P6_TA(2006)0239

Čezatlantski gospodarski odnosi EU-Združene države Amerike

Resolucija Evropskega parlamenta o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA (2005/2082(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju Čezatlantske deklaracije o odnosih EU-ZDA iz leta 1990, Nove čezatlantske agende (NTA) z dne 3. decembra 1995 [1] in Čezatlantskega gospodarskega partnerstva (TEP) z dne 18. maja 1998 [2],

- ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 1998 z naslovom "Nov čezatlantski trg" (KOM(1998)0125),

- ob upoštevanju Bonske deklaracije z dne 21. junija 1999 [3], zlasti delov z naslovi "Spodbujanje blagostanja in razvoja v hitro spreminjajočem se svetu" ter "Izboljševanje zgodnjega opozarjanja",

- ob upoštevanju "Pozitivne gospodarske agende" z dne 2. maja 2002 [4],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o čezatlantskih odnosih [5], kakor tudi svojih prejšnjih resolucij z dne 17. maja 2001 [6], 13. decembra 2001 [7], 15. maja 2002 [8] in 19. junija 2003 [9] ter svojih resolucij z dne 22. aprila 2004 [10] in 13. januarja 2005 [11],

- ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2001 z naslovom "Krepitev čezatlantskih odnosov: osredotočanje na strategijo in doseganje rezultatov" (KOM(2001)0154),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2005 z naslovom "Trdnejše partnerstvo in bolj odprt trg v 21. stoletju" (KOM(2005)0196),

- ob upoštevanju deklaracije iz leta 2004 o "krepitvi našega gospodarskega partnerstva" [12],

- ob upoštevanju izida vrha EU-ZDA z dne 20. junija 2005 v Washinghtonu DC, zlasti tam sprejete gospodarske pobude "Pobuda Evropske unije in Združenih držav za povečanje Čezatlantske gospodarske integracije in rasti",

- ob upoštevanju skupnega delovnega programa EU-ZDA za izvajanje zgoraj navedene gospodarske pobude, sprejete na neuradnem ministrskem srečanju gospodarskih ministrov EU-ZDA dne 30. novembra 2005,

- ob upoštevanju osnutka resolucije št. 77 Kongresa Združenih držav o čezatlantskih odnosih, ki je bil predstavljen 9. februarja 2005,

- ob upoštevanju študije OECD o prednostih liberalizacije trga izdelkov in zmanjševanju ovir za mednarodno trgovino in naložbe ("Preferencialni tržni režimi na kmetijskih in živilskih trgih - primer Evropske unije in Združenih držav Amerike", objavljeno marca 2005),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2005 o pripravi šeste ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu [13],

- ob upoštevanju obravnave Evropskega parlamenta, organizirane s strani Odbora za mednarodno trgovino o čezatlantskih ekonomskih odnosih z dne 26. maja 2005,

- ob upoštevanju delovnega gradiva Odbora za mednarodno trgovino (PE 364.940),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu [14],

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0131/2006),

A. ker se ta resolucija osredotoča predvsem na gospodarske odnose EU-ZDA, bi bilo treba potrditi, da čezatlantski odnosi vključujejo vse evropske in ameriške države,

B. ker je globlje povezovanje naravna posledica za dve gospodarstvi, ki imata podobne skupne izvire, razpolagata s podobnimi viri in gospodarskimi modeli, vendar zaradi zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih razlogov nikoli ne bosta enaki,

C. ker so gospodarske vezi med EU in ZDA pomemben dejavnik stabilizacije čezatlantskih odnosov na splošno ter so se v zadnjih desetletjih tako zelo razširile, da je vsak od partnerjev vedno bolj soudeležen v gospodarskem razvoju drugega,

D. ker trdni politični in gospodarski odnosi ter razvoj skupnih standardov med EU in ZDA samodejno pozitivno vplivajo na države severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA),

E. ker bi si EU in ZDA morale v okviru svojega partnerstva, kot tudi v širšem okviru svetovnega upravljanja, prizadevati k spodbujanju mednarodnih in večstranskih meril na področju trgovine (STO), sociale (ILO) in okolja (IPPC in UNEP);

F. ker so v kmetijstvu najpomembnejše trgovinske ovire med EU in ZDA, vključno s carinami, kvotami, proizvodnimi, izvoznimi in davčnimi subvencijami ter tehničnimi ovirami, in ker na področjih trgovine in storitev stopnje zaščite ostajajo visoke, medtem ko se vedno bolj odpravljajo carine na proizvode, z izjemo proizvodov v občutljivih sektorjih,

G. ker sta potrebna močnejše politično vodstvo in jasnejša vizija, da se posodobita NTA iz 1995 in TEP iz 1998 ter se pri tem upoštevajo nova dejstva in stari spori ter se poglobijo čezatlantske vezi,

H. ker morata Evropa in ZDA stopiti v prihodnost z jasno podmeno, da bo imela močnejša čezatlantska vez globalne posledice ter mora zato ustrezno upoštevati interese drugih gospodarskih akterjev, držav in narodov, da se blaginja porazdeli bolj enakopravno in se uspešno naslovijo globalni izzivi na področjih varnosti, svetovnega gospodarskega upravljanja, okolja in zmanjševanja revščine, ki so med seboj povezana,

I. ker je treba dvostranske gospodarske odnose EU-ZDA in večstransko agendo razumeti kot pozitivna procesa, ki se dopolnjujeta in vzajemno krepita, in ker bodo koristi še bolj povezanega trga vplivale na širše gospodarske odnose Evrope z Amerikami, pod pogojem, da se pri regionalnih pogajanjih o integraciji trga ustrezno upoštevajo regionalni interesi,

J. ker bi bilo treba uporabo različnih gospodarskih in pravnih instrumentov za naslavljanje enakih situacij primerno urejati v okviru čezatlantskega gospodarskega partnerstva, da se prepreči razkroj čezatlantskega trga,

K. ker bi bila večja usklajenost zakonodajnega okvira med EU in ZDA na splošno koristna za vse države, še zlasti pa za trgovinske partnerje v sosedstvu in za države v razvoju,

L. ker je akcijski načrt za finančne storitve, ob uspešni podpori Parlamenta, odigral pomembno vlogo pri vzpostavljanju konkurenčnejših kapitalskih trgov EU, ki so okrepili konkurenčnost EU,

M. ker vedno hitrejše spremembe, ki so v naravi naših tehnoloških in informacijskih družb, nakazujejo, da bi si EU morala bolj prizadevati - v kvalitativnem in kvantitativnem smislu - na področju znanstvenega in tehnološkega razvoja, da bi v zadostni meri premostila "tehnološko vrzel", ki jo loči od ustreznega sektorja ZDA, ter tako zagotovila primerne razmere za enakost v dvostranski trgovini,

N. ker lahko okrepljeni čezatlantski gospodarski odnosi bistveno prispevajo k doseganju Lizbonskih ciljev,

Dejanski čezatlantski trg

1. poudarja, četudi se je v zadnjih letih mogoče zdelo, da je breme odnosov med EU in ZDA na polju politike včasih vplivalo na gospodarsko področje; in ker je bilo nemara videti, da sta se obseg in pomembnost gospodarskih vezi med EU in ZDA zmanjšal zaradi privlačnosti, ki se povezuje z globalizacijo in novimi trgi, kot so Kitajska, Indija in Brazilija; da dejansko drži ravno nasprotno, kar jasno dokazujejo nedavna dela [15]:

a) trgovina med dvema velikima trgoma je dosegla najvišjo raven doslej, saj zgolj vrednost trgovinske menjave znaša milijardo EUR na dan;

b) trgovina s storitvami je še naprej znatno rasla in izvoz EU v ZDA je znašal skoraj 120 milijard EUR, kar predstavlja skoraj tretjino celotne trgovine s storitvami izven EU in pomeni presežek 15 milijard EUR v trgovini s storitvami z ZDA;

c) medsebojne tuje neposredne investicije (najgloblja oblika čezmejnega povezovanja) čez Atlantik so se znatno povečale in sedaj presegajo vrednost 1,5 bilijona EUR;

d) dobički podružnic podjetij iz Evrope na trgu ZDA in dobički podružnic podjetij iz ZDA na evropskem trgu od leta 2003 dosegajo rekordne vrednosti;

2. s tem v zvezi poudarja, da se takšne gospodarske vezi med EU in ZDA v velikem obsegu preslikavajo v zaposlovanje, saj čezatlantsko gospodarstvo na vsaki strani zagotavlja skoraj 7 milijonov delovnih mest, ki s tem ostajajo odvisna od njegovega delovanja in širjenja;

3. ugotavlja, da zaradi preostalih trgovinskih ovir ostajajo neizkoriščene velike možnosti za rast in zaposlovanje, četudi sta gospodarstvi EU in ZDA postali tako prepleteni in povezani, da tvorita pravi čezatlantski trg;

4. ugotavlja, so odnosi EU-ZDA v veliki meri zasenčeni s političnimi prepiri in jih pogosto zaznamujejo retorični in trgovinski spori; opaža, da se na obeh straneh Atlantika zapostavlja, kako poglobljeno in povezano je postalo čezatlantsko gospodarstvo; zato opozarja pred tveganji, da se te odnose jemlje za samoumevne in se jih obravnava z neškodljivim zanemarjanjem namesto s potrebno stopnjo politične zavzetosti in pozornosti;

5. izraža zaskrbljenost, da obstoječi okvir čezatlantskih odnosov ne odraža ustrezno zgoraj navedene stvarnosti; zato poziva k bolj vizionarskemu in strateškemu pristopu, da se ustrezno odgovori na nujna gospodarska vprašanja, s katerimi se soočata gospodarstvi EU in ZDA, kot so politika konkurence, standardizirano upravljanje podjetij, usklajeni ali skupni standardi ter učinkovitejše sodelovanje na področju predpisov;

Pot naprej: močnejše čezatlantsko gospodarsko partnerstvo

6. ugotavlja, da je zgoraj navedeno sporočilo Komisije z dne 18. maja 2005 dobra osnova za znatno okrepitev čezatlantskih gospodarskih odnosov; poudarja, da je potrebno nadaljnje delo, s katerim se resničnost čezatlantskega trga prevede v delujoč in strateški koncept, ki je sposoben pridobiti zadostno javno in politično podporo;

7. priporoča, naj se EU in ZDA do naslednjega vrha leta 2006 sporazumeta, da posodobita tako NTA iz leta 1995, kakor tudi TEP iz leta 1998 ter oblikujeta nov Sporazum o čezatlantskem partnerstvu, ki zajema oba prejšnja dokumenta in vodi k vzpostavitvi "čezatlantskega trga brez ovir" do leta 2015 s pospešenim ciljnim rokom do leta 2010 za finančne storitve in kapitalske trge; ta pobuda bi morala temeljiti na gospodarski pobudi, sprejeti na vrhunskem srečanju EU-ZDA junija 2005, in na skupnem delovnem programu EU-ZDA, ki po sektorjih postavlja posebne cilje z namenom ocenjevanja napredka, doseženega v letih 2005 in 2006, ter podrobnega določanja ukrepov, ki jih je treba sprejeti v prihodnje;

8. poudarja, da bi moralo poglavje o gospodarstvu v predlaganem sporazumu o partnerstvu zagotavljati novo zasnovo, ki vključuje: regulativno sodelovanje; niz izvedbenih orodij horizontalnega značaja (vključno z učinkovitim sistemom zgodnjega opozarjanja in sporazumom tretje generacije o uporabi konkurenčnega prava); sektorske sporazume o gospodarskem sodelovanju, ki temeljijo na navedenem skupnem delovnem programu EU-ZDA;

9. poudarja, da krepitev čezatlantskega gospodarskega sodelovanja ne bi smela voditi v šibkejše usklajevanje na področju predpisov, kar bi še spodkopalo zaupanje potrošnikov v povezavi z zdravjem in varnostjo; zato poziva k oživitvi čezatlantskega potrošniškega dialoga in čezatlantskega okoljevarstvenega dialoga, da se razvijejo "najboljše prakse" za napredek na področju zdravja in varnosti potrošnikov ter varovanja okolja, kar bi prispevalo k trajnostnemu vidiku čezatlantskega trga;

10. potrjuje, da je v obstoječem okolju rastočih mednarodnih konkurenčnih pritiskov zamisel o tovrstnem skupnem gospodarskem prostoru ključnega pomena za povečanje politične zavezanosti bolj vsebinski gospodarski agendi, ki krepi konkurenčni položaj na znanju temelječih gospodarstev obeh partnerjev; podpira rast in inovacije ter s tem ustvarja nova delovna mesta in povečuje blaginjo;

11. ugotavlja, da razdrobljeno mednarodno ureditveno okolje zavira potencial za rast mednarodne trgovine, in poudarja, da je tesnejše sodelovanje med EU in ZDA na področju predpisov bistveno za napredek v smeri boj usklajenega ureditvenega okolja, v katerem lahko gospodarski subjekti iz vseh držav, še zlasti pa tisti iz držav v razvoju, delujejo z nižjimi stroški in bolj svobodno;

12. poudarja, da ugoden položaj gospodarstev ZDA in EU ter krepitev njunih gospodarskih odnosov, zlasti prek institucionaliziranih instrumentov, nemalo prispevajo k rasti in razvoju celotnega svetovnega gospodarstva, spričo teže, ki jo imata ti dve območji;

13. poziva čezatlantsko partnerstvo, ki predstavlja približno 57% svetovnega bruto domačega proizvoda in ostaja dvojno gonilo svetovnega gospodarstva, naj izvaja globalno vodstvo v kontekstu, katerega zaznamujejo rastoča soodvisnost, pojavljanje novih gospodarskih sil in vedno večje število globalnih izzivov, ki prečijo državne meje; s tem v zvezi priporoča bolj poglobljeno in sistematično posvetovanje o skupnih gospodarskih vprašanjih z drugimi večjimi gospodarskimi akterji (kamor sodijo Indija, Japonska, Brazilija, Kanada, Mehika, Čile, Rusija in Kitajska);

14. meni, da obstaja potreba po iskanju primernejših in tesnejših oblik boljšega usklajevanja glede monetarnega nihanja, ki je v interesu mednarodnega gospodarstva kot celote, razen teh posebnih gospodarskih območij, predvsem zaradi večje varnosti in stabilnosti v trgovini;

Razvojna agenda iz Dohe

15. poudarja, da imata tako EU kot ZDA posebno odgovornost in si delita skupne cilje ter je zato v njunem interesu, da konstruktivno sodelujeta pri večstranskih pogajanjih v okviru STO, ki so v teku; poziva oba partnerja, naj ob polnem upoštevanju razvojne razsežnosti spoštujeta ambiciozni in široko zastavljeni program razvojne agende iz Dohe, da se tako pripravi teren za uspešen zaključek kroga pogajanj v letu 2006;

16. poziva EU in ZDA, da popolnoma spoštujeta večstranska pogajanja STO in da ne tekmujeta pri dvostranskih ali regionalnih trgovinskih sporazumih; ponovno poziva Komisijo, naj ne odloča o možnih novih dvostranskih ali regionalnih trgovinskih sporazumih na podlagi zaželenosti ali izvedljivosti, ne da bi se predhodno temeljito posvetovala z Evropskim parlamentom;

17. izraža upanje, da bo prišlo do znatnega zmanjšanja najvišjih vrednosti carin v EU in v ZDA ter drugih pomembnejših tarif, ne glede na to, ali bo krog pogajanj v Dohi uspešno sklenjen;

18. pozdravlja sporazum v okviru STO, da se do leta 2013 dokončno odpravijo vse oblike izvoznih subvencij v kmetijstvu, vključno s pomočjo v hrani in ostalimi oblikami sistemov izvoznih nadomestil, ter poudarja, da je treba na področjih domačih podpor in dostopa do trgov šele doseči primerljiv napredek;

19. poziva ZDA, naj odpravijo carinske ovire, kakršne so carinske uporabnine in prekomerne zahteve do uvoznikov za izdajanje računov; obžaluje, da Urad ZDA za carine in zaščito meja ne priznava EU kot carinsko unijo in kot "državo poreklo"; vlado ZDA poziva, naj spremeni svoje negativno stališče do članstva v EU v okviru Svetovne carinske organizacije (WCO);

Nadgradnja gospodarske pobude in neuradno srečanje ministrov za gospodarstvo EU-ZDA 30. novembra 2005

20. podpira skupni delovni program EU-ZDA za uresničevanje gospodarske deklaracije, ki je bil sprejet na ravni gospodarskih ministrov EU-ZDA in vsebuje oprijemljive dejavnosti na 11 področjih za napredek čezatlantskega gospodarskega povezovanja; kljub temu pa oba partnerja poziva, naj se bolj usmerjeno in ambiciozno, z dolgoročnimi strateškimi cilji ter s podrobno določenim časovnim razporedom za izvrševanje skupnih ukrepov in projektov lotita dejanskega izvrševanja in poglabljanja tega skupnega delovnega programa, ki bo upošteval posebno vlogo neodvisnih regulativnih agencij; s tem v zvezi ugotavlja, da bi morale biti zainteresirane strani iz že uveljavljenih čezatlantskih dialogov, vključno z združenji potrošnikov, sindikati in okoljevarstvenimi skupinami, bolj dejavno vključene v proces spremljanja in pregledovanja gospodarske pobude in delovnega programa;

21. meni, da bi moralo gospodarsko poglavje v predlaganem sporazumu o partnerstvu, v skladu z gospodarsko pobudo predlagati določene zamisli za odpravljanje necarinskih ovir v ključnih tržnih sektorjih prek procesa postopnega ureditvenega usklajevanja ter vzajemnega priznavanja pravil in standardov;

Spodbujanje regulativnega sodelovanja in sodelovanja na področju standardov

22. pozdravlja pobudo za organizacijo vsaj dveh srečanj v letu 2006, ki bosta predstavljali začetek uresničevanja zaveze o "ustanovitvi foruma na visoki ravni za sodelovanje na področju regulacije", kar je ključni element deklaracije vrha iz junija 2005; priporoča hitro in popolno izvrševanje načrta o sodelovanju na področju zakonodaje med EU in ZDA iz leta 2005; opozarja, da sodelovanje na področju zakonodaje ne bo doseglo pričakovanih rezultatov brez zadostne in pravočasne udeležbe in podpore različnih zainteresiranih strani in agencij;

23. ponovno poudarja, da je še vedno treba odpraviti veliko število ovir za trgovino in naložbe tako v EU kot v ZDA, ter z zaskrbljenostjo opaža povečan pritisk, da bi na tujo konkurenco odgovorili s protekcionističnimi ali nepoštenimi trgovinskimi ukrepi; poudarja, da bi morala obnovljena zaveza načelom odprtosti, preglednosti in pravne države, ki se odražajo v gospodarski pobudi in v predlaganem novem sporazumu o čezatlantskem partnerstvu, pomagati odpraviti večino teh težav;

24. podarja, da so zakonske ovire na področju zakonodaje postale ena od najpomembnejših ovir za trgovino in naložbe med EU in ZDA, ter zlasti opozarja pred širjenjem neupravičenih dodatnih predpisov na ravni držav, nespoštovanjem zadevnih mednarodnih standardov kot osnovi za tehnične prepise ter prakso prekomernega zanašanja v ZDA na postopke certificiranja, ki jih opravlja tretja oseba;

25. izraža zaskrbljenost glede pomanjkanja jasne opredelitve "nacionalne varnosti" v ZDA ter njene pretirane rabe v vlogi omejitve za trgovino in naložbe; zlasti obžaluje tako imenovani "amandma Berry", ki ga uporablja ministrstvo za obrambo, in "amandma Exon-Florio" iz leta 1988 ter naknadno zakonodajo, usmerjeno v omejevanje tujih naložb v podjetja ali tuje lastništvo podjetij, ki so v povezavi z nacionalno varnostjo, četudi le bežno;

26. ugotavlja, da razlike med pravili, po katerih delujejo sodišča, ter razlike med praksami priznavanja odločb sodišč v državah EU in v zveznimi državami ZDA pomembno vplivajo na pravne spore glede čezatlantskih transakcij; EU in ZDA prosi, naj preučita, če je mogoč sporazum o pristojnostih in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah;

27. ugotavlja, da čezatlantski trg telekomunikacij še vedno zavirajo zakonske ovire in neusklajeni standardi, kar se kaže v položaju, v katerem nobeno podjetje iz ZDA ali iz Evrope ne deluje v večjem obsegu na obeh kontinentih in to navkljub dejstvu, da ima devet od desetih največjih telekomunikacijskih podjetij na svetu sedež v EU ali v ZDA;

Spodbujanje odprtih in konkurenčnih kapitalskih trgov

28. poziva k vzajemnem priznanju računovodskih standardov, čemur bi sledilo tudi njihovo postopno zbliževanje, utemeljeno na zanesljivem regulativnem nadzoru, da bi lahko podjetja na obeh trgih uporabljala en sam standard in da se zmanjšajo stroški borzne kotacije; vendar poziva Komisijo, naj pozorno spremlja popolno enakovrednost načrta Uprave za mednarodne računovodske standarde/Uprave za finančne računovodske standarde, da se prepreči kakršnakoli pristranskost v korist ZDA;

29. poziva h krepitvi dialoga o ureditvi finančnih trgov prek dveletnega pregleda politike na področju čezatlantskih finančnih storitev med Evropskim parlamentom in Komisijo ter ustreznimi organi ZDA in gospodarskimi odbori kongresa ZDA, ki se opravi pred vsakoletnim vrhom EU-ZDA in po njem; pozdravlja delo, ki so ga doslej opravili predstavniki industrije, kot je Združenje za terminske pogodbe in opcije;

30. odločno zavrača ameriško odložitev izvajanja sporazuma Basel II o kapitalskih zahtevah in poziva ZDA, naj spoštujejo svoje obveze, da se v svetovnem merilu ustvarijo enaki konkurenčni pogoji za banke; verjame, da bi lahko različni pristopi ovirali banke iz EU, ki poslujejo v ZDA, pri vzpostavljanju integriranih sistemov za upravljanje tveganj;

31. izraža nezadovoljstvo, ker morajo pozavarovalnice iz EU, ki poslujejo v ZDA, v celoti zavarovati tveganja in se soočiti z zelo diskriminatornimi državnimi predpisi, ki z ohranjanjem prekomernih zavarovanj tveganja od njih zahtevajo prekomerno financiranje lastnih obveznosti (tovrstni pogoji zavarovanja ne veljajo za pooblaščene ameriške pozavarovalnice, ki poslujejo na ozemlju ZDA); pristojne oblasti v ZDA poziva, naj si prizadevajo za nadaljnje vzajemno čezatlantsko priznavanje in poenotenje zahtev na področju solventnosti in poročanja;

32. vztraja pri hitrem zbliževanju pravil o umiku iz borzne kotacije v ZDA, ki trenutno nalagajo zapletene zahteve podjetjem iz EU, ki se želijo izpisati iz registra; pozdravlja nedavni predlog komisije ZDA za borzni nadzor, da se kot poglavitno merilo obravnava obseg trgovanja in ne število delničarjev; prosi Komisijo, naj spremlja nadaljnji razvoj dogodkov, da zagotovi zaščito interesov EU;

33. verjame v bolj skladen dialog o upravljanju podjetij ter v usklajevanje zahtev glede upravljanja in nadzorovanja podjetij, ki bo preprečeval primere ekstrateritorialnosti, kakršen nastopi v primeru zakona "Sarbanes-Oxley", lahko tudi z izboljšanjem čezatlantskega dialoga o upravljanju podjetij; poziva, da EU in ZDA tesneje sodelujeta pri strogem preverjanju globalnih skladov za zavarovanje vlaganj v rizične naložbe;

34. zahteva posodobitev podatkov Komisije o uporabi direktive EU o obdavčitvi prihrankov v povezavi z ZDA;

Sodelovanje pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma

35. ugotavlja, da so odprti trgi zelo odvisni od varnih in zanesljivih struktur ter da sta zaupanje in samozavest bistvenega pomena za globalne trgovinske odnose; izraža podporo tesnemu sodelovanju med EU in ZDA za nadaljnji boj proti podjetniškim in finančnim goljufijam, pranju denarja ter financiranju terorizma, medtem ko se je treba izogniti nepotrebnemu oviranju običajnega tržnega in zasebnega poslovanja;

Vzpodbujanje inovacij in razvoja tehnologije

36. pozdravlja cilj, da se na številnih ključnih področjih povečajo sinergije prek Atlantika in se s tem omogoči razvoj močnejših, na znanju temelječih gospodarstev;

37. spodbuja ustanovitev čezatlantskega raziskovalnega partnerstva, ki v skupne raziskovalne projekte vključuje MSP, in sprejetje ukrepov za spodbujanje vračanja evropskih raziskovalcev v Evropo;

38. poudarja, da za obe strani koristno spodbujanje sodelovanja pri raziskavah in razvoju ter prizadevanje za programe naložb, na primer, na naslednjih področjih:

a) tehnologije za kopenski prevoz visoke hitrosti in zlasti nove oblike učinkovitih sistemov množičnega prevoza za razvoj mest;

b) razvoj sintetičnih goriv in električnih pogonskih mehanizmov za avtomobile, tovornjake in avtobuse ter uporaba gorivnih celic itd.;

c) razvoj novih tehnologij za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

39. v tem oziru želi spomniti države članice in ZDA na zavezo, ki sta jo obe strani podali v skupni deklaraciji iz leta 2003 o spodbujanju "gospodarstva, ki temelji na vodiku"; pozdravlja napredek, ki je bil narejen v tej smeri, vendar pa meni, da je potrebno nadaljnje sodelovanje;

40. meni, da so informacijske in komunikacijske tehnologije zelo pomembne za obe gospodarstvi; zato priporoča vrsto skupnih ukrepov za:

a) spodbujanje uporabe ključnih tehnologij, kot so širokopasovno omrežje, radiofrekvenčne naprave za prepoznavanje in druge inovativne tehnologije, ob upoštevanju medobratovalnosti;

b) varnost omrežij in lažji pretok informacij ob hkratnem posvečanju posebne pozornosti neželeni e-pošti (spam);

c) zagotovitev tesnega sodelovanja med agencijami za spletno varnost;

d) odpravo visokih stroškov gostovanja;

41. meni, da sedmi okvirni program za raziskave in razvoj predstavlja enkratno priložnost skupnega ukrepanja za:

a) določitev prednostnih področij raziskovalnega sodelovanja z namenom razvoja novih čezatlantskih trgov (npr. tehnologije za vodikove gorilne celice in nanotehnologija);

b) skupne raziskave na področjih, pomembnih za civilno varnost, ter na področju zanesljivosti zapletenih mrežnih sistemov in informacijskih struktur, ki podpirajo tehnologije informacijske družbe;

c) spodbujanje tesnega sodelovanja med Evropskim raziskovalnim svetom (ERS) in Nacionalno znanstveno fundacijo (NSF);

42. meni, da novi in že obstoječi vesoljski programi v določeni meri ponujajo možnost za skupne dejavnosti na področju raziskovanja vesolja:

a) s spodbujanjem sodelovanja na pomembnih področjih, kot so opazovanje zemlje, satelitska navigacija (ki jo omogočata Galileo in GPS), elektronska komunikacija, znanost o vesolju in raziskovanje vesolja;

b) z odstranitvijo regulativnih ovir pri vzpostavljanju učinkovitega čezatlantskega trga za vesoljsko industrijo;

c) odpravo nepotrebnega nadzora v okviru predpisov ZDA o mednarodni trgovini z orožjem (International Traffic in Arms Regulations) in liberalizacijo mednarodnega trga za katapulte;

43. prosi Komisijo, naj poleg že obstoječih skupnih raziskav pandemičnih bolezni predlaga skupni raziskovalni program za malarijo;

44. podpira ukrepe za pospeševanje podjetništva in prevzemanje tveganja v EU, utemeljene na ustreznih primerih, ki na tem področju predstavljajo moč ZDA;

Povečevanje trgovine, števila potovanj in varnosti

45. ugotavlja, da je vizumska politika sedaj v izključni pristojnosti Skupnosti; poziva Komisijo, naj takoj začne pogajanja z ameriško administracijo, da bi bil program Visa Waiver veljaven za vse evropske državljane in da bi odpravili trenutno diskriminacijo, zlasti zoper državljane novih držav članic;

46. poudarja, da so se zapleteni postopki za pridobitev vizumov prevedli v povečane stroške za podjetja in državljane; pozdravlja pobudo "zaupanja vreden potnik", ki bi morala temeljiti na vzajemno razvitih standardih in bi bila sredstvo za olajšanje poslovnih in turističnih potovanj;

47. obžaluje, da je za večino državljanov EU še vedno veljaven strog nadzor vizumov, kar deluje kot zavora za prosto gibanje in izmenjavo delavcev ter vseh tistih, ki morajo službeno potovati ali bivati v ZDA; ZDA poziva, naj glede tega pokažejo večjo prožnost, zlasti za evropske državljane, ki redno poslovno potujejo v ZDA;

Spodbujanje energetske učinkovitosti

48. priporoča - glede na to, da je energetska politika bistvena za gospodarski razvoj in je ni mogoče ločiti od ključnih geopolitičnih vprašanj in zunanje politike - bolj odkrito in odprto izmenjavo mnenj o načinih povečanja odprtosti svetovnega energetskega trga, spodbujanju obnovljivih virov energije povsod po svetu, razvijanju tesnejšega sodelovanja s partnerskimi dobavitelji ter določitvi skupne strategije za zanesljivo oskrbo z energijo in drugih politik za spodbujanje geopolitične in gospodarske stabilnosti v državah dobaviteljicah in v tranzitnih državah;

49. obžaluje, da le EU prevzema vodenje na področju mednarodne politike o podnebnih spremembah ter da so ZDA največji svetovni onesnaževalec s toplogrednimi plini in da jih je s tem v zvezi še vedno treba na vseh političnih ravneh pozivati, naj prevzamejo svojo odgovornost glede podnebnih sprememb; obžaluje, da je Vlada ZDA še vedno tako nenaklonjena vstopu v kakršno koli pomembno mednarodno partnerstvo o podnebnih spremembah, vendar ugotavlja, da je naredila majhen korak naprej, saj se je sedaj pripravljena, glede na to, kar je bilo dogovorjeno decembra 2005 na montrealski konferenci okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, zavezati k v prihodnost usmerjenemu dialogu; pozdravlja dejstvo, da pojavljanje skupnih interesov v ZDA, vključno s člani kongresa iz obeh domov in strank, državnimi zakonodajalci, lokalnimi oblastmi, nevladnimi organizacijami in predstavniki poslovne skupnosti, spodbuja k bolj ambicioznemu načrtu za reševanje problematike emisij toplogrednih plinov;

50. meni, da energetski sektor predstavlja skupen izziv tako za EU kot za ZDA in da, čeprav sta obe strani ločeno sprejeli pomembne ukrepe, ta sektor zahteva vzajemno koristen pristop, ki stremi k:

a) oblikovanju skupne strategije proti visoki stopnji odvisnosti od fosilnih virov energije z izvajanjem konkretnih ukrepov glede energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in varnosti oskrbe, tako z energijo kot v sektorju prometa;

b) razvoju čistih tehnologij za kombinirano proizvodnjo toplote in električne energije (CHP) in obnovljivih tehnologij (npr. zajema in hrambe ogljika ter drugih tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika);

c) spodbujanju ZDA in gospodarsko razvijajočih se novih industrializiranih držav, kot sta Kitajska in Indija, da po izteku Kjotskega protokola skupaj z EU razvijejo ukrepe za dosego dolgoročnega in gospodarsko trajnostnega zmanjšanja emisij ter za primeren odziv na že nastalo škodo zaradi podnebnih sprememb, ob upoštevanju stroškov in okoljskih vprašanj;

d) priznanju pomembne vloge jedrske energije pri zagotavljanju električne energije, ki ne vključuje ogljika, ter nadaljevanju skupnega raziskovanja razvoja te ključne tehnologije in načinov, kako lahko ta tehnologija pospeši razvoj gospodarstva, ki bo temeljilo na vodiku;

e) razvoju — skupaj z Mednarodno agencijo za atomsko energijo -skupnega predloga za večstranski okvir o globalni jedrski politiki, ki poglablja varnost in preprečuje zlorabo jedrskih materialov v vojaške namene;

f) kasnejšemu razvoju skupne strategije, tako glede drugih držav z velikim ali hitro rastočim povpraševanjem po energiji kot tudi glede držav proizvajalk;

51. poudarja potrebo po krepitvi znanstvenega sodelovanja EU-ZDA na področju biogoriv in priporoča, da se čim prej začne izvajati pobuda za skupni delovni program EU-ZDA o biogorivih, ki se osredotoča zlasti na bioetanol in biodizel druge generacije;

Pravice intelektualne lastnine

52. pozdravlja dogovor s srečanja gospodarskih ministrov EU-ZDA, da se do vrha EU-ZDA 2006 pripravi strategija sodelovanja pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki se bo ukvarjala s kršenji pravic intelektualne lastnine, pomanjkanjem učinkovitega uveljavljanja teh pravic v tretjih državah, zlasti na Kitajskem in v Rusiji, ter bo izboljšala sodelovanje pri carinskem in čezmejnem uveljavljanju, spodbujala partnerstva med zasebnim in javnim ter usklajevala tehnično pomoč tretjim državam;

53. obžaluje, da glede geografskih označbah ni skupnega razumevanja; obžaluje, da soobstoj v temelju različni patentnih sistemov (sistem "prvi, ki izumi" v ZDA, medtem ko ostali svet uporablja sistem "prvi, ki prijavi") še vedno predstavlja velike težave za podjetja iz EU; spodbuja kongres ZDA, naj si prizadeva za reformo patentnega sistema v smeri sistema "prvi, ki prijavi";

54. spodbuja EU in ZDA, naj z uporabo ustreznih poti delujeta skupaj v boju proti kršenju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, zlasti na Kitajskem in v Rusiji;

Naložbe

55. priporoča, da se na vrhu 2006 uradno sprejme celovit popis, v katerem se navedejo poglavitne preostale ovire za medsebojne naložbe, skupaj s seznamom zahtevanih posebnih ukrepov, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo takšne ovire, popolnoma skladno s pravili na notranjem trgu, vključno s predpisi na področju javnih storitev ter s previdnostnim načelom;

56. podpira ukrepe v podporo investicijam in stopnjevanje pri odpravljanju vseh čezatlantskih ovir za investicije prek zbliževanja računovodskih standardov, enakih konkurenčnih pogojev na finančnih trgih, vzajemne poštene politike konkurence in postopne ukinitve zaščitnih ukrepov, ki še veljajo na določenih področjih; dvomi v upravičenost preostalih omejitev lastništva v ZDA, zlasti v obrambnem in letalskem sektorju, in podpira reformo ameriškega odbora za tuje naložbe; poziva k pripravi študije Komisije o preprekah za prevzeme na notranjem trgu, ki kupce iz EU postavljajo v slabši položaj glede na tiste iz ZDA; poziva Komisijo, naj zagotovi, da lastniške omejitve v EU ne morejo služiti kot utemeljitev za ohranjanje omejitev v ZDA;

Politika konkurenčnosti in njeno uveljavljanje

57. zahteva vzpostavitev skupnega čezatlantskega okvira o politiki konkurenčnosti, ki povečuje usklajenost izvršnih dejavnosti in spodbuja izmenjavo zaupnih informacij; vztraja, da je enakopravno uveljavljanje pravil konkurence na obeh straneh Antlantika, ne glede na to, v kateri državi je podjetje ustanovljeno, ključnega pomena za vzpostavitev konkurenčnega in enotnega čezatlantskega trga;

58. podpira cilj, da se z Združenimi državami sklene dodatni sporazum o konkurenčnosti, ki omogoča izmenjavo zaupnih informacij pri preiskavah v okviru zadevnih konkurenčnih zakonodaj EU in ZDA;

Javna naročila

59. priporoča, da vrh 2006 uradno sprejme celovit popis vseh pravnih, praktičnih in tehničnih ovir za čezmejna javna naročila med obema partnerjema, skupaj s seznamom ukrepov za odpravljanje teh ovir, ki upošteva poseben primer storitev v javnem iteresu; partnerja spodbuja, naj oba presežeta obstoječe in bodoče obveznosti iz GPA, s čimer se na eni strani omogoči razširitev polja priložnosti za obe podpisnici, na drugi strani pa se okrepi evropska konkurenčnost in ustvarijo novi trgi za podjetja iz EU, zlasti za MSP;

60. podpira krepitev sodelovanja med EU in ZDA na področju odpiranja trga z javnimi naročili; poudarja, da bo sprejetje enakih konkurenčnih pogojev na tem področju ustvarilo nove možnosti za podjetja iz EU, zlasti za MSP;

61. obžaluje dejstvo, da ZDA ohranjajo širok spekter diskriminatornih določb "kupuj ameriško", katerim se pridružujejo tudi druge za infrastrukturne programe, ki se financirajo na zvezni ravni; obžaluje zlasti dejstvo, da je za evropska podjetja, ki delujejo na področju obrambe, še vedno težko sklepati posle na ameriškem obrambnem trgu ter si pridobiti ameriško tehnologijo s področja obrambe, zaradi odsotnosti dejanskega dvostranskega čezatlantskega sodelovanja pri nudenju obrambe ter na splošno na področju obrambne industrije; kongres ZDA prosi, naj se sprijazni z resničnim čezatlantskim gospodarstvom, celo na trgih, povezanih z varnostjo;

Storitve/Vzajemno priznavanje kvalifikacij

62. ugotavlja, da je le združenje arhitektov spodbudilo pristojne oblasti na obeh straneh, naj kot del delovnega programa pregledajo vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij; ugotavlja, da se za ostale poklice zdi, da postopke priznavanja raje izvajajo v okviru partnerskih združenj v EU in ZDA; prosi Komisijo, naj o obstoječih omejitvah za vzajemno priznavanje kvalifikacij na obeh straneh poroča zadevnim odborom Evropskega parlamenta;

63. ugotavlja, da med zveznimi državami v ZDA še vedno obstajajo velike razlike glede horizontalnega priznavanja diplom in poklicne usposobljenosti, kar omejuje nadaljnji razvoj na čezatlantskem trgu, zlasti v sektorju storitev; Komisijo nujno poziva, naj na določenih področjih, kot so na primer dovoljenja za pilotiranje, začne s pogajanji z namenom sklenitve sporazumov; ZDA pa poziva, naj razvijejo sistem, ki temelji na evropskem modelu, pri katerem se med državami vzajemno priznavajo skoraj vse diplome in poklicne kvalifikacije, takšen pa je tudi dejanski položaj na notranjem trgu EU;

Storitve/Storitve v letalskem prometu

64. pozdravlja napredek, ki je bil nedavno dosežen pri pogajanjih za liberalizacijo letalskih storitev, in poudarja potrebo, da se čimprej doseže celosten, na vzajemnosti utemeljen sporazum, ki rešuje vprašanje omejitev lastniških deležev v ameriških letalskih družbah;

65. vztraja pri tem, da mora sporazum o čezatlantskem partnerstvu, ki naj bi bil sklenjen leta 2007, zaradi velikega pomena trgovine in turizma za obe strani, obvezno vsebovati posebno poglavje o prometni politiki, ki ga dopolnjujejo srečanja na vrhu, srečanja med pristojnimi odbori za promet v Kongresu ZDA in v Evropskem parlamentu, srečanja med ameriškim ministrom za promet in pristojnim komisarjem EU skupaj z uradniki Komisije ter tudi sodelovanje med agencijami za varnost zračnega prometa in ustreznimi organi ameriške zvezne administracije;

Reševanje sporov EU/ZDA v okviru STO

66. vztraja pri tem, četudi lahko preiskave pred odbori STO povzročijo znatna politična trenja, da so trgovinski ali gospodarski spori naravna sestavina čezatlantskih gospodarskih odnosov;

67. priporoča na treh točkah osnovano skupno strategijo za zmanjševanje števila sporov med največjima svetovnima trgovinskima silama, ki se širijo v celotno areno STO:

a) sprejetje uradne zaveze na najvišji ravni, da se bo spoštovalo sprejeta večstranska trgovinska pravila ter hitro in celovito izvrševalo odločitev odborov STO;

b) okrepitev politične zaveze, da bodo pred pritožbo v okviru mehanizma za reševanje sporov STO izrabljena vsa dvostranska diplomatska sredstva, pri čemer se upošteva potreba po zaščiti zakonitih interesov gospodarskih subjektov in trgovcev;

c) oba partnerja morata priznati, da imajo zakonodajalci in vlade legitimno pravico zaščititi zdravje in okolje svojih državljanov, EU in ZDA pa morata zagotoviti nediskriminatornost, sorazmernost in znanstveno utemeljenost svojih ureditev na teh področjih, da se preprečijo protekcionistične zlorabe, ob istočasni skladnosti z notranjimi pravili in previdnostnim načelom;

68. prosi Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predloži poročilo, v katerem so ocenjene prednosti in slabosti bolj formalnega mehanizma za reševanje dvostranskih trgovinskih sporov, pri čemer se upoštevajo podobne obstoječe ureditve med EU in ostalimi tretjimi državami;

69. ugotavlja, da metodologija, ki jo oblasti ZDA uporabljajo v povezavi z zaščito trgovinske menjave, v nekaterih primerih predstavlja nezakonito trgovinsko oviro, in poudarja, da so v okviru sistema za reševanje sporov STO tudi drugi, ne le EU, že uspešno izpodbijali odkrito protekcionistično uporabo instrumentov za zaščito trgovinske menjave, kakršno je zaslediti v primerih "amandmaja Byrd" ali zaščite ameriške železarske industrije;

70. pozdravlja v ameriškem kongresu sprejet "zakon o zmanjšanju primanjkljaja iz leta 2005"(Deficit Reduction Act 2005), ki razveljavlja "amandma Byrd", vendar obžaluje, da zaradi prehodne določbe ta razveljavitev ne bo začela veljati takoj; zato poziva kongres ZDA, naj takoj odpravi prehodno določbo, da delitev sredstev ameriškim podjetjem, ki se zberejo v obliki protidampinških in protisubvencijskih dajatev, ne bo še nadaljnjih nekaj let izkrivljala konkurenčnih pogojev na trgu ZDA v škodo uvoženega blaga;

