[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.1.2007

COM(2006) 847 konč.

.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

K Evropskemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo

{SEC (2007) 12 }

KAZALO

1. Uvod – Evropski energetski izziv 3

2. Vizija energetske prihodnosti Evrope 3

3. Ključna vloga energetske tehnologije 4

4. Dosedanji dosežki 5

5. Nezadostna dosedanja prizadevanja 6

6. Spreminjanje inovacij na področju energetske tehnologije: Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET) 8

7. Uresničevanje Načrta SET 9

8. Sklepi 10

PRILOGA 11

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

K Evropskemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo(Besedilo velja za EGP)

Uvod – Evropski energetski izziv

Evropa je vstopila v novo energetsko obdobje, kot je prikazano v Zeleni knjigi o energiji „ Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo [1]“. Svetovno povpraševanje po energiji narašča ob visokih in spremenljivih cenah energije. Emisije toplogrednih plinov naraščajo. Zaloge nafte in plina so skoncentrirane v maloštevilnih državah. Glede na to je jasno, da se Evropska unija in ostali svet nista odzvala dovolj hitro, da bi povečala uporabo nizkoogljičnih tehnologij za proizvodnjo energije ali izboljšala energetsko učinkovitost. Zaradi tega so podnebne spremembe postale resnična grožnja, varnost oskrbe z energijo pa se slabša. Emisije toplogrednih plinov v EU bodo do leta 2010 za 2 % presegle raven iz leta 1990, do leta 2030[2] pa za 5 %. Odvisnost EU od uvožene energije se bo do leta 2030 povečala s sedanjih 50 % na 65 %.

Glede na resnost groženj za Evropsko unijo Komisija v svojem sporočilu „Energetska politika za Evropo“[3] predlaga strateški cilj energetske politike: do leta 2020 bo EU glede na stopnje iz leta 1990 za vsaj x % zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov, in sicer na način, ki je skladen z njenimi cilji glede konkurenčnosti. Poleg tega je treba v skladu s sporočilom Komisije „ Omejevanje podnebnih sprememb na 2 stopinji – možnosti politik za EU svet do leta 2020 in naprej “[4] do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 50 % glede na ravni iz leta 1990, kar v industrijskih državah pomeni zmanjšanja v višini od 60 do 80 %.

Vizija energetske prihodnosti Evrope

Da bi se usmeril proti varnosti in trajnosti, mora energetski sistem v Evropi hitro napredovati na naslednjih štirih glavnih področjih:

- učinkovita pretvorba in raba energije v vseh sektorjih gospodarstva, skupaj z manjšo energetsko intenzivnostjo;

- diverzifikacija mešanice energetskih virov v prid obnovljivih virov ter nizkoogljičnih tehnologij za pretvorbo za električno energijo, ogrevanje in hlajenje;

- dekarbonizacija prometnega sistema s preusmeritvijo na alternativna goriva;

- popolna liberalizacija in medsebojno povezovanje evropskih energetskih sistemov, z vključitvijo „pametnih“ informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da se zagotovi prožna in interaktivna (odjemalci/dobavitelji) storitvena mreža.

Priloga k temu sporočilu vsebuje neodvisni pregled[5] energetskih tehnologij, ki lahko prispevajo k doseganju teh ciljev, kakor tudi izjave o viziji evropskih tehnoloških platform na področju energetike. Skupaj lahko omogočijo okvirno sliko o tem, kako se tehnologije lahko razvijajo:

- Do 2020 bo tehnološki napredek omogočil, da bo tržni delež obnovljivih virov energije dosegel zastavljenih 20 %. Priča bomo strmemu naraščanju deleža cenejših obnovljivih virov energije (vključno z izkoriščanjem vetrne energije na morju in biogoriv druge generacije) ter tehnologij čiste izrabe premoga v energetskem sistemu. Energetska učinkovitost bo z doseženim 20 % potencialom zmanjšanja povzdignjena na novo raven, prav tako pa bodo zelo razširjena tudi hibridna vozila.

- Do leta 2030 bo dekarbonizacija na področju proizvodnje električne energije in toplote že precej napredovala, s povsem konkurenčnimi tehnologijami za izkoriščanje obnovljivih virov energije, vključno z množičnim trgom za obsežno izkoriščanje vetrne energije na morju ter velikimi elektrarnami na fosilna goriva s skoraj nično emisijo. Priča bi morali biti tudi veliki diverzifikaciji goriva v prometnem sektorju, z množičnimi trgi za biogoriva druge generacije in prodorom vodikovih gorivnih celic.

- Do leta 2050 in pozneje bo potrebna sprememba paradigme pri načinu proizvodnje, distribucije in rabe energije, pri čemer bo morala celotna mešanica energetskih virov v veliki meri vključevati obnovljive vire energije, trajnostno rabo premoga in plina, trajnostno rