonil omejitvam, ki so mu jih naložile kitajske oblasti, in zavrača dostop do spletnih strani s kritičnimi vsebinami in besedami, kot so "Tajvan", "neodvisnost", "Tibet" ali "Trg nebeškega miru",

AD. ker sta 14. marca 2006 mednarodna agencija Reuters in BBC poročali o odprtem pismu nekaterih nekdanjih visokih funkcionarjev Kitajske komunistične partije (z dne 2. marca 2006), v katerem obsojajo krepitev cenzure tiska,

AE. ker se po poročanju državnih medijev v avtonomni pokrajini Sinkiang Uighur nadaljuje kampanja proti "trem zlom", to so verski ekstremizem, odcepitvena gibanja in terorizem, ter je lani pripeljala do številnih aretacij,

AF. ker je zaradi strogega nadzora, ki ga kitajska oblast izvaja glede informacij o Tibetu in dostopu do tibetanskega območja Kitajske, težko natančno določiti obseg kršitev človekovih pravic,

AG. ker kitajsko vodstvo v zvezi z izjemno ponovno uveljavitvijo Ljudske republike Kitajske na svetovnem prizorišču poudarja njen "mirni vzpon" ali "mirni razvoj",

AH. ker je treba ohraniti možnost zbliževanja Ljudske republike Kitajske in Tajvana; ker si je treba za to možnost prizadevati na miren način z dialogom in diplomacijo ter upoštevati tudi voljo ljudi na obeh straneh,

AI. ker so vzroki poslabšanja dvostranskih odnosov med Kitajsko in Japonsko politični in ne gospodarski,

AJ. ker je trenutni ameriški pristop do Kitajske kot sile v vzponu mogoče opredeliti s konceptom "congagement", pri katerem gre za kombinacijo dveh strategij: zadrževanja in obvezovanja,

AK. ker sta se vloga in vpliv Kitajske v Afriki močno okrepila v zadnjem desetletju,

AL. ker Kitajska ohranja močne finančne in trgovinske vezi z Islamsko republiko Iran (raziskovanje in uvoz nafte in plina ter izvoz orožja) in bi lahko igrala ključno vlogo pri prepričevanju Irana k večjemu sodelovanju v okviru jedrskega vprašanja;

AM. ker Kitajska sodeluje s sosednjimi državami v okviru Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO — Shanghai Cooperation Organisation),

AN. ker sta se Kitajska in Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) leta 2002 odločila, da ustanovita območje proste trgovine ASEAN-Kitajska,

AO. ker sta v zadnjih nekaj letih tako Komisija kot Parlament usmerjala stalno pozornost na Macao in Hongkong,

Sodelovanje med EU in Kitajsko

1. pričakuje začetek strateškega partnerstva med EU in Kitajsko ter tesnejšega sodelovanja, ki ga bo to spodbudilo na mnogih področjih; poziva Svet in Komisijo, naj oblikujeta dosledno in skladno politiko do Kitajske;

2. pozdravlja delo Komisije v sektorskih dialogih s Kitajsko, ki zdaj obsegajo številna vprašanja, ki zadevajo okolje, socialne zadeve in človekove pravice, in zahteva redno obveščanje Parlamenta o doseženem napredku;

3. poziva Kitajsko in EU, naj medsebojno partnerstvo ter dvostranske odnose vzpostavljata na osnovi medsebojne odprtosti in na osnovi verodostojnosti, stabilnosti in odgovornosti in medsebojnega razumevanja; odločno poziva Kitajsko in EU, naj na tej osnovi izboljšata svoje sodelovanje, da bi s tem prevzeli stabilni, odgovorni in verodostojni vlogi v okviru mednarodne skupnosti;

4. obžaluje, da okrepljeni trgovinski in gospodarski odnosi s Kitajsko niso prispevali k bistvenemu napredku na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države, ki so osnovni elementi političnega dialoga med Kitajsko in EU; v zvezi s tem meni, da mora razvoj trgovinskih odnosov s Kitajsko potekati skladno z razvojem resničnega, uspešnega in učinkovitega političnega dialoga;

Gospodarske razmere

5. ugotavlja, da je EU po širitvi postala največji trgovinski partner Kitajske in je tako prehitela Japonsko, medtem ko je Kitajska, ki je bila prej na tretjem mestu, v tem času postala drugi največji trgovinski partner EU za Združenimi državami Amerike;

6. ugotavlja, da je leta 2005 trgovinska bilanca Kitajske znašala 102 milijardi USD in se je več kot podvojila glede na predhodno referenčno leto (32 milijard USD); da so leta 2005 devizne rezerve znašale približno 819 milijard USD, kar pomeni, da se je znesek v primerjavi s predhodnim letom povečal za 209 milijard USD; če se bo ta trend nadaljeval, bo Kitajska konec leta 2006 razpolagala z več kot 1000 milijard USD deviznih rezerv, s čimer bo postala največji imetnik tuje valute v svetovnem merilu; da začetne ocene za leto 2006 napovedujejo priliv kapitala v višini 50 milijard USD, od tega največji del v dolgoročnezasebne neposredne naložbe; s tem v povezavi pozdravlja dejstvo, da je Kitajske začela sproščati vezavo svoje valute na ameriški dolar in torej ne nasprotuje morebitni revalvaciji svoje valute; meni, da je treba resno jemati opozorila glede nezadostnih pribitkov na tveganje pri odobritvi posojil;