71. ponovno izraža svojo zaskrbljenost zaradi velike neposredne in posredne pomoči vlade ameriški industriji v obliki neposrednih subvencij, zaščitne zakonodaje in davčnih politik; zlasti poudarja, da so vsa poročila o shemi zunanjetrgovinskih organizacij v ZDA (Foreign Sales Corporations - FSC), ki sta jih pripravila delovna skupina in pritožbeni organ STO, prišla do sklepa, da ZDA, kljub večjim spremembam v svoji zakonodaji, še vedno ne upoštevajo v celoti prejšnjih odločb STO in priporočil organa za reševanje sporov v okviru STO; zato poziva kongres ZDA, naj "zakon o ustvarjanju delovnih mest v Ameriki" ("zakon o delovnih mestih"), ki vsebuje "klavzulo o dedovanju"(Grandfathering Clause), v celoti uskladi s prejšnjimi odločbami STO in priporočili organa za reševanje sporov;

72. pozdravlja dejstvo, da se je dolgoletni spor glede "podjetij s podružnicami v tujini" (Foreign Sales Corporations (FSC)) zaključil, ko je kongres ZDA razveljavil davčne olajšave v prid ameriškim podjetjem, ki so bile predvidene v zakonu o ustvarjanju delovnih mest v Ameriki, in so nezdružljive z merili STO;

73. v zvezi s primerom Airbus-Boeing obžaluje, da se ZDA in EU po nepotrebnem ukvarjata z verjetno največjim, najbolj zapletenim in najdražjim pravnim sporom v zgodovini STO; obe strani poziva, naj okrepita posvetovanja na najvišji ravni, da se raziščejo možnosti doseganja pragmatične rešitve, s katero se preprečijo nepotrebni prizivi pred STO;

74. poudarja, da primer genetsko spremenjenih organizmov pred STO na noben način ne postavlja pod vprašaj evropske zakonodaje na področju tržne odobritve biotehnoloških proizvodov, temveč se nanaša ne zastarele postopke ocenjevanja biotehnologije, ki so bili revidirani že po začetku postopka pred delovno skupino STO;

75. pozdravlja odločitev EU, da s spremembo svoje zakonodaje o hormonih iz leta 2003 izpolni odločbo STO; želi si, da bi se razrešila nenehna nesoglasja med ZDA (in Kanado) in EU glede nadaljnje uporabe protiukrepov, ter poziva ZDA, naj odpravijo trgovinske sankcije, ki jih že od leta 1999 uveljavljajo proti evropskim proizvodom;

76. obžaluje, da ZDA še niso opustile svoje protidampinške metodologije, ki je poznana pod imenom "ničelna nastavitev"(zeroing), navkljub dejstvu, da je STO v primeru posteljnine nedvoumno obsodila to prakso;

77. poudarja, da je sistem reševanja sporov v okviru STO središčna sestavina za zagotavljanje varnosti in predvidljivosti v večstranskem trgovinskem sistemu; izraža zaskrbljenost, da so ZDA v nekaterih primerih uporabile pristop, ki ni v skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi, tako da so uporabile zakonodajo ali zavrnile odpravo zakonodaje, s katero kršijo obveznosti v okviru STO in s tem resno škodijo industriji EU in tretjih držav; zato poziva kongres ZDA, naj izboljša svoje dosedanje upoštevanje ugotovitev mehanizma poravnave sporov v okviru STO;

Druga globalna vprašanja

78. obžaluje, da sodelovanje pri vprašanjih monetarne in makroekonomske politike ni vključeno v gospodarsko pobudo in v delovni program; ponovno izraža zaskrbljenost, da bi velik ameriški zvezni proračunski primanjkljaj in primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance utegnila nevarno vplivati na svetovno gospodarstvo; zato poziva Evropsko centralno banko in ameriške Zvezne rezerve, naj tesneje sodelujeta pri vprašanjih globalne monetarne politike in finančne stabilnosti;

79. ponovno poziva čezatlantska partnerja naj skupaj znova ocenita svoje strategije in instrumente za razvojno in humanitarno pomoč, vključno z njunim usklajevanjem z bretton-woodskimi institucijami, da se izboljša učinkovitost, doslednost in usklajenost odzivov EU in ZDA na globalne izzive, zlasti na odpravljanje revščine, nalezljive bolezni in razkrajanje okolja;

80. prosi Komisijo, naj oceni obstoječe mehanizme financiranja in načrtovanja, namenjene financiranju skupnih programov EU-ZDA v tretjih državah, da se oblikuje bolj učinkovita in produktivna procedura;

81. meni, da lahko "kulturni ključ" prispeva k okrepitvi čezatlantskih odnosov in spodbudi partnerstvo in vzajemno razumevanje med Evropejci in Američani;

82. poziva EU in ZDA, naj v medsebojnih gospodarskih odnosih upoštevajo vlogo in posebnosti kulturnega in izobraževalnega sektorja;

83. zato poziva, naj se vzpostavi čezatlantski dialog o kulturi (tudi o avdiovizualnem sektorju) in o izobraževanju, ki bo spodbudil redne izmenjave dobrih praks in izkušenj, predvsem glede:

a) ukrepov za boj proti piratstvu in ponarejanju,

b) izboljšanja pravnih sistemov pri širjenju zvočnih in avdiovizualnih vsebin preko interneta in zagotavljanje njihove združljivosti z avtorskimi pravicami in honoriranjem avtorjev,

c) poznavanja kinematografske dediščine ZDA in EU, zlasti evropske filmske produkcije v Ameriki, kjer je manj razširjena, da bi spodbudili vzajemno razumevanje,

d) ukrepov za spodbujanje bolj uravnotežene filmske distribucije in preprečevanje nelojalne konkurence ali zlorab dominantnega položaja na nekaterih trgih vEU, skupaj z odpravo morebitnih pravnih ali dejanskih ovir pri distribuciji evropskih avdiovizualnih izdelkov v ZDA,

e) vzpostavitve ustreznih mehanizmov za razvoj in okrepitev kulturnega turizma med obema celinama;

84. v zvezi z izobraževanjem poziva, da se dialog osredotoči zlasti na:

a) poglabljanje vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, še posebej v umetniških disciplinah, z namenom spodbujanja mobilnosti "kulturnih akterjev" in izmenjav umetnikov in drugih izvajalcev,

b) spodbujanje raziskav in izmenjav univerzitetnih učiteljev, raziskovalnega osebja in študentov na področjih, ki pripomorejo k utrditvi gospodarskih in znanstvenih odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, pri čemer se zlasti upošteva njihov program sodelovanja na področju visokega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja [16],

c) zavest o pomembnosti družbe znanja in utrjevanje vseživljenjskega učenja;

85. ob upoštevanju členov 133 in 151 Pogodbe ES meni, da je zaradi posebne narave avdiovizualnega sektorja ključnega pomena, da se čezatlantska izmenjava odvija na osnovi spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti Evropske unije; s tem v zvezi poziva k izvrševanju primernih ukrepov za spodbujanje kulturne raznolikosti in povečanje kulturnih izmenjav;

86. poziva evropske institucije, da svojo partnerico ZDA seznanijo z dejavnostjo Unije v prid Konvencije UNESCO o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izražanj;

87. poudarja pomen osredotočanja na vprašanja zaščite podatkov v okviru čezatlantskih odnosov; ugotavlja, da je glede na zaščito podatkov v čezatlantskih izmenjavah, ki je v določenih pogledih pomanjkljiva, primerno, da se ovrednotijo področja, kjer izmenjava informacij s tretjimi državami navidezno dobro deluje (kot so načela varnega pristana), da se uspešne rešitve razširijo na več področij;

