[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.1.2007

COM(2006) 849 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Spremljanje izvajanja Zelene knjigePoročilo o napredku na področju električne energije iz obnovljivih virov

{SEC(2007) 12}

KAZALO

1. Uvod in ozadje 3

2. Celotna slika. Kam nas vodijo sedanji ukrepi? 3

3. Ocena doseženega napredka na nacionalni ravni. Razvoj v državah članicah 6

4. Razvoj električne energije v različnih sektorjih obnovljivih virov energije: veter, biomasa, vodna energija, geotermalna in sončna energija 10

4.1. Veter. Povečanje skupine treh vodilnih in nastop na svetovnem trgu 11

4.2. Biomasa 12

4.2.1. Trdna biomasa 13

4.2.2. Bioplin 15

4.3. Fotovoltaična sončna energija 17

4.4. Male hidroelektrarne 17

4.5. Geotermalna energija 19

5. Zakonsko izvajanje Direktive 19

6. Sklepi in nadaljnje ukrepanje 21

PRILOGA 24

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Spremljanje izvajanja Zelene knjigePoročilo o napredku na področju električne energije iz obnovljivih virov

1. Uvod in ozadje

Obnovljivi viri energije obljubljajo strateške izboljšave v zanesljivosti dobave, zmanjšujejo dolgoročno nihanje cen, s katerim se srečuje EU, ki določa cene za fosilna goriva, in bi lahko sektorju energetske tehnologije v EU ponudili konkurenčno prednost. Poleg tega obnovljive energije zmanjšujejo onesnaženje zraka ter emisije toplogrednih plinov. Pospešujejo tudi izboljšanje gospodarskih in družbenih vidikov podeželskih in osamljenih regij v industrializiranih državah ter pomagajo zadovoljevati osnovne energetske potrebe v državah v razvoju. Kumulativni učinek vseh teh prednosti je prepričljiv razlog za podporo obnovljivim virom energije.

V skladu s členom 3(4) Direktive 2001/77/ES o električni energiji iz obnovljivih virov energije (RES-E) na notranjem trgu z električno energijo[1] Komisija oceni, v kakšni meri so države članice napredovale pri doseganju svojih nacionalnih ciljev in zagotovile skladnost s ciljem 21 % deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. To je glavni cilj tega poročila.

2. Celotna slika. Kam nas vodijo sedanji ukrepi?

Cilj EU je, da bi obnovljivi viri energije zagotavljali 21 % električne energije, proizvedene v 25 državah članicah do leta 2010. Ta cilj je bil postavljen v Direktivi 2001/77/ES o električni energiji iz obnovljivih virov v EU, ki določa diferencirane nacionalne cilje.

Direktiva o električni energiji iz obnovljivih virov je bila zgodovinski korak v razvoju električne energije iz obnovljivih virov. Bila je glavna gonilna sila za novimi politikami, ki se trenutno izvajajo.

Od zadnjega poročila Komisije, ki je bilo objavljeno pred dvema letoma[2], je bilo proizvedenih dodatnih 50 % električne energije iz obnovljivih virov (nevodne). Pri sedanjih politikah in obstoječih prizadevanjih lahko pričakujemo, da bo do leta 2010 dosežen 19 % delež. To pomeni, da se bo Evropa najverjetneje približala svojemu cilju glede električne energije iz obnovljivih virov do leta 2010 . Velike in male hidroelektrarne so še vedno največji obnovljivi vir v elektroenergetskem sektorju. V letu 2005 so prispevale 10 % celotne porabe električne energije. Ker je vodna energija odvisna od suše ali velikih količin padavin, se v tem poročilu uporablja leto z običajno količino padavin, da bi se izognili vplivu podnebnih dejavnikov. Obstajajo še drugi obnovljivi viri energije, ki pa v tem poročilu niso opisani, saj je njihova trenutna uveljavitev na trgu majhna. Vendar bodo energije, kot so toplotna energija sonca ter energija morskega valovanja in plimovanja, zagotovo odigrale svojo vlogo v prihajajočih letih[3].

[pic]

Electricity generation [TWh/year] | Proizvodnja električne energije [TWh/leto] |

New' RES-E excl. hydro | Novi obnovljivi viri energije (RES-E) razen vodne |

Small-scale hydro | Male hidroelektrarne |

Large-scale hydro | Velike hidroelektrarne |

Diagram 1: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz vseh obnovljivih virov energije (RES-E) v Evropski uniji (EU-25) od leta 1990 do 2005[4]

Leta 2005 je električna energija iz obnovljivih virov prispevala 15 % delež k skupni porabi električne energije v Evropski uniji[5]. To je treba razumeti kot raven skupne porabe električne energije v Evropi, ki je večja od pričakovane. Poraba električne energije v EU narašča za 2 % letno[6]. Vendar je treba poudariti, da razen Nemčije in Španije, države, ki dobro napredujejo, žal predstavljajo le sorazmerno majhen delež celotnega trga EU. V številnih državah članicah se delež električne energije iz obnovljivih virov zmanjšuje. |

Od leta 1990 so novi obnovljivi viri energije proizvedli 148 TWh, kar je enako skupni porabi električne energije na Irskem, v Avstriji in na Portugalskem.

Zaradi resnih prizadevanj majhnega števila aktivnih držav članic je dosežek tako mogoče opredeliti kot pozitiven, vendar na splošno ne dovolj dober, saj veliko držav članic precej zaostaja za svojimi nacionalnimi cilji. Storiti je treba še več, če želi Evropa preusmeriti trend čedalje bolj nevzdržne energetske prihodnosti.

[pic]

Electricity generation [TWh/year] | Proizvodnja električne energije [TWh/leto] |

Wind off-shore | Veter na morju |

Wind on-shore | Veter na obali |

Photovoltaics | Fotovoltaična energija |

Geothermal electricity | Geotermalna električna energija |

Biowaste | Biološki odpadki |

Solid biomass | Trdna biomasa |

Biogas | Bioplin |

Diagram 2: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz „novih“ obnovljivih virov energije (RES-E) v Evropski uniji (EU-25) od leta 1990 do 2005[7].

3. OCENA DOSEžENEGA NAPREDKA NA NACIONALNI RAVNI. RAZVOJ V DRžAVAH čLANICAH

Devet držav članic se pridružuje skupini držav, ki „dobro delajo“, od katerih nekatere celo predhodno dosežejo svoj cilj. Vendar se zdi, da enajst držav članic ni izpolnilo svoje nacionalne obveze.

Države članice EU-15 so morale prenesti Direktivo 2001/77/ES do oktobra 2003. Deset držav članic, ki so k EU pristopile 1. maja 2004, je moralo Direktivo prenesti pred datumom pristopa. Od zadnjega poročila dalje je bilo vzpostavljenih veliko različnih politik, sprejeti so bili energetski zakoni in izvajali so se novi predpisi.