7. 7 je seznanjen s hitrim gospodarskim razvojem Kitajske, ki je sedaj četrta gospodarsko najmočnejša država na svetu navkljub podcenjeni kitajski valuti; v zvezi s tem poziva Komisijo k izvajanju političnega in gospodarskega pritiska, da bi na menjalnem tečaju kitajske valute, ki je vezana na umetno nizko vrednost, prišla do izraza prožnost, saj je sedanji položaj v nasprotju s postopno liberalizacijo svetovne trgovine; poziva Kitajsko, da postopno pusti svoj menjalni tečaj drseti; poziva Kitajsko, da nadomesti fiksno vezavo svoje valute na dolar z vezavo na košarico valut, vključno z eurom;

8. je zaskrbljen zaradi razvoja neenakosti ter nepravične porazdelitve bogastva, množične brezposelnosti, nenadzorovane urbanizacije, naraščajoče stopnje kriminala in korupcije ter nenazadnje tudi z okoljskimi težavami Kitajske;

9. priznava, da je Kitajska več kot le hitro rastoč trg; poudarja dejstvo, da ima stalna tehnološka revolucija države te velikosti ogromne posledice za svetovno gospodarstvo;

10. meni, da je uravnotežen gospodarski razvoj zelo pomemben za Kitajsko in EU; poudarja dejstvo, da je mirovanje kitajskega gospodarstva zaradi nenadzorovane rasti resna nevarnost za notranjo stabilnost Kitajske in za dobrobit svetovnega gospodarstva; priznava, da hitra gospodarska rast Kitajske predstavlja velik izziv za svetovna prizadevanja na področju reševanja podnebnih sprememb, saj se predvideva, da se bo do leta 2030 količina emisij ogljikovega dioksida iz elektrarn na premog podvojila;

11. pozdravlja dejstvo, da je Komisija jeseni 2006 prevzela pobudo pri objavi strateškega dokumenta o dolgoročnih gospodarskih in trgovinskih odnosih Unije s Kitajsko, da bi se ustrezneje predvideli učinki gospodarske rasti Kitajske in preprečilo ad hoc sprejemanje odločitev, s čimer je pomagala zagotoviti, da se Kitajske ne obravnava več kot grožnje, temveč se nanjo gleda kot na izziv in na razvijajočega se partnerja;

12. poudarja, da bi morali vedno boljši trgovinski odnosi pripeljati tudi do reform na področju človekovih pravic, in priznava, da EU ne bi smela odpraviti embarga na orožje, dokler obstaja pravno zavezujoč kodeks ravnanja glede izvoza orožja in dokler razmere v zvezi s človekovimi pravicami ter državljanskimi in političnimi svoboščinami - vključno z vprašanjem Trga nebeškega miru - niso ustrezno obravnavane;

13. poziva Kitajsko, naj razvije varno in verodostojno okolje za naložbe na področju zunanje trgovine in industrije ter naj popolno prednost nameni izboljšanju pravne varnosti za tuja podjetja;

14. 14 opozarja Kitajsko, da mora nadaljnje odpiranje svojih trgov za tuja podjetja in naložbe, zlasti v sektorjih telekomunikacij, bančništva in finančnih storitev, obravnavati kot sestavni del strateškega partnerstva; poziva Kitajsko, naj ustrezno reformira svoj trg in gospodarski sistem ter naj natančneje upošteva in strožje uveljavlja protidampinška pravila;

15. glede na ugotovitve protidampinške preiskave v obutvenem sektorju, ki je pokazala, da Kitajska izvaja državne intervencije in socialni damping, ter glede na ukrepe, ki jih je sprejela Komisija za odpravo tega izkrivljanja konkurence, poziva Unijo, da od svojih trgovinskih partneric, kot je na primer Kitajska, zahteva izpolnjevanje pravil pravičnega in enakopravnega mednarodnega trgovanja; poziva Komisijo, da pri obravnavi načinov uporabe protidampinških ukrepov, ki je predvidena za bližnjo prihodnost, poenostavi postopke, da bodo lahko mala in srednje velika podjetja takoj uporabljala protidampinške mehanizme; nadalje poziva k preglednejšemu protidampinškemu postopku;

16. meni, da mora EU v okviru prizadevanj za modernizacijo in liberalizacijo kitajskega bančnega sistema še naprej tesno sodelovati s kitajskimi oblastmi, da bi Kitajska prevzela mednarodne računovodske standarde in Basel II, kar bi investitorjem iz EU zagotavljali večjo varnost;

17. pozdravlja hitro modernizacijo kitajskega finančnega sektorja; vendar poudarja, da je pomembno zagotoviti nemoten prehod, da bi preprečili finančno nestabilnost, ki bi lahko vplivala na delovanje globalnih finančnih trgov; predlaga, da je treba preprečiti zlasti t.i. "tekmovanje v zniževanju" ("race to the bottom"), ki vključuje škodljivo zakonodajno konkurenco med globalnimi finančnimi trgi; predlaga, nasprotno, da bi morali poglavitni svetovni regulatorji spodbujati standarde najvišje kakovosti; ponovno opozarja, da se je EU zavezala globalnemu zbliževanju standardov na področju računovodstva (mednarodni standardi računovodskega poročanja), revizije (mednarodni revizijski standardi), kapitalskih zahtev za kreditne institucije (Basel II), pranja denarja in boja proti financiranju terorizma (priporočila projektne skupine za finančno ukrepanje proti pranju denarja — FATF) ter na področju ureditve trga za vrednostne papirje (standardi Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje); poudarja, da bi bila EU pripravljena ponuditi svoje izkušnje in podporo kitajskim oblastem, kjer je to potrebno za uresničevanje zbliževanja;

18. meni, da se Kitajska srečuje z razlikami v regionalnem razvoju in bolj splošnimi razlikami v prihodku ter da si mora novo kitajsko vodstvo prizadevati za reševanje teh težav s pomočjo ter strokovnim znanjem in izkušnjami Komisije;

19. poziva Kitajsko k uporabi preglednega in pravičnega postopka pri oddaji javnih naročil, ki dajejo tujim podjetjem enake možnosti za sodelovanje;

20. meni, da piratstvo in ponarejanje evropskih izdelkov in blagovnih znamk s strani kitajskih podjetij pomeni resno kršitev mednarodnih pravil trgovanja; poziva Kitajsko, naj bistveno izboljša zaščito pravic intelektualne lastnine za kitajske in tuje izume; poziva Kitajsko, da ohrani obstoječe zakone o zaščiti pravic intelektualne lastnine; pozdravlja ustanovitev katedre za pravice intelektualne lastnine na univerzi v Pekingu;

21. priznava pomen statusa tržnega gospodarstva za Kitajsko; vendar poudarja dejstvo, da je status tržnega gospodarstva bolj gospodarsko kot politično sredstvo; poziva Kitajsko, da zmanjša vmešavanje države v gospodarstvo in izboljša svoje delovanje v zvezi z neenako skladnostjo z upravljanjem podjetij in računovodskimi sistemi ter neučinkovitim stečajnim okvirom;

22. ugotavlja, da so nedavne težave v sektorju obutve pokazale potrebo, da Kitajska sprejme ustreznejšo protidampinško politiko; poudarja nujnost takšne politike glede na članstvo Kitajske v STO;

23. poziva Svet in Komisijo, naj priznata, da so težave, s katerimi se srečujejo sektorji tekstila, obutve in oblačil, sistemske, ter poziva Komisijo, naj pri reviziji svoje gospodarske in trgovinske strategije do Kitajske popravi sedanja neravnovesja in predvidi izzive;

24. poziva Kitajsko k sprejemu gospodarske politike, ki bolj temelji na socialni (izobraževanje, zdravje, pokojnine itd.) in gospodinjski porabi ter manj na vlaganjih in izvozu;

25. poziva Komisijo, da podpre kitajske organe pri kampanji proti kršitvam intelektualne lastnine in piratstvu izdelkov;

Notranje razmere

26. soglaša, da je zdaj težko napovedati prihodnji razvoj Kitajske, ki bo predvsem odvisen od domačih vprašanj, kot je nadaljnji nemoten razvoj gospodarstva in postopno izboljšanje življenjskih standardov večine prebivalstva;

27. se popolnoma strinja z ugotovitvijo iz zgoraj navedene bele knjige, da je potrebno v celotni kitajski družbi nadalje okrepiti pojem demokracije in ozaveščenost o pravnih pojmih;

28. poudarja dejstvo, da morata hitro socialno-ekonomsko modernizacijo Ljudske republike Kitajske spremljati politični pluralizem in posodobitev institucij, ki sta potrebna, ter da lahko pri tem v veliki meri črpa iz domačih virov, kot so dela liberalnih reformatorjev s konca 19. stoletja in zlasti temeljne misli Sun Jat-Sena;

29. ugotavlja, da socialno varstvo, zdravje in varnost na delovnem mestu, pravica ustanavljanja sindikatov, odnosi med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog predstavljajo večje izzive v prihodnosti Kitajske; poziva Kitajsko, da ratificira ključne konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO), zlasti Konvencijo 87, ki zadeva svobodo združevanja in zaščito pravice do organiziranja ter Konvencijo 98 o pravici do kolektivnega pogajanja, ter da ravna v skladu z okvirnimi določbami Mednarodne organizacije dela glede učinkovitih ukrepov za boj proti vsem oblikam sodobnega suženjstva, dela otrok in izkoriščanja, zlasti delavk, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic delavcev in prepreči socialni damping; vabi Komisijo, naj na teh področjih okrepi strukturiran dialog z ustreznimi sogovorniki na kitajski strani in o tem redno poroča;

30. meni, da je zavračanje pravice do ustanavljanja neodvisnih sindikatov neproduktivno glede na vedno pogostejše proteste in demonstracije delavcev na Kitajskem zaradi prisilnih odpustov, neizplačil plač in pomanjkanja drugih ugodnosti, uradne korupcije in slabega upravljanja; zato poziva kitajsko vlado, da prizna in zagotovi temeljno svobodo izražanja in združevanja ter pravico do stavke;

31. poudarja vedno večjo težavo glede dela otrok na Kitajskem in neugodnih delovnih razmer s katerimi se srečujejo otroci, ki delajo v državi, čeprav je delo otrok v skladu s kitajskim delovnim pravom prepovedano; zato poziva kitajske organe, da izboljšajo izvajanje zakonodaje in obravnavajo temeljne vzroke težav glede dela otrok, kot so naraščajoča gospodarska neenakost, hitro spreminjajoča se socialna struktura in nesposobnost izobraževalnih sistemov za zagotavljanje ustrezne in dostopne izobrazbe za vse otroke;

32. je zaskrbljen zaradi velike socialno-ekonomske diskriminacije 150 milijonov delavcev migrantov s kitajskega podeželja, upošteva ukrepe, ki jih je sprejela kitajska vlada za reševanje te težave, na katero so opozorile vladne smernice, uradno objavljene 28. marca 2006, in namerava pozorno spremljati rezultate izvajanja te nove politike;

33. poziva Evropsko unijo, naj še naprej pozorno spremlja razmere v Macau in Hongkongu, ter upa, da bodo spodbudni vidiki obeh izkušenj vzor in poživitev za napredovanje kitajskega političnega procesa;

34. predpostavlja, da bo Kitajska komunistična stranka, dokler ne bo podvržena pravilom ustavne države, ostala država v državi in torej zelo ranljiva za primere hudih zlorab oblasti, kot je nacionalno zlo korupcije funkcionarjev, takšne razmere pa ogrožajo možnosti oblikovanja družbe, ki temelji na pravni državi;