88. pozdravlja nedavno študijo o makroekonomskih koristih spodbujanja nadaljnjega gospodarskega povezovanja med EU in ZDA, ki jo je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v kateri se ocenjuje, da bo zaradi znatnega odpravljanja ovir za dostopanje na trg, tuje neposredne naložbe in trgovino, BDP na prebivalca v EU porasel med 2% in 3,5 %, v ZDA pa med 1% in 3 %;

89. zahteva, da EU izpelje podrobno in celostno študijo, v kateri: (a) se prepoznajo posledice odpravljanja preostalih carinskih in necarinskih ovir za trgovino in naložbe med EU in ZDA; (b) se na vseh področjih preuči možnosti za predhodno ali naknadno, kot je bolj primerno, uskladitev predpisov; (c) se oceni učinek uskladitve predpisov med EU in ZDA na tretje države ali njihovo približevanje; (d) preuči se izvedljivost "regulatornega mostu", v skladu s katerim je neko blago ali storitev, po tem ko je bilo odobreno, sprejemljivo povsod na čezatlantskem trgu;

Čezatlantski dialogi

90. poudarja pomembnost čezatlantskih dialogov pri krepitvi vezi med EU in ZDA; ugotavlja, da so dialogi - z delom pri pomembnejših vprašanjih na področjih, ki jih zadevajo, in z dragocenim prispevkom k oblikovanju čezatlantskih odnosov, njihovih ciljev in dejavnosti — tesno vključeni v čezatlantsko sprejemanje odločitev in pomagajo zagotavljati, da prizadevanja na raznih področjih pristno odgovarjajo na dejanske potrebe državljanov;

91. ugotavlja, da je čezatlantski dialog zakonodajalcev pripomogel h krepitvi medparlamentarnih odnosov med EU in ZDA; ponovno poudarja potrebo po doseganju sinergij med čezatlantskim dialogom zakonodajalcev in drugimi dialogi iz NTA, med drugim z zagonom novih programov, ki se financirajo skupno, za izmenjave osebja iz zakonodajnih institucij in z vzpostavitvijo majhnega sekretariata čezatlantskega dialoga zakonodajalcev;

92. poudarja, da je 61. srečanje čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekalo na Dunaju od 18. do 21. aprila 2006 ponovno potrdilo ogromne prednosti za naše državljane, ki lahko izvirajo iz odprave zaprek, ki ovirajo čezatlantske gospodarske odnose, ter je ugotovil, da je treba odnose med ZDA in EU obnoviti z zamenjavo trenutne strukture s partnerskim sporazumom EU/ZDA;

93. je seznanjen z dejstvom, da se je čezatlantski poslovni dialog uspešno preoblikoval, da bi se zagotavljal učinkovitejši prispevek iz poslovnega sveta z namenom krepitve gospodarskega partnerstva;

94. poudarja, da bi morali obe strani v čezatlantskemu dialogu o delu postati bolj dejavni in vidni pri oblikovanju odgovorov in priporočil glede skupnih vprašanj; priporoča, da se čezatlantski dialog o delu osredotoči na kritična področja sodelovanja z bolj sektorsko naravnanim pristopom;

95. ugotavlja, da je sporazum o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA ključni instrument za napredek znanstvenih odnosov EU-ZDA; poziva k ustanovitvi uradnega čezatlantskega raziskovalnega dialoga za spodbujanje in usklajevanje raziskovalnega sodelovanja in novih pobud na izbranih znanstvenih področjih, ki presegajo obstoječe strukture;

96. ugotavlja, da drugi čezatlantski dialogi, ki obstajajo izven uradnih sporazumov, ravno tako prispevajo h krepitvi vezi med EU in ZDA; priporoča, da se ponovno pregleda obstoječa struktura čezatlantskih dialogov in raziščejo nova obetajoča področja za poglobljeno sodelovanje;

Vloga Evropskega parlamenta

97. poudarja, da bo za doseganje integriranega čezatlantskega trga zaželena tudi dejavna udeležba zakonodajalcev z obeh strani, medtem ko se naloge, ki jih predvideva gospodarska pobuda, najprej in v največji meri nanašajo na regulativne organe; poudarja, da bi morali vrhi EU-ZDA vključevati ustrezno raven parlamentarne udeležbe, da se zagotovi parlamentarni prispevek v tem upravnem postopku, ki ga vodita izvršni veji oblasti; poziva k srečanju čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in skupine na najvišji ravni pred vsakim vrhom, da izmenjajo mnenja o napredku delovnega programa;

98. poziva k srečanju čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in skupine na najvišji ravni za izmenjavo mnenj o pomembnejših gospodarskih vprašanjih in še posebej o napredku delovnega programa pred vsakim vrhunskim srečanjem;

99. priporoča, da vsaj predsednik Evropskega parlamenta in vodstvo kongresa ZDA sodelujejo pri naslednjem vrhunskem srečanju EU-ZDA ter da se Evropski parlament in kongres ZDA praviloma vključita v priprave in dejansko izvedbo vseh prihodnjih vrhunskih srečanj EU-ZDA;

100. pozdravlja prizadevanja, ki so usmerjena v krepitev čezatlantskega dialoga zakonodajalcev med Evropskim parlamentom in kongresom ZDA ter vključujejo še zlasti uresničevanje učinkovitega mehanizma za "zgodnje opozarjanje" in sistema poročanja med parlamentarnimi odbori na obeh straneh Atlantika;

101. prosi predstavniški dom, naj preuči možnost vzpostavitve stalne delegacije, da se zagotovi kontinuiteta čezatlantskega dialoga zakonodajalcev; poleg tega, bi bilo treba vzpostaviti redni dialog tudi med Evropskim parlamentom in senatom ZDA;

102. svoj zadevni odbor poziva, naj s proračunom za 2007 zagotovi potrebna sredstva za ustanovitev stalnega urada Evropskega parlamenta v Washingtonu, ki bi dejavnostim Parlamenta zagotavljal ustrezno ustaljeno obliko in omogočal boljše stike med Evropskim parlamentom in Kongresom ZDA;

*

* *

103. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku in Kongresu Združenih držav Amerike.

[1] Podpisana na vrhu EU-ZDA v Madridu.

[2] 2 Skupna izjava, sprejeta na vrhunskem srečanju EU-ZDA v Londonu.

[3] Podpisana na vrhu EU-ZDA v Bonnu.

[4] Dogovorjeno na vrhu EU-ZDA v Washingtonu.

[5] UL C 124 E, 25.5.2006, str. 556.

[6] UL C 34 E, 7.2.2002, str. 359.

[7] UL C 177 E, 25.7.2002, str. 288.

[8] UL C 180 E, 31.7.2003, str. 392.

[9] UL C 69 E, 19.3.2004, str. 124.

[10] UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1043.

[11] UL C 247 E, 6.10.2005, str. 151.

[12] Podpisana na vrhu EU-ZDA v Shannonu, 25.- 26. junija 2004.

[13] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0461.

[14] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0238.

[15] Daniel S. HAMILTON/Joseph P. QUINLAN (eds.) Deep Integration: How Transatlantic Markets are Leading Globalization. Junij 2005; Francisco CABRILLO, Jaime GARCÍA-LEGAZ and Pedro SCHWARTZ, A case for an open Atlantic Prosperity Area, FAES, 2006.

[16] UL L 71, 13.3.2001, str.8.

--------------------------------------------------