Poleg količinskih dosežkov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, to poročilo kaže dosežke držav članic pri sprejemanju aktivnih ukrepov za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Točke, ki si jih je treba zapomniti v zvezi z metodologijo tega poročila so, da se je prodiranje energije iz obnovljivih virov na trg, ki je bilo upoštevano, normaliziralo[8], tj. uporablja se leto z običajno količino padavin ter leto z običajno količino vetra, da bi se izognili vplivu podnebnih razmer (npr. suši in velikim količinam padavin). Drugič, analiza je predstavljena predvsem kot odstotek doseganja cilja. Na primer neka država bi v idealnih razmerah dosegla 40 % postavljenega cilja leta 2004 ter 50 % leta 2005[9]. Vse države članice nimajo podatkov za leto 2005, zato so na voljo podatki tako za leto 2004 kakor tudi za leto 2005.

Upoštevajo se tudi novi elementi v okviru podpore za leto 2005 ter za prvo polovico leta 2006. Poleg uradnih politik se upošteva tudi vidik vlagateljev, saj zagotavlja dobro podlago za oceno rentabilnosti trga z obnovljivo energijo v državi ter trdnosti trga[10]. V skladu s sedanjim stanjem dosežene uveljavitve na trgu in politik, ki se izvajajo, lahko države članice uvrstimo v pet razredov:

1. Odlično: na poti k doseganju cilja za leto 2010 ((

2. Trenutni dosežki zagotavljajo razumno možnost za doseganje cilja za leto 2010 (

3. Potrebna so dodatna prizadevanja za doseganje cilja za leto 2010 (

4. Potrebna so večja dodatna prizadevanja za doseganje cilja za leto 2010 ((

5. Daleč od izpolnjevanja obveznosti ((

V nadaljevanju je predstavljen kratek pregled trenutnega stanja v vsaki državi članici. Dodatni podatki so na voljo v predstavitvah držav.

[pic]

Additional RES-E penetration (2004 versus 1997) as share of RES-E directive target for 2010 [%] | Dodatna uveljavitev RES-E (2004 v primerjavi z 1997) kot delež cilja Direktive RES-E za leto 2010 [%] |

ACTUAL additional RES-E penetration (2004 versus 1997) | DEJANSKA dodatna uveljavitev RES-E (2004 v primerjavi z 1997) |

NORMALISED additional RES-E penetration (2004 versus 1997) | NORMALIZIRANA dodatna uveljavitev RES-E (2004 v primerjavi z 1997) |

Interim target for 2004 | Vmesni cilj za 2004 |

Diagram 3: Doseganje cilja energije iz obnovljivih virov (RES-E) na ravni države: dejanska in normalizirana dodatna uveljavitev energije iz obnovljivih virov (RES-E) (leto 2004 v primerjavi z letom 1997). [pic]

Additional RES-E penetration (2005 versus 1997) as share of RES-E directive target for 2010 [%] | Dodatna uveljavitev RES-E (2005 v primerjavi z 1997) kot delež cilja Direktive RES-E za leto 2010 [%] |

ACTUAL additional RES-E penetration (2005 versus 1997) | DEJANSKA dodatna uveljavitev RES-E (2005 v primerjavi z 2007) |

NORMALISED additional RES-E penetration (2005 versus 1997) | NORMALIZIRANA dodatna uveljavitev RES-E (2005 v primerjavi z 2007) |

Interim target for 2005 | Vmesni cilj za 2005 |

Diagram 4: Doseganje cilja energije iz obnovljivih virov (RES-E) na državni ravni v državah, kjer so podatki za leto 2005 že na voljo: dejanska in normalizirana dodatna uveljavitev energije iz obnovljivih virov (RES-E) (leto 2005 v primerjavi z letom 1997).

1. Odlično: na poti k doseganju cilja za leto 2010 ((

Danska . Močna rast energije iz obnovljivih virov, zlasti vetrne energije. Vodilna na svetu v vetrni energiji na morju. Ob predpostavki, da se bo sedanja rast nadaljevala, bo Danska zlahka presegla svoj cilj 29 % leta 2010. Cilj bo morda dosegala tri do štiri leta prej.

Nemčija . Močan razvoj sektorja obnovljivih virov energije. Nova vlada nadaljuje z obstoječimi zavezami glede trga za RES-E in tako vzdržuje stanovitnost trga.

Madžarska. Močno povečanje od leta 2004 zaradi trdne biomase (sosežiganje). Cilj 5,8 % za leto 2010 je bil dosežen leta 2005. Novi ukrepi, ki jih načrtuje vlada, bodo verjetno privedli do rezultata 7,9 % električne energije do leta 2010[11], s čimer bo cilj presežen.

2. Trenutni dosežki zagotavljajo dobro možnost za doseganje cilja za leto 2010 (

Finska. Proizvede približno eno četrtino svoje električne energije iz RES-E, polovico iz vodne energije in polovico iz biomase. Nova politika poudarja povečanje uporabe lokalnih virov biomase[12].

Irska. Zmerno povečanje RES-E, pretežno zaradi vetrne energije. Pričakuje se, da bo novi sistem podpore za nabavne cene zagotovil pozitivnejše naložbene pogoje kot predhodni program za zbiranje ponudb, zaradi česar bo imela Irska dobro izhodišče za doseganje cilja za leto 2010.

Luksemburg . Dober razvoj RES-E, zlasti bioplina in fotovoltaike. Pričakuje se, da bo uvedba višjih nabavnih cen povzročila večji prodor RES-E.

Španija. Močno povečanje uveljavitve RES-E, pretežno zaradi rasti vetrne energije. Španija je drugi proizvajalec vetrne energije na svetu in ima dober pristop do vključevanja občasnih visokih ravni vetrnih zmogljivosti v omrežje. Vendar velika rast porabe električne energije zasenči impresivno stopnjo razvoja obnovljive energije.

Švedska. Močna politika glede uporabe biomase v zadnjih nekaj letih s 3 TWh iz trdne biomase in načrtovanimi nadaljnjimi 3 TWh iz biomase, pridobljene s sosežiganjem v obstoječih obratih. Nov energetski izračun in politično obzorje do leta 2030 bi lahko ohranila dobre rezultate zadnjih let.

Nizozemska. Pomembno povečanje RES-E, zlasti biomase, zaradi sistema podpore za nabavne cene ter visokih cen nafte. Vendar lahko nedoločena zamrznitev finančne podpore za uporabo čiste biomase v velikem obsegu ter vetra na morju avgusta 2006 destabilizira tržišče za pobude glede RES-E. Potrebna je večja gotovost in podpora za doseganje cilja 9 % leta 2010.

3. Potrebna so dodatna prizadevanja za doseganje cilja za leto 2010 (

Češka. Skromen napredek v uporabi RES-E zaradi negotovosti finančne podpore. Pričakuje se, da bo revidirana shema pomoči zagotovila večjo podporo od leta 2006 dalje. Potrebna je hitrejša rast, da bi dosegli cilj 8 % v zvezi z RES-E leta 2010.

Litva. Dosedanji napredek je bil skromen. Spremembe leta 2005 v sistemu podpore za RES-E morajo kmalu dati otipljive rezultate, da bi dosegli cilj 7 % leta 2010.

Poljska. Nizke cene za zeleni certifikat, skupaj z nezadostnimi kaznimi za kršitve so povzročile zelo skromno povečanje RES-E. Biomasa in vetrna energija počasi pridobivata na pomenu. Zaradi povečanih obveznosti zagotavljanja kvot in višjih cen certifikatov se pričakuje hitrejša rast RES-E od leta 2007 dalje.

Slovenija. Visoka letna rast potreb po električni energiji v porabi (4,5 %) zasenči skromno povečanje RES-E. Vendar program podpore zagotavlja Sloveniji dober položaj za doseganje zastavljenega cilja 33,6 % leta 2010.

Združeno kraljestvo . Opazen je določen napredek, zlasti glede bioplina, vendar se mora vladna politika v zvezi z obnovljivimi viri energije spremeniti, da bi dosegli cilj za leto 2010.

4. Potrebna so večja dodatna prizadevanja za doseganje cilja za leto 2010 ((

Belgija . Zmerna rast. Obveznost zagotavljanja kvote je sprožila znatno povečanje števila zelenih certifikatov. Vendar je bila pretvorba v proizvodnji RES-E skromna. Potrebna so večja prizadevanja za doseganje cilja 6 %.

Grčija. Skromna rast RES-E, zlasti zaradi upravnih ovir, čeprav je bila pred nedavnim sprejeta nova uredba, katere namen je zmanjšati te ovire. Novejša velika rast vetrne energije (nameščenih 1 000 MW do leta 2005) je pozitivno spodbudila trg z RES-E. Potrebne so višje rasti RES-E, da bi dosegli cilj 20,1 % leta 2010.

Portugalska. Dober napredek od leta 2004. Vlada je zdaj objavila javni razpis za 1 500 MW vetrno elektrarno. Vendar so potrebna močna prizadevanja, da bi dosegli cilj za leto 2010, skupaj s prizadevanji za omejitev povpraševanja po električni energiji.

5. Daleč od izpolnjevanja obveznosti ((

Neuspeh ali počasnost pri pravilnem izvajanju Direktive o RES-E se pogosto odraža v resnosti, s katero se dosegajo cilji. Počasna rast RES-E je pogosto posledica zamud pri načrtovanju in upravnih ovir, omejenega dostopa do omrežij (subjektivna, nejasna in diskriminatorna pravila za povezovanje in izboljševanje omrežij) ter finančnih razlogov.

Avstrija. Pri pridobivanju obnovljivih virov energije prevladujejo obsežne hidroelektrarne (60 % celotne porabe električne energije). V zadnjih letih se je zmogljivost sektorja vetrne energije in biomase znatno povečala zaradi ugodnih nabavnih cen. Vendar so trenutno pogoji za vlaganja slabi zaradi spremenjenega programa podpore, kar povzroča stagnacijo v razvoju RES-E.

Ciper . Skoraj nobenega razvoja RES-E. Novi program nabavne cene se je začel leta 2006.

Estonija. Povečanje vodne energije in biomase je privedlo do zmerne rasti RES-E. Vendar se sedanji sistem podpor za nabavne cene ne zdi ustrezen, da bi razvili še druge vire, kot je na primer veter.

Francija. Nobenih vidnih rezultatov dodatnega prodora RES-E doslej. Program javnega razpisa za RES-E za biomaso je bil ponovno priložen. Izboljšanje upravnih postopkov bi v prihodnosti lahko dalo boljše rezultate.

Italija. Obveznost glede zagotavljanja kvote, ki se je izvajala v Italiji, je v preteklosti privedla do novega razvoja RES-E. Vendar je tega povsem izravnala velika rast porabe električne energije. Velika vrzel je med sedanjim prodorom RES-E in ciljem 25 % leta 2010. Administrativne težave ostajajo kot ena glavnih ovir za rast v državi z visokim potencialom obnovljivih virov energije.

Latvija . Razvoj RES-E je zelo skromen, ker ni stabilnega sistema podpore.

Malta. Skoraj nobenega razvoja RES-E. Nobena strategija o RES-E se ne izvaja.

Slovaška. Majhen napredek RES-E. Za doseganje cilja 31 % leta 2010 je potrebna veliko večja podpora.

Nemogoče je ločiti razprave o doseganju ciljev od ravni podpore . Podpora električni energiji iz obnovljivih virov (RES) se v posameznih državah članicah EU zelo razlikuje. Predhodno poročilo Komisije o podpori električni energiji iz obnovljivih virov[13] je dalo podrobno oceno razlik. Vetrna energija ima majhno podporo v devetih od petindvajsetih držav članic. Kjer je celotna podpora, ki so jo prejeli proizvajalci, nižja od proizvodnih stroškov, ni mogoče pričakovati porasta obnovljivih virov energije. Kar zadeva biomaso v gozdarstvu, polovica držav članic ne daje zadostne podpore za pokritje proizvodnih stroškov. V primeru bioplina podpora v skoraj treh četrtinah držav članic ne zadostuje za njegovo izkoriščanje.

Razprave o programih podpore naj bodo povezane tudi z vprašanjem upravnih ovir. Da bi dosegli cilje prodora RES-E na stroškovno učinkovit način, je treba oblikovati postopek, ki bo omogočil večjo proizvodnjo RES-E na pravočasen in enostaven način.

4. Razvoj električne energije v različnih sektorjih obnovljivih virov energije: veter, biomasa, vodna energija, geotermalna in sončna energija

Vodna energija ostaja prevladujoči vir[14], vendar bodo tudi novi obnovljivi viri, kot sta veter ali biomasa, odigrali svojo vlogo. Velike hidroelektrarne so dobro vpeljana tehnologija s skoraj nasičenim potencialom v EU-25. Zato se v tej analizi ne obravnavajo.

4.1. Veter. Povečanje skupine treh vodilnih in nastop na svetovnem trgu

Evropska unija ostaja vodilna v svetu kar zadeva vetrno energijo s 60 % svetovnim tržnim deležem. Svetovni trg vetrne energije hitro narašča, z znatno rastjo azijskega trga (predvsem v Indiji) in velikim povečanjem števila severnoameriških naprav[15]. Leta 2002 je bilo nameščene 80 % svetovne zmogljivosti v Nemčiji in Španiji. Leta 2005 je bil ta delež 56 %. Upočasnitev impresivne letne rasti v Nemčiji je uravnotežilo povečanje na drugih evropskih trgih, kot so trgi v Združenem kraljestvu, na Portugalskem[16] in v Italiji.

Od leta 2000 se je zmogljivost vetrne energije v EU povečala za več kot 150 %. Količina, pričakovana v skladu z Belo knjigo o obnovljivih virih energije[17], ki znaša 40 000 MV je bila dosežena pet let pred predvidenim rokom. Celotna nameščena zmogljivost vetra 40 455 MW je leta 2005 proizvedla 82 TWh. Odlična učinkovitost sektorja vetrne energije je industriji omogočila nadgraditi cilj na 75 000 MW leta 2010.

Nova vetrna energija predstavlja 33 % nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije v EU. Preostalih 67 % predstavljajo predvsem običajne termoelektrarne. RES-E iz vetra predstavljajo 2,6 % celotne porabe električne energije v Evropski uniji, kar je enako porabi električne energije na Danskem in Portugalskem skupaj. Povprečna letna rast električne energije, pridobljene iz vetra, je v zadnjih petih letih znašala 26 %.

Kot je navedeno v Sporočilu Komisije iz decembra 2005[18], ena tretjina držav EU vetrne energije ne podpira v zadostni meri. V polovici držav članic EU veter ni dovolj izkoriščen. Glavni vzrok za ta počasen razvoj ni premišljena politika, temveč zamude pri izdajanju dovoljenj, nepošteni pogoji v omrežjih ter počasno izboljševanje in širitev električnega omrežja. Vse to še naprej ogroža prihodnjo rast vetrne energije.

Industrija je postavila nov cilj 75 000 MW do leta 2010. Ta zmogljivost bi zagotovila približno 160 TWh, kar pomeni od 4 % do 6 % evropske porabe električne energije leta 2010. Da bi to dosegli, je treba razširiti skupino držav, ki „dobro delajo“. Tržišče na morju bo zagotovo ključni element v razvoju vetrne energije v naslednjih nekaj letih.

Obstaja možnost vključitve obsežnega deleža vetrne energije v omrežje. Na primer, v letu 2005 je na Danskem vetrna energija pokrila 18 % povpraševanja po električni energiji.

Evropski sektor vetrne energije stopa v korak z rastjo svetovnega trga. Nemški in španski industrialci so vse manj odvisni od rasti lastnih notranjih trgov pri čedalje večjih deležih za izvoz. Danska je znala ohraniti številna delovna mesta (20 000) v sektorju vetrne energije zaradi svojega izvoznega trga. Po mnenju BWE (Nemškega združenja za vetrno energijo), se lahko nemški sektor vetrne energije pohvali s prometom v višini 5,03 milijarde EUR v letu 2005. Polovica tega prometa, tj. 2,51 milijard EUR, prihaja iz izvoza. Stanje je enako, kadar govorimo o zaposlitvah, kjer izvoz zdaj predstavlja 31 900 od 63 800 delovnih mest v sektorju vetrne energije v Nemčiji.

Rast svetovnega trga vetrne energije je spremljala faza industrijske reorganizacije sektorja. Ta reorganizacija je močno spremenila položaj vetrne energije v industriji od leta 2002. Izvršila se je precejšnja konsolidacija industrije z maloštevilnimi večjimi akterji, predvsem na svetovnem trgu. Srednje velika in mala podjetja še imajo vedno določeno vlogo, vendar bolj na regionalnih trgih.

[pic]

Electricity generation from wind [TWh/year] | Proizvodnja električne energije iz vetra [TWh/leto] |

Diagram 5: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz vetra v državah članicah EU-25 od leta 1990 do 2005[19].

4.2. Biomasa

K skupni proizvodnji električne energije iz biomase prispevajo tri vrste goriv: trdna biomasa, bioplin in biološko razgradljiva frakcija komunalnih trdnih odpadkov. V nadaljevanju so navedeni podatki o trdni biomasi in bioplinu. Električna energija iz biomase predstavlja 2 % skupne porabe električne energije v EU. Skupna biomasa je narasla za 18 % leta 2002, 13 % leta 2003, 19 % leta 2004 in za 23 % leta 2005[20]. V zadnjih letih je nedvomno prišlo do pomembnega pospeška v napredku. Če bi stopnjo rasti za leto 2004 ekstrapolirali na leto 2010, bi skupni prispevek biomase dosegel okoli 167 TWh, kar ustreza potrebni proizvodnji iz biomase, da bi dosegli cilj 21 % električne energije iz obnovljivih virov energije[21]. Vendar so prispevki biomase leta 2005 na Nizozemskem lahko le kratkotrajen uspeh[22].

[pic]

Biomass electricity generation [GWh] | Proizvodnja električne energije iz biomase [GWh] |

Biowaste | Biološki odpadki |

Biogas | Bioplin |

Solid biomass | Trdna biomasa |

Extrapolated total biomass | Ekstrapolirana skupna biomasa |

Diagram 6: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz trdne biomase, bioplina in komunalnih trdnih odpadkov v državah članicah EU-25 od leta 1990 do 2004 in ekstrapoliranje do leta 2010 ob predvideni letni stopnji rasti 19 %[23].

4.2.1. Trdna biomasa

Proizvodnja električne energije iz trdne biomase temelji na sežiganju gozdnih in kmetijskih proizvodov ter ostankov v termoelektrarnah. Z rastjo skupne biomase se je razvoj trdne biomase v letih 2004 in 2005 znatno pospešil. Letne stopnje rasti v zadnjih letih so na ravni EU-25 znašale 20 % leta 2002, 13 % leta 2003 in 25 % leta 2004.

Razvoj v EU-25 je predstavljen v diagramu 7. Med leti 2002 in 2004 je bilo v elektroenergetsko omrežje poslanih približno 10 TWh dodatne energije. K skupni proizvodnji električne energije iz biomase kot obnovljivega vira energije (RES-E) največ prispevata Finska in Švedska, sledijo pa jima Nemčija, Španija, Združeno kraljestvo, Danska, Avstrija in Nizozemska.

Za nadaljnjo rast so pomembnejše infrastrukturne ovire od ekonomskih. Akcijski načrt za biomaso[24], katerega cilj je povečati uporabo biomase, se ukvarja s težavami na sedanjih trgih z biomaso v Evropi. Določa tudi usklajeni program za ukrepe Skupnosti. Med temi ukrepi so izboljševanje preskrbe in povpraševanja po biomasi, premagovanje tehničnih ovir ter razvijanje raziskav in razvoja.

Stare tradicije v sektorju biomase in pomen gozdarske industrije skupaj z dejstvom, da so večinoma veliki industrijski obrati tisti, ki proizvajajo kombinacijo toplote in električne energije (CHP), so zagotovo pomembni dejavniki, ki podpirajo razvoj področja proizvodnje električne energije iz biomase v nordijskih državah. Gonilo razvoja v Nemčiji so v glavnem srednje veliki proizvodni obrati do 20 MW, zaradi posebne podpore za CHP pa je vse večji del naprav na biomaso namenjenih soproizvodnji.

Skoraj polovica držav članic dovoljuje sosežiganje trdne biomase v običajnih termoelektrarnah. Kot je zlasti razvidno iz britanskega in madžarskega primera, omogoča ta možnost še posebej visoke stopnje rasti. V Združenem kraljestvu je leta 2004 proizvodnja električne energije iz biomase s procesi sosežiganja očitno prevladovala v skupni proizvodnji električne energije iz trdne biomase in se leta 2005 povečala za skoraj 75 % (+1,4 TWh). Danes na Madžarskem v treh največjih napravah za sosežig kot gorivo sežgejo 630 000 ton biomase.

[pic]

Electricity from biomass [GWh] | Električna energija iz biomase [GWh] |

Diagram 7: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz trdne biomase (brez komunalnih trdnih odpadkov) v državah članicah EU-25 od leta 1990 do 2005[25].

Komisija je pravkar odobrila ter Svetu in Evropskemu parlamentu predložila Akcijski načrt EU za gozdove[26]. Ta akcijski načrt med drugim podpira uporabo gozdnih virov kot energetsko surovino. To bo pomembno zlasti za proizvodnjo trdne biomase.

4.2.2. Bioplin

Ker so sedanje cene nafte in zemeljskega plina tako visoke, je nesmotrno proizvajati bioplin samo za sežiganje in spuščanje v zrak. Leta 2005 je bilo v različnih državah Evropske unije za energetsko uporabo na ta način proizvedenih skoraj 5 Mtoe. Skupno se pri sedanji proizvodnji odpadkov vir ocenjuje na več kot 20 Mtoe. Vprašanje energetskega izkoriščanja bioplina ne zadeva le proizvodnjo energije, ampak tudi ravnanje z odpadki in okoljske vidike. Približno polovica evropskih odpadkov se preprosto odlaga na odlagališča.

Približno dve tretjini bioplina se uporabita za proizvodnjo električne energije, tretjina pa za proizvodnjo toplote. Proizvodnja električne energije iz bioplina leta 2004 se ocenjuje na 14,9 TWh. Polovica te električne energije je pridobljena v obratih CHP.

Bioplin nastaja v več različnih vrstah procesov. Lahko obstaja v obliki plina, zajetega na odlagališčih, nastalega iz biološko razgradljivih odpadkov – kar z okoljskega vidika ni zelo učinkovito – ali pa je proizveden v gnilišču. Ravnanje je odvisno od vrste obravnavanih odpadkov. Bioplin je mogoče narediti iz gospodinjskih ali kmetijskih odpadkov, kot so gnojevke in odpadki od spravila pridelkov. Bioplin je mogoče obdelati v majhnih samostojnih obratih za bioplin na kmetijah ali v skupnih in centraliziranih obratih. Ti obrati, ki so jih največ razvijali na Danskem, lahko istočasno obdelajo različne vrste odpadkov, predvsem gnoj in gnojevko, pomešano z različnimi drugimi organskimi odpadki. Obrati, namenjeni za proizvodnjo bioplina, so učinkovit način za obdelavo bioloških odpadkov iz kmetijstva in industrije, poleg tega velikost teh obratov omogoča učinkovito uporabo vsebine energije v odpadkih. Obstajajo velike možnosti za znatno rast na področju te tehnologije.

Letne stopnje rasti za proizvodnjo električne energije iz bioplina so v zadnjem desetletju visoke in znašajo 24 % leta 2002, 13 % leta 2003, 22 % leta 2004 in 15 % leta 2005.

[pic]

Electricity from biogas [GWh] | Električna energija iz bioplina [GWh] |

Diagram 8: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz bioplina v državah članicah EU-25 od leta 1990 do 2005[27].

Krepitev evropskih okoljskih predpisov, ki zadevajo omejevanje in obdavčevanje odlaganja odpadkov, spodbuja nosilce odločanja k iskanju rešitev za takojšnje ravnanje z zbranimi organskimi odpadki, ki so ugodnejše glede energije in podnebja. Vendar se približno polovica komunalnih odpadkov v Evropi še vedno odlaga na odlagališčih, kar pomeni odmetavanje odpadkov in dragocene energije.

Poleg proizvodnje toplote in električne energije je bioplin uporaben tudi kot transportno gorivo. Na Švedskem že 779 avtobusov vozi na bioplin, več kot 4 500 avtomobilov uporablja gorivo iz mešanice bencina in bioplina ali zemeljskega plina, od lani pa tako gorivo uporabljajo tudi za vlak.

Četrtina držav EU v zadostni meri podpira razvoj bioplina.

4.3. Fotovoltaična sončna energija

Skupna nameščena zmogljivost fotovoltaičnih (PV) naprav v EU narašča po doslej nepojmljivi povprečni letni stopnji 70 % v zadnjih petih letih, od 127 MWp[28] leta 2000 do 1 794 MWp konec leta 2005. Gonilo te spoštovanja vredne rasti skupne nameščene zmogljivosti v Evropi je Nemčija: 86 % sedanje nameščene zmogljivost PV v EU je v Nemčiji. Ostali evropski trgi imajo povsem drugačen obseg. Nizozemska ima nameščenih več kot 50 MWp, Španija pa 58 MWp. Še en pokazatelj, delež „maksimalne moči na osebo“ v državah članicah EU-25, prav tako opazno narašča. Od 2,5 Wp na prebivalca leta 2004 se je leta 2005 povečal na 3,9 Wp na prebivalca. Za primerjavo: Japonska (128 milijonov prebivalcev) ima nameščeno zmogljivost 8,9 Wp/prebivalca, medtem ko imajo ZDA (291 milijonov prebivalcev) nameščeno zmogljivost le 1,3 Wp/prebivalca.

Tehnologija PV je pretežno decentralizirana. Ko je nameščena na strehah zgradb, ima pridobljena električna energija prednost, da zagotavlja dvakratno raven primarne energije, in sicer, ker ni izgub pri pretvorbi toplotno proizvedene električne energije ter zaradi prihranjenih izgub pri prenosu in distribuciji. Ta sektor ima močno tehnološko stran, modularnost in velik dolgoročni potencial[29].

4.4. Male hidroelektrarne

Sedanji evropski trend glede napredka zmogljivosti majhnih obratov ni preveč dinamičen zaradi upravnih in okoljskih ovir. Vendar ima ta sektor resnične možnosti, ki lahko vodijo v stalno in živahno gospodarsko dejavnost.

Izraz „male hidroelektrarne“ se običajno nanaša na hidroelektrarne z zmogljivostjo do 10 MW. V drugih predelih sveta je lahko prag moči, ki loči „velike“ hidroelektrarne od „malih“, zelo različen. Na Kitajskem na primer spadajo vse naprave z manj kot 50 MW pod postavko male hidroelektrarne. V Evropi so za ta obnovljivi vir električne energije značilne precejšnje razlike v možnostih in stroških proizvodnje.

V zadnjih štirih letih je zmogljivost malih hidroelektrarn v EU-25 letno naraščala v povprečju za 3,8 %. Glavni razlogi za počasen razvoj so zlasti izkoriščene možnosti in visoke upravne ovire (npr. okoljska dovoljenja). V primerjavi s stanjem v EU-15, kažejo države članice, ki so pristopile k EU maja 2004, bolj dinamičen razvoj tega sektorja, predvsem zaradi razvoja v Sloveniji in na Poljskem. Države EU-10 so pokazale višje stopnje rasti za skoraj 8 % med leti 2000 in 2004.

[pic]

Installed small-scale hydro capacity [MW] | Nameščena zmogljivost malih hidroelektrarn [MW] |

Diagram 9: Pretekli razvoj nameščene zmogljivosti malih hidroelektrarn v državah članicah EU-25 od leta 1990 do 2004[30].

4.5. Geotermalna energija

Geotermalni sektor je danes četrti največji sektor proizvodnje električne energije v svetu, ki uporablja obnovljive vire energije, takoj za vodno energijo, biomaso in vetrno energijo. Konec leta 2004 je predstavljal 8,911 MW, nameščenih po svetu. Evropa ima 9 % svetovnih geotermalnih zmogljivosti.

Vendar velik del geotermalne uporabe v Evropi ni v sektorju električne energije, ampak v sektorju ogrevanja, kjer se velika večina izkorišča v gradbeništvu kot geotermalne toplotne črpalke[31].

V EU se danes proizvodnja električne energije iz geotermalnih virov v glavnem uporablja v Italiji, na Portugalskem (Azori) in v Franciji. Nesporen evropski prvak je Italija s skupno nameščeno zmogljivostjo 790 MWe, kar je več kot 95 % vse nameščene zmogljivosti v EU-25. Poleg te vodilne države je mogoče opaziti nov razvoj v Avstriji in Nemčiji s tehnologijo dvojnega kroga istočasne proizvodnje električne energije in toplote.

Industrija toplotnih črpalk je daleč najbolj dinamičen geotermalni sektor, njihove praktične uporabe pa presegajo temo tega poročila Komisije. Razvoj geotermalne električne energije naj bi bil v veliki meri odvisen od možnosti istočasne proizvodnje toplote in električne energije.

[pic]

Electricity from geothermal [GWh] | Električna energija iz geotermalnih virov [GWh] |

Diagram 10: Pretekli razvoj proizvodnje električne energije iz geotermalnih virov v državah članicah EU-25 od leta 1990 do 2004[32].

5. ZAKONSKO IZVAJANJE DIREKTIVE

Direktiva s svojim ciljem povečati prispevek obnovljivih virov energije v proizvodnji električne energije zajema 4 glavna področja: določanje okvirnih nacionalnih ciljev za porabo električne energije iz obnovljivih virov; racionalizacijo upravnih postopkov za nove proizvajalce energije iz obnovljivih virov; zagotavljanje poštene obravnave proizvajalcev energije iz obnovljivih virov, ki se želijo priključiti na nacionalno elektroenergetsko omrežje ter medsebojno priznavanje potrdil o izvoru električne energije iz obnovljivih virov. Poleg tega morajo države članice in Komisija poročati o napredku pri doseganju okvirnega nacionalnega cilja in skupnega cilja EU glede deleža porabe električne energije iz obnovljivih virov.

Člen 3(1) omogoča Komisiji nadzor na tem, ali so države članice sprejele ustrezne ukrepe za doseganje okvirnih nacionalnih ciljev[33].

Vse države članice so formalno prenesle to direktivo, kar pomeni, da imajo sprejeto vsaj minimalno primarno zakonodajo, ki zajema glavne določbe Direktive. V več državah članicah je za popoln prenos potrebna tudi sekundarna zakonodaja.

Stopnja pravilnega prenosa in izvajanja Direktive je v državah članicah različna. Komisija je proti Avstriji, Cipru, Grčiji, Irski, Italiji in Latviji začela postopek za ugotavljanje kršitev. Glavna osnova za postopek ugotavljanja kršitev je povzeta v naslednji tabeli:

Zahteve | Razlog za postopek za ugotavljanje kršitev |

Člen 9 – Splošni prenos – zakoni in drugi predpisi | Nepopoln prenos, ker ni sekundarne zakonodaje |

Člen 3 – Določanje cilja in ustrezni ukrepi za večji delež električne energije iz obnovljivih virov | Pomanjkanje zavzetosti glede ciljev |

Člen 5 – Potrdilo o izvoru | Sistem potrdil o izvoru ni izveden v celoti |

Člen 6 – Upravni postopki | Zapleteni, nepregledni in/ali diskriminatorni postopki izdajanja dovoljenj za gradnjo in delovanje obratov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov |

Člen 7 – Pogoji za dostop v omrežje | Netransparentni in diskriminatorni pogoji glede dostopa v omrežje in pravil o delitvi/ pokrivanju stroškov različnih vlaganj v omrežje (povezave, razširitve in izboljšave) |

Postopki za ugotavljanje kršitev v zvezi z Direktivo 2001/77/ES so se začeli na osnovi pritožb, ki jih prejme Komisija, ali pa na pobudo Komisije na osnovi poročil držav članic ali drugih podatkov, ki so na voljo službam Komisije, o razvoju na področju električne energije iz obnovljivih virov.

6. Sklepi in nadaljnje ukrepanje

Trend, ki se zdaj pojavlja v Evropski uniji, je vse večje zavedanje, kateri so trije glavni spodbujevalci obnovljive energije: trajnost, konkurenčnost in zanesljivost dobave[34]. Industrija je v preteklosti delovala v skladu s pobudami „od zgoraj navzdol“, kot so subvencije in davčni ukrepi, namenjeni doseganju makroekonomskih in okoljskih ciljev. Vendar pa postaja povpraševanje po obnovljivi energiji za industrijo vse pomembnejša pobuda „od spodaj navzgor“. Naraščajoče cene energije silijo potrošnike, da razmislijo o drugih strategijah oskrbe z energijo. Povpraševanje po energiji bo še naprej naraščalo, če se ukrepi za energetsko učinkovitost ne bodo aktivno izvajali. Stroški električne energije so se v letih 2004 in 2005 povprečno povečali za 40 %, ob tem pa so bili najbolj prizadeti komercialni in industrijski porabniki.