35. se strinja s kritiko, ki so jo izrazile kitajske pravniške revije, da bi moral člen 126 kitajske ustave vključevati tudi prepoved vmešavanja kitajske komunistične stranke ali kitajske vlade v pravne postopke;

36. pričakuje nova prizadevanja za krepitev neodvisnosti sodstva in verjame, da bo postopna zamenjava neusposobljenih sodnikov s sposobnimi pravniki ustavila podkupovanje, ki se je udomačilo v sodstvu, in tako okrepila zaupanje ljudstva v to temeljno državno institucijo;

37. pozdravlja obljubo predsednika vrhovnega ljudskega sodišča na 10. vsekitajskem ljudskem kongresu, da bodo od julija 2006 obravnave pritožb na obsodbe na smrtno kazen odprte za javnost; pričakuje izpolnitev te obljube;

38. poziva Kitajsko, naj odpravi smrtno kazen in razglasi dejanski moratorij v zvezi z osebami, ki so že obsojene; upošteva pomemben signal kitajskih pravnikov, da je treba smrtno kazen izreči le v primerih hudih in nasilnih kaznivih dejanj, v primerjavi s sedanjimi razmerami, ko se s smrtno kaznijo kaznuje 68 kaznivih dejanj, od katerih polovica ne predstavlja težjih kaznivih dejanj; je zaskrbljen, da Kitajska izvrši več usmrtitev kot katera koli druga država na svetu; poziva Kitajsko, naj objavi uradne številke o usmrtitvah za leto 2005/2006;

39. močno podpira zahtevo profesorja Liu Renvena, pravnika in člana Kitajske akademije družboslovnih znanosti, da se nezakonita trgovina z organi usmrčenih ljudi preneha z uvedbo strogih predpisov in nadzora;

40. je resno zaskrbljen glede ostrih ukrepov oblasti proti "agitatorjem"; ugotavlja, da so, kot navaja Modra knjiga Akademije za družbene vede v Pekingu, med razlogi za množične proteste zlasti hude okoljske težave, ki ogrožajo zdravje in obstoj številnih kmetov v na novo industrializiranih regijah, ter tudi sramotno razlaščanje kmetijskih zemljišč za namene gradnje, da ne omenjamo samovoljnosti in podkupovanja lokalnih oblasti;

41. pozdravlja namere kitajskih oblasti, da premostijo naraščajočo dohodkovno vrzel med prebivalstvom obalnih regij in podeželja, se spopadejo z resnimi okoljskimi težavami, prikažejo boljše upravljanje naravnih virov ter razvijajo in spodbuja učinkovitejšo tehnologijo;

42. opozarja na vpliv, ki ga ima gospodarska rast Kitajske na naravne vire ter na lokalno in globalno okolje, zlasti kot rezultat emisij ogljikovega dioksida; poziva kitajske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito okolja in predvsem zagotovijo zaloge pitne vode za prebivalstvo ter sprejmejo ukrepe za odzivanje na onesnaževanje ozračja in ohranjajo biotsko raznovrstnost; poziva k poglobljenemu dialogu med Kitajsko in Evropsko unijo o naravnih virih in okolju;

43. poziva oblasti, da zelo pazljivo nadzorujejo svoje naložbene programe v korist podeželja ob upoštevanju bojazni, ki so jih izrazili kitajski raziskovalci, da lokalni vodilni organi stranke tolmačijo sklicevanje na "nova naselja" kot poziv k izvedbi gradbenih projektov na račun kmetov, in ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da je do sedaj le petina državne pomoči za razvoj podeželja dejansko dosegla kmete, ki so bili do nje upravičeni;

44. je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih poročil o stalnih resnih kršitvah človekovih pravic na tibetanskih območjih Kitajske, vključno z mučenjem, samovoljnim zapiranjem in pridržanjem, hišnimi pripori in drugačnim izvensodnim nadzorom disidentov, pridržanjem brez javnega sojenja, zatiranjem verske svobode in samovoljnim omejevanjem prostega gibanja; je globoko zaskrbljen zaradi vse močnejše kampanje tako imenovanega "patriotskega izobraževanja", ki poteka od oktobra 2005 v samostanih in nunskih samostanih v Tibetu in ki sili Tibetance k podpisu izjave, ki dalajlamo označuje kot nevarnega separatista in razglaša Tibet za "del Kitajske", vključno s prijetjem menihov iz samostana Drepung novembra 2005, ker dalajlame niso hoteli tako označiti; poziva Kitajsko, da neodvisnemu organu omogoči dostop do Gedhuna Čoekjija Njime, tibetanskega pančenlame, in njegovih staršev, kot je zahteval Odbor ZN za otrokove pravice; poziva kitajsko oblast, naj okrepi svoje pozitivno sodelovanje pri vsebinskih pogajanjih v glede zahtev dalajlame za avtonomijo Tibeta;

45. ugotavlja, da je kitajska politika "enega otroka" povzročila neravnovesje v sestavi prebivalstva; poziva Kitajsko, da prizna dejstvo, da bo prihodnje neravnovesje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom povzročilo velike gospodarske posledice; poudarja dejstvo, da se tudi EU srečuje s težavo staranja prebivalstva; poziva Kitajsko, da ponovno razmisli o dejanskem izvajanju politike "enega otroka", zato da se odpravijo gospodarske in družbene slabosti te politike;

46. poziva kitajske oblasti, naj z nacionalno zakonodajo predpišejo ukrepe za zaščito živali in preprečevanje krutega ravnanja z njimi, zlasti v zvezi z rejo živali zaradi njihovega krzna; poziva Kitajsko, naj odpravi zlorabe živali za namene tradicionalne medicine, kot v primerih uporabe nosorogovih rogov in medvedjega žolča;

Človekove pravice

47. poudarja dejstvo, da je za spoštovanje temeljnih pravic s strani Ljudske republike Kitajske potrebna ustanovitev ustavnega sodišča, brez katerega ustavne spremembe, kot so tiste iz marca 2004 o človekovih pravicah, ostajajo pretežno simbolne;

48. poudarja, da morajo biti državljani Kitajske pravno upravičeni do temeljnih pravic, in poziva sodišča, da v celoti obravnavajo jasne krivice na podlagi ustave ter si tako prizadevajo za zdrav sodni postopek, ki počasi pridobiva moč;

49. opozarja na potrebo, da se država vzdrži urejanja področja vere in izpovedovanja vere; potrjuje potrebo, zlasti v luči razprav med kitajskimi funkcionarji o opredelitvi "vere" in predvsem "zakonite vere", po celoviti zakonodaji na verskem področju, ki bo ustrezala mednarodnim standardom in zagotavljala pravo versko svobodo;

50. obžaluje protislovje med ustavno zagotovljeno svobodo prepričanja (uzakonjeno v členu 36 ustave) in stalnim poseganjem države v zadeve verskih skupnosti, zlasti v zvezi z usposabljanjem, izbiro, imenovanjem in politično indoktrinacijo duhovnikov; zlasti obžaluje dejstvo, da država priznava pravico do zakonitega obstoja le petim religijam, ki jih razen tega nadzorujejo ustrezna kitajska "patriotska" verska združenja, in ščiti le "normalne" verske dejavnosti (džengčang) ter za njihovo uradno registracijo zahteva sprejetje načel, ki so v izhodišču krovne organizacije "treh avtonomij";

51. poziva Svet, naj obvesti Parlament o ukrepih, sprejetih kot nadgradnja izjave iz omenjene resolucije z dne 8. septembra 2005 glede usode več škofov, ki so v Ljudski republiki Kitajski zaprti zaradi svojega verskega prepričanja; poleg tega poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj takoj izpustijo vse člane krščanske cerkve, ki so še vedno neupravičeno zaprti in preganjani;

52. ugotavlja, da je trenutno na Kitajskem več kristjanov, ki svojo vero izpovedujejo v "nezakonitih" verskih objektih (bodisi v protestantskih hišah-cerkvah bodisi v "podtalnih" katoliških skupinah, ki so lojalne Vatikanu), kot tistih, ki obiskujejo "patriotske" verske objekte, ter da obe skupini vernikov sestavljajo državljani, ki spoštujejo zakone, in nikakor ne ogrožata javne varnosti; poziva kitajsko vlado, naj preneha s preganjanjem in zapiranjem takšnih krščanskih skupin; vztraja, da morajo imeti kristjani, ki se ne enačijo s "patriotskimi cerkvami", pravico do svobodnega izpovedovanja svoje vere;

53. obžaluje resno kršenje verske svobode, do katerega je nedavno prišlo z nezakonitim imenovanjem škofov ( 30. april 2006, Kunming - Junnan; 3. maj 2006, Vuhan - Anhui) in je bilo nenazadnje posledica močnih pritiskov in groženj, ki so jih necerkveni organi izvajali nad katoliškimi duhovniki, lojalnimi Vatikanu;

54. meni, da se zadnje ureditve odmikajo od nedavnih trditev kitajskih organov, da so pripravljeni omogočiti iskren in konstruktiven dialog med Ljudsko republiko Kitajsko in Svetim sedežem; zato poudarja potrebo po spoštovanju svobode Cerkve in zaščiti avtonomije njenih institucij pred kakršnimi koli zunanjimi posegi, ki razen tega, da odkrivajo tiste poteze, ki nasprotujejo zahtevam, o katerih sta se pogajali obe strani, ogrožajo zaupanje v medsebojni dialog in napredek na področju svobode na Kitajskem;

55. poudarja, da se je poseben poročevalec ZN o mučenju po zaključeni misiji zahvalil ministrstvu za zunanje zadeve za sodelovanje, vendar je ministrstvoma za državno in javno varnost očital oviranje ali omejevanje njegovih poskusov pri iskanju dejstev;

56. je globoko zaskrbljen zaradi izjav posebnega poročevalca Združenih narodov o mučenju, ki trdi, da je mučenje še vedno zelo razširjeno na Kitajskem - graje vredne razmere, ki jih vedno bolj priznavajo vladni uradniki in vladna poročila, ter zaradi "otipljive ravni strahu in samocenzure", ki jo je opazil med razgovori z zaporniki;

57. potrjuje predhodna priporočila posebnega poročevalca kitajskim oblastem, npr. glede reforme kazenskega prava z vključitvijo mučenja v skladu z opredelitvijo iz Konvencije ZN proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter z vzpostavitvijo neodvisnih mehanizmov za pritožbe zapornikov, ki jih mučijo ali zlorabljajo;

58. poziva kitajske oblasti, naj ponovno preučijo obsodbe, izrečene za kazniva dejanja "grožnje javni varnosti" glede na dejstvo, da v veliki večini primerov obtoženci niso storili ničesar drugega, kot pogumno uveljavljali svoje temeljne ustavne pravice, tako da so javno kritizirali politiko oblasti in Kitajske komunistične partije;

59. ponovno poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj izboljšajo razmere v zaporih ter naj ustavijo in odpravijo mučenje zapornikov;