Proizvajalci energije iz obnovljivih virov postajajo pomembni akterji na trgih z električno energijo. Potrebno pa je pravilno vključevanje obnovljivih virov energije na notranji trg električne energije. Načelo dostopa tretje stranke je bistvenega pomena za omogočanje vlaganj v obnovljive vire energije, ki napajajo omrežje, in za privabljanje novih vlagateljev na trg. Delovanje in vlaganje v proizvodnjo, osnovano na obnovljivih virih, je učinkovitejše, če so ti viri izpostavljeni tržnim cenam. Notranji trg omogoča združevanje pridobivanja električne energije, kar omogoča večjo učinkovitost proizvodnje iz obnovljivih virov tako v velikem kot v majhnem obsegu. Čezmejno trgovanje omogoča prodajo električne energije s področja z viškom mreži potrošnikov ali pa uvoz električne energije z večje razdalje. To je zlasti pomembno za območja z velikim številom naprav za proizvodnjo vetrne energije.

Energija iz obnovljivih virov lahko varuje tudi pred nestanovitnostjo trga z električno energijo. Evropa si na področju politike obnovljivih virov energije ne more privoščiti neuspeha.

Nekatere države članice – Danska, Nemčija, Španija, Irska, Madžarska, Nizozemska in Luksemburg – so očitno dosegle cilje, ki so jih sprejele v skladu z direktivo. EU bo predvsem zaradi prizadevanj teh nekaj držav lahko v najboljši meri dosegla delež 19 % električne energije iz obnovljivih virov v letu 2010. Druge države članice bodo svoje nacionalne cilje lahko dosegle, če bodo okrepile svoje politike. Vendar znatno število držav članic kaže upad deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Vetrna energija je izrazito uspešna z močno rastjo v Evropi in na rastočem svetovnem trgu. Biomasa – speči velikan – se začenja prebujati, v zadnjih dveh letih pa sta se kot vira energije okrepila tudi bioplin in sosežiganje. S trenutnimi politikami bo skupni delež električne energije iz obnovljivih virov dosegel 19 % do leta 2010.

Tako približevanje cilju se lahko šteje za delni uspeh, čeprav obstaja še veliko prostora za izboljšave. Komisija si želi še naprej prizadevati za doseganje trajnostne usmeritve na področju električne energije in priporoča naslednje ukrepe.

Takoj je treba razviti osem glavnih področij ukrepanja na področju električne energije iz obnovljivih virov:

1 Države članice morajo pravilno in v celoti izvajati Direktivo o električni energiji iz obnovljivih virov.

2. Takoj je treba odpraviti upravne ovire, nepravičnost pri dostopu v omrežje in zapletene postopke.

3. Nujna je optimalizacija podpornih programov, kot so opredeljeni v COM(2005) 675 konč. Komisija bo v letu 2007 ponovno pregledala stanje glede sistemov držav članic za podporo obnovljivim virom energije z namenom, da oceni njihovo delovanje in potrebo, da predlaga usklajene podporne programe za obnovljive vire energije v okviru notranjega trga EU z električno energijo. Če so v prehodnem obdobju, dokler notranji trg ne bo sposoben polno delovati, morda še vedno potrebni nacionalni programi, bi dolgoročni cilj morali biti usklajeni podporni programi.

4. Z ukrepi iz akcijskega načrta za biomaso je treba spodbuditi sektor biomase. Posebno pozornost je treba nameniti povečani uporabi biomase za soproizvodnjo (CHP).

5. Dolgoročna verodostojnost: Komisija bo leta 2007 predlagala nov pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije, kot je navedeno v časovnem načrtu za obnovljivo energijo.

6. Komisija bo še naprej tesno sodelovala z upravljavci omrežij, evropskimi zakonodajalci na področju električne energije in s sektorjem obnovljivih virov energije, da bi se omogočilo boljše povezovanje obnovljivih virov energije v energetsko omrežje, s posebno pozornostjo do posebnih zahtev v zvezi z veliko širšo uporabo vetrne energije na morju, zlasti, kar zadeva čezmejne omrežne povezave. Treba je preučiti priložnosti, ki jih zagotavlja program TEN-E. Začeti je treba delo na evropskem super omrežju na morju.

7. Notranji trg z električno energijo je treba razvijati tako, da bo skladen z razvojem obnovljivih virov energije. Liberalizacija, zlasti kar zadeva preglednost, ločevanje in večjo zmogljivost povezovalnih daljnovodov, daje tudi priložnost, da na trg stopijo novi ustvarjalni akterji.

8. Obnovljivi viri energije bi se morali hitro vključiti v lizbonsko strategijo Evropske unije preko programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), regionalnih skladov in kohezijskega sklada, razvoja podeželja ter okrepljenih RTR v obdobju 2007–2013.

PRILOGA [35]

Ocena doseženega napredka držav članic na poti k cilju leta 2010 (%)

Referenčno leto (1997 ali 2000) | Dosežen preboj na trg 2004/2005 | Normiran preboj na trg 2004/2005 | Cilj do 2010 | Uvrstitev |

Danska | 8.7 | 25.8 (2005) | 27.3 (2005) | 29.0 | (( |

Nemčija | 4.5 | 10.4 (2005) | 10.8 (2005) | 12.5 | (( |

Madžarska | 0.7 | 4.4 (2005) | 4.0 (2005) | 3.6 | (( |

Finska | 24.7 | 25.0 (2005) | 25.4(2005) | 31.5 | ( |

Irska | 3.6 | 6.1(2005) | 8.0 (2005) | 13.2 | ( |

Luksemburg | 2.1 | 3.6 (2005) | 4.0 (2005) | 5.7 | ( |

Španija | 19.9 | 17.2 (2005) | 21.6 (2005) | 29.4 | ( |

Švedska | 49.1 | 53.2 (2005) | 52.0 (2005) | 55.2 | ( |

Nizozemska | 3.5 | 6.9 (2005) | 6.5 (2005) | 9.0 | ( |

Češka | 3.8 | 4.8 (2005) | 4.0 (2005) | 8 | ( |

Litva | 3.3 | 3.7 (2004) | 3.3 (2004) | 7 | ( |

Poljska | 1.6 | 2.8 (2005) | 3.2 (2005) | 7.5 | ( |

Slovenija | 29.9 | 29.1 (2004) | 29.4 (2004) | 33.6 | ( |

Združeno kraljestvo | 1.7 | 4.1 (2005) | 4.2 (2005) | 10.0 | ( |

Belgija | 1.1 | 1.8 (2005) | 1.9 (2005) | 6.0 | ( |

Grčija | 8.6 | 9.1 (2005) | 7.7 (2005) | 20.1 | ( |

Portugalska | 38.5 | 14.8 (2005) | 28.8 (2005) | 39.0 | ( |

Avstrija | 70.0 | 54.9 (2005) | 57.5 (2005) | 78.1 | (( |

Ciper | 0.0 | 0.0 (2004) | 0.0 (2004) | 6 | (( |

Estonija | 0.2 | 0.7 (2004) | 0.7 (2004) | 5.1 | (( |

Francija | 15.0 | 11.0 (2005) | 14.2 (2005) | 21.0 | (( |

Italija | 16.0 | 15.3 (2005) | 16.0 (2005) | 25.0 | (( |

Latvija | 42.4 | 47.1 (2004) | 43.9 (2004) | 49.3 | (( |

Malta | 0.0 | 0.0 (2004) | 0.0 (2004) | 5 | (( |

Slovaška | 17.9 | 15.4 (2005) | 14.9 (2005) | 31 | (( |

EU-25 | 12.9 | 13.7 (2004) | 14.5 (2004) | 21.0 |

[1] Direktiva 2001/77/ES z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo. UL L 283/33, 27.10.2001.

[2] COM(2004) 366 konč., „Delež obnovljivih virov energije v EU“, Evropska komisija 2004.

[3] V Španiji je bilo v letu 2006 nameščenih 11 MW toplotne energije sonca in 65 MV se gradi. Doslej sta le Portugalska in Združeno kraljestvo izrecno spodbujali sisteme za energijo oceanov. Obsežno plimovanje na zahodni obali Anglije in Walesa zagotavlja pogoje, ki so med najugodnejšimi na svetu, za uporabo energije plimovanja. V Zeleni knjigi Komisije z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti“, COM(2006) 274 konč., so energija valovanja in plimovanja ter vetrna energija na morju navedene kot možne energije bližnje prihodnosti.

[4] Vir: Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic.

[5] Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic. Po konsolidiranih podatkih Eurostata znaša delež 14 % do leta 2004. Začetna vrednost za Direktivo je bila 13 %.

[6] Če se poraba električne energije v EU-25 po letu 1997 ne bi spreminjala, bi trenutni delež električne energije iz obnovljivih virov znašal 16 %.

[7] Vir: Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic.

[8] Analiza dosežkov temelji na poročilu o poteku „Analize doseganja nacionalnih ciljev in ciljev Skupnosti za leto 2010 v skladu z Direktivo 2001/77/ES“ in projektu „EurObserv'ER“.

[9] Na splošno so najnovejši usklajeni statistični podatki iz leta 2004. Nekatere države članice so predstavile podatke za leto 2005, statistični podatki za vetrno energijo, fotovoltaiko in bioplin za leto 2005 pa so že dobro znani. Številke o biomasi so začasni statistični podatki, ki jih je predložila IEA. Če so na voljo na ravni držav članic, se upoštevajo tudi podatki za leto 2005.

[10] Vir: investicijski indeks Ernst &Young.

[11] Poročilo o stanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih energetskih virov. Republika Madžarska, Minister za gospodarstvo in promet, Budimpešta, februar 2006.

[12] Velika spremenljivost vodne energije skupaj s pomembnim deležem te energije na Finskem pojasnjuje razliko med dejanskimi in normaliziranimi odstotki v diagramu 1.

[13] COM(2005) 627 konč., 7.12.2005, Sporočilo Komisije o podpori električni energiji iz obnovljivih virov.

[14] Hidroelektrarne (male in velike) so v letu 2005 proizvedle 67 % celotne električne energije iz obnovljivih virov.

[15] Podaljšanje programa ameriške davčne oprostitve na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (PTC) do leta 2007 je vlilo zaupanje vlagateljem v ZDA, ki so leta 2004 namestili več kot 2 400 MW. Evropska unija je leta 2005 namestila 6 165,7 MW.

[16] Portugalska je postala 7. država EU, ki je presegla mejo 1 000-MW s celotno kumulativno nameščeno zmogljivostjo 1 021 MW ob koncu leta 2005. Portugalska je praktično podvojila svojo začetno zmogljivost v enem letu z dodajanjem 500 MW. Ti zelo dobri rezultati so posledica tako odprave upravnih ovir kakor tudi zelo privlačnega sistema nabavnih cen.

[17] COM(1997) 599 konč., 26.11.1997, Sporočilo Komisije „Energija za prihodnost: obnovljivi viri energije“, Bela knjiga za akcijski načrt Skupnosti.

[18] COM(2005) 627 konč., 7.12.2005, Sporočilo Komisije o podpori električni energiji iz obnovljivih virov.

[19] Vir: Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic.

[20] Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA.

[21] Pod pogojem, da skupna biomasa prispeva 40 %, vetrna energija 50 % in vsi drugi obnovljivi viri električne energije (RES-E) 10 % dodatne proizvodnje RES-E do leta 2010 v primerjavi z letom 2001. Za pojasnitev teh ocen glej COM(2004) 366 konč.

[22] Nizozemska vlada je zamrznila podporni sistem za biomaso. Uspeh Švedske pri biomasi izvira iz obstoječih elektrarn in ne iz novozgrajenih zmogljivosti.

[23] Vir: Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic.

[24] COM(2005) 628 konč. Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za biomaso, Evropska komisija, 2005.

[25] Vir: Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic.

[26] COM(2006) 302 konč., Sporočilo Komisije o Akcijskem načrtu EU za gozdove, Evropska komisija 2006.

[27] Vir: Eurostat, do leta 2004. Za leto 2005 so navedeni začasni podatki IEA in držav članic.

[28] Običajno je zmogljivost sončne PV naprave izražena v vršnih vatih (watt peak, Wp). To pomeni količino enosmernega toka sončnega modula v vatih, ki je izmerjena v industrijskih standardiziranih pogojih. Ti pogoji so osvetljenost 1 000 W/m² pri temperaturi okolja 25 °C in spektru, enakem sončni svetlobi, ki je prešla ozračje (AM ali Air Mass 1,5).

[29] Dober primer inovativnih politik za nadaljnjo podporo fotovoltaiki (PV) je uvedla Španija, ki je kot prva država v Evropi sprejela nacionalno obveznost, da se za stavbe sprejmejo ukrepi za energetsko učinkovitost in minimalno uporabo sončne energije (sončne toplote ali PV), ko gre za novogradnje ali prenove stavb. Obstaja obvezen minimalni prispevek PV k skupni preskrbi z električno energijo za novogradnje v storitvenem sektorju s površino nad določenim številom m².

[30] Vir: Eurostat.

[31] V Evropi je geotermalna zmogljivost 6 589,8 MWth (vključno z zmogljivostjo toplotnih črpalk 4 531 MWth).

[32] Vir: Eurostat.

[33] „Države članice sprejmejo […] ustrezne ukrepe za spodbujanje večje porabe električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Ti ukrepi morajo biti sorazmerni s ciljem, ki naj bi ga dosegli“.

[34] COM(2006) 105 konč., 8.3.2005. Sporočilo Komisije „Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo“. Evropska komisija, marec 2005.

[35] Romunija in Bolgarija sta določili cilje za leto 2010, s katerimi bo cilj razširjene Unije ostal 21 %. Cilj Romunije je do leta 2010 preiti z 28 % na 33 %, Bolgarija pa namerava v istem obdobju preiti s 6 % na 11 %. V naslednjem poročilu Komisije leta 2008 bo obravnavana stopnja doseganja njunih nacionalnih ciljev.