60. obžaluje, da ni bil dosežen bistven napredek v zvezi z izpustitvijo političnih zapornikov, zaprtih zaradi udeležbe na demonstracijah na Trgu nebeškega miru, podobno pa obžaluje tudi, da kitajske oblasti še vedno prezirajo pozive po popolni in nepristranski preiskavi dogodkov leta 1989; poziva k uradni oceni dogodkov na Trgu nebeškega miru s strani kitajskih organov, objavi seznama političnih zapornikov in njihovi brezpogojni izpustitvi;

61. obžaluje dejstvo, da so nedavno kitajski funkcionarji zadušili upor odvetnikov, da bi tako preprečili pravna oporekanja njihovi oblasti; poziva kitajske oblasti, naj razkrijejo, kje se nahaja odvetnik za človekove pravice Gao Zišeng, eden izmed najbolj dejavnih odvetnikov in disidentov, ki je bil zaprt zaradi domnevne kriminalne dejavnosti, ter naj ga nemudoma izpustijo, v kolikor ne bo obtožen določnega kaznivega dejanja; prav tako poziva k izpustitvi Čen Guangčenga, ki je pomagal državljanom v sodnih postopkih zoper lokalne oblasti zaradi izvajanja prisilnih prekinitev nosečnosti in sterilizacij, ter Bu Dongveija, ki e bil obsojen na dve leti in pol "prevzgoje z delom" ter se nahaja na neznani lokaciji; zato poziva oblasti, naj zagotovijo, da lahko vsi zagovorniki človekovih pravic izvajajo svoje miroljubne in zakonite dejavnosti brez strahu pred odvzemom prostosti, mučenjem ali preganjanjem ter da jim je omogočen dostop do ustreznega pravnega zastopnika v primeru odvzema prostosti;

62. pridružuje se posebnemu poročevalcu ZN o mučenju, delovni skupini ZN za samovoljne pripore in visokemu komisarju ZN za človekove pravice pri pozivu kitajskim oblastem, naj odpravijo "prevzgojo z delom" in druge podobne oblike prisilne "prevzgoje" zapornikov, priprtih oseb in oseb v psihiatričnih bolnišnicah;

63. zavrača sistem psihiatričnih bolnišnic Ankang, ki ga upravlja policija, razširjen po vsej državi, za politične in socialne disidente, ki navidezno obljublja "zdravje prek počitka in miru", vendar dejansko uničuje svoje "paciente"; svari oblasti, naj ne razširijo sistema Ankang z 22 na 125 klinik, temveč nasprotno, naj ukinejo to nacionalno sramoto;

64. obsoja zlasti, da po državi obstajajo delovna taborišča laogai, v katere Ljudska republika Kitajska brez poštenega sojenja zapira demokratične aktiviste, delavske aktiviste in pripadnike manjšin ter jih sili k delu v groznih razmerah in brez zdravstvene oskrbe; poziva Kitajsko, da ratificira Konvencijo 29 in Konvencijo 105 Mednarodne organizacije dela o odpravi prisilnega in obveznega dela; poziva Kitajsko, naj predloži pisno izjavo o katerem koli izdelku za izvoz, da ni bil izdelan s prisilnim delom v taborišču laogai, in če tega ni mogoče zagotoviti, vztraja, da Komisija prepove uvoz teh izdelkov v EU;

65. poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj v zvezi s statusom beguncev spoštuje svoje mednarodne obveznosti po Ženevski konvenciji iz leta 1951 in po protokolu k tej konvenciji iz leta 1967 ter visokemu komisarju Združenih narodov za begunce omogoči neomejen dostop do prosilcev za azil iz Severne Koreje, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito;

66. ostro obsoja priprtje in mučenje izvajalcev falun gonga v zaporih, taboriščih za "prevzgojo z delom", psihiatričnih bolnišnicah in "šolah za pravno izobrazbo"; je zaskrbljen zaradi poročil, da so priprtim izvajalcem falun gonga kirurško odstranili organe in jih prodali bolnišnicam; poziva kitajsko vlado, da preneha zapirati in mučiti izvajalce falun gonga in jih takoj izpusti;

67. izraža svojo globoko zaskrbljenost zaradi številnih kršitev pravic žensk in pravic deklic, ki jih je povzročila prisilna skladnost s politiko kitajske vlade o načrtovanju družin, vključno z izbirnimi prekinitvami nosečnosti, prisilnimi sterilizacijami in velikim številom zavrženih deklic;

68. poziva Kitajsko, da brez odlašanja ratificira in začne izvajati Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

69. soglaša s pomembnim sporočilom iz že navedenega odprtega pisma Reuters/BBC, ki na žalost ni bilo dostopno širši javnosti na Kitajskem, da trenutna politika cenzure ovira politični razvoj Kitajske;

70. izraža globoko zaskrbljenost zaradi sedanjih omejitev v Ljudski republiki Kitajski na področju svobode izražanja in prostega dostopa do interneta; ponavlja svojo zahtevo Pekingu, naj se vzdrži zastraševanja, preganjanja in zapiranja tistih, ki zagovarjajo svobodo izražanja, bodisi da je zatiranje usmerjeno proti novinarjem ali aktivistom za človekove pravice bodisi da je zaradi prepovedi spletnih strani nemogoče uporabljati informacije, ki niso v skladu z državno cenzuro; zato obsoja zakon o cenzuri svetovnega spleta, ki ga je sprejel vsekitajski ljudski kongres, in obstoj sistemov za cenzuro svetovnega spleta, ki so poznani pod skupnim imenom "Veliki kitajski požarni zid"; poziva zlasti, da se takoj dovoli dostop do spletnih strani AsiaNews.it - ali da se v vsakem primer ukine oviranje dostopanja do teh strani - ob upoštevanju, da gre izjemen vir informacij v zvezi z Azijo in zagovarjanjem človekovih pravic, ki hkrati pomaga tudi ohranjati dialog med Vatikanom in Ljudsko republiko Kitajsko ter s tem enotnost kitajske cerkve;

71. je zaskrbljen zaradi neodgovorne politike glavnih internetnih podjetij Yahoo in Google, ki sta neposredno ali posredno sprejeli zahteve kitajskih oblasti po cenzuri;

72. poziva kitajske organe, da ponovno odprejo urad sklada Friedricha Naumanna v Pekingu ter omogočijo njegovo delo na področju razvoja in demokracije;

73. priznava vedno večji svetovni vpliv Kitajske, vendar zlasti v državah, kot so Belorusija, Venezuela, Sudan, Zimbabve, Burma/Mjanmar, Iran in Severna Koreja, katerih nespoštovanje človekovih pravic EU strogo kritizira;

74. prosi kitajske oblasti in Svet, da izboljšajo dialog o človekovih pravicah z uvedbo simultanega tolmačenja na zasedanjih; zahteva od poslancev Evropskega parlamenta, da dejavneje sodelujejo v dialogu o človekovih pravicah s kitajskimi parlamentarnimi kolegi;

75. obžaluje, da organi v Sinkiangu redno oblikujejo skupine posameznikov ali organizacije, domnevno vpletene v "tri zla", in tako otežujejo ugotovitev, ali so nekateri postopki pridržanja ali sodne kazni usmerjene k tistim, ki miroljubno izražajo politična in verska stališča, ali k tistim, ki so sodelovali pri nasilju; meni, da ima uničevanje uighurskih knjig za izkrivljanje zgodovinskih dejstev in zagovarjanje etničnega separatizma nasproten učinek;

76. z veseljem pričakuje srečanje z izvršnim direktorjem in vsemi člani zakonodajnega sveta posebne upravne regije Hongkonga, izvoljenimi z volilnim sistemom, ki temelji na načelih večstrankarske demokracije, odgovornosti vlade za zakonodajo in dejansko učinkovitem vladanju, ki bo koristil vsem prebivalcem Hongkonga;

77. priznava vedno večjo vlogo Kitajske kot globalne sile na svetu; v zvezi s tem poziva kitajsko vlado, da v celoti izpolnjuje vedno večjo odgovornost in se dejavno udeležuje v mednarodnih organizacijah in forumih ter s tem spodbuja mir in miroljubno reševanje sporov ter podpira splošne vrednote demokracije, človekovih pravic in pravne države;

Zunanja politika/odnosi s sosednjimi državami

78. opozarja na zaskrbljenost zunanjega sveta, zlasti regionalnih sosedov Pekinga, glede dejstva, da se kitajska vojaška poraba od polovice devetdesetih let vsako leto poveča za dve številki; močno priporoča - kot potrjujejo številne resolucije Evropskega parlamenta - da embargo na orožje za Kitajsko ostane nespremenjen, dokler ni narejen večji napredek v zvezi z vprašanji na področju človekovih pravic; v zvezi s tem poziva, da je treba spoštovanje embarga EU na trgovanje z orožjem z Ljudsko republiko Kitajsko vključiti v nadaljnja pogajanja o evropski sosedski politiki ter o sporazumih o partnerstvu in sodelovanju;

79. poudarja neposredno povezavo med očitnimi interesi Kitajske za pridobivanje dostopa do evropske visoke vojaške tehnologije in odpravo embarga na orožje v Ljudski republiki Kitajski, ki ima velike posledice za kohezijo čezatlantskih odnosov in tržni položaj visokotehnološke industrije orožja v Evropi;

80. izraža zaskrbljenost nad obsegom sodelovanja s Kitajsko v programu Galileo in zahteva, da se uvedejo nadaljnji zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo, da Kitajska ali ostali partnerji ne morejo prenesti občutljive tehnologije, ki se uporablja v programih za vojaško uporabo;

81. ugotavlja, da kitajski zakon proti odcepitvi z dne 14. marca 2005 in trenutna namestitev več kot 800 raket ob jugovzhodni obali Ljudske republike Kitajske, nasproti Tajvana, ne uresničujeta načela ponovne mirne združitve; poziva Kitajsko in Tajvan, naj vzpostavita medsebojno zaupanje in spoštovanje ter opredelita skupne temelje, pri čemer pozabita na razlike, da vzpostavita potrebno politično podlago za miren in stalen razvoj odnosov med državama, da nadaljujeta dialog o teh odnosih ter okrepita gospodarsko izmenjavo in sodelovanje ter s tem napredujeta zlasti pri "treh neposrednih povezavah" prek Tajvanske ožine (pošta, promet in trgovina);

82. zavzema stališče, da je treba pri pogajanjih s Kitajsko o statusu Tajvana, glede na uresničljivo možnostjo mirnega ponovnega združitvenega procesa s celinsko Kitajsko, vsekakor spoštovati in upoštevati voljo 23 milijonov tajvanskih državljanov, kot tudi ozemeljsko suverenost in celovitost Tajvana; poudarja, da bi začetek resničnega demokratičnega procesa v Ljudski republiki Kitajski pomagal zmanjšati napetost in omogočil ponoven začetek bistvenega dialoga med obema stranema;

83. poziva Kitajsko, naj podpre možnost, da Tajvan dobi status opazovalca na generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije, da se zaščiti zdravje tajvanskega prebivalstva, mednarodnih predstavnikov in tujih delavcev na otoku ter celotnega svetovnega prebivalstva; s tem v zvezi opozarja, da nalezljive bolezni, kot so HIV/aids, tuberkuloza, malarija, SARS in nedavno ptičja gripa, ne poznajo mej ter zahtevajo sodelovanje po vsem svetu - tudi in zlasti s Tajvanom, ki je eno najpomembnejših mednarodnih središč v zahodnem Pacifiku; ponovno poudarja poziv k večji zastopanosti Tajvana v mednarodnih forumih in organizacijah, da se konča nenehno nepošteno izključevanje 23 milijonov ljudi iz mednarodne skupnosti;

84. sklepa, da je izvor težavnih odnosov med prestolnicama Peking in Tokio vzajemna grožnja: Japonska se čuti ogrožena zaradi gospodarske rasti Kitajske, Kitajska pa se počuti ogrožena zaradi zavzemanja večje in dejavnejše politične vloge s strani Japonske v regiji; obe državi poziva, da se vzdržita vseh dejanj, ki lahko žalijo zgodovinski spomin ali občutljivost druge države;

85. pozdravlja ameriško pobudo za začetek strateškega dialoga z Evropo o vzponu Kitajske (novi središčni element v politiki "novega" sveta v odnosu do "starega") ter spodbuja Evropsko unijo in njene države članice, da razvijejo strateško soglasje glede odnosov s Kitajsko;

86. poudarja svetovni pomen obstoječih in nastajajočih odnosov s Kitajsko glede energije; opozarja na vpliv povečanja porabe energije na Kitajskem, ki bo spremljala njeno gospodarsko rast, na svetovni energetski trg; poziva Komisijo in Svet, da vključita energetska vprašanja v dolgoročno strategijo za odnose med EU in Kitajsko ter da izpostavita to vprašanje v stikih s Kitajsko, kjer je ustrezno;

87. priznava poseben gospodarski pomen afriške celine za Ljudsko republiko Kitajsko (30 % njenega uvoza nafte, rastoč trg za kitajsko vojaško opremo), vendar tudi poziva kitajsko vodstvo, naj ohrani odgovornost Kitajske kot stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov ter v svojih odnosih z afriškimi državami spodbuja dobro upravljanje, demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in preprečevanje konfliktov;

88. spodbuja organe na Kitajskem k dejavni vlogi pri vzpostavljanju spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih sprememb v Burmi/Mjanmaru;

89. pričakuje, da bo Ljudska republika Kitajska na področju pomembnih odnosov, ki jih ima z Iranom, sprejela konkretne ukrepe v skladu s svojim proglašenim nasprotovanjem terorizmu in širjenju jedrskega orožja; poudarja, da bi odločno stališče Ljudske republike Kitajske o Iranu pokazalo pripravljenost in zmožnost Kitajske, da prevzame mednarodno odgovornost;

90. pozdravlja zavezanost Kitajske šeststranskim pogovorom in poziva kitajsko vlado, naj stori več za širjenje varnosti in stabilnosti v vzhodni Aziji, zlasti na Korejskem polotoku, ter naj odigra bolj dejavno vlogo pri spodbujanju demokracije in spoštovanja človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji;

Sklepne ugotovitve

91. ugotavlja, da morajo verodostojni, stabilni in odgovorni gospodarski in trgovinski odnosi med EU in Kitajsko z evropske strani temeljiti na razvoju dolgoročne strategije, s kitajske strani pa na razvoju zanesljive klime za naložbe, izboljšanju pravne gotovosti za tuja podjetja, nadaljevanju odpiranja njenih trgov ter zlasti na spoštovanju poštenih in pravičnih trgovinskih pravil in izvajanju pravil STO, vključno z izpolnjevanjem obveznosti iz sporazumov TRIPS v zvezi z zaščito pravic intelektualne lastnine;

92. poudarja pomen obravnave pojma družbene odgovornosti podjetij ter tudi potrebe po pospeševanju gospodarsko, družbeno in ekološko trajnostnega razvoja v gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko; poziva Komisijo, naj nadzira uporabo teh načel;

93. sprejema sklep, da je treba kitajske notranje razmere izboljšati z okrepitvijo notranjega procesa demokratizacije, povečanjem strokovnosti sodstva, popolno odpravo smrtne kazni ter predvsem z izvedbo vladnega socialnega programa, sprejetega na 10. vsekitajskem ljudskem kongresu, v korist zaostalega podeželja, da bi imelo od tega koristi kitajsko prebivalstvo in bi se spodbudila stabilnost v regiji, ter tudi z izboljšanjem varstva manjšin in kulturne raznolikosti, zlasti v pokrajinah Tibet in Sinkiang;

94. ugotavlja, da je na Kitajskem možno ponovno vzpostaviti verodostojno in odgovorno politiko človekovih pravic le s spoštovanjem temeljnih pravic državljanov, uzakonjenih v ustavi Ljudske republike;

95. ugotavlja, da lahko Kitajska veliko pripomore k razvoju verodostojnih, stabilnih in odgovornih zunanjih ter sosedskih odnosov s priznavanjem svojega ključnega položaja kot resna zainteresirana stran v mednarodnem sistemu, ki spodbuja pravo in mir, in da lahko EU občutno pospeši ta pomemben korak, tako da oblikuje novo skupno strategijo glede Kitajske;

*

* *

96. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic in držav kandidatk, vladi Ljudske republike Kitajske in kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu ter tajvanskim oblastem.

[1] UL L 250, 19.9.1985, str. 2.

[2] UL L 6, 11.1.2000, str. 40.

[3] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0381.

[4] UL C 193 E, 17.8.2006, str. 347.

[5] UL C 45 E, 23.2.2006, str. 107.

[6] UL C 127 E, 29.5.2003, str. 652.

[7] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0037.

[8] UL C 157 E, 6.7.2006, str. 471.

[9] UL C 201 E, 18.8.2005, str. 122.

[10] UL C 247 E, 6.10.2005, str. 158.

[11] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0416.

--------------------------------------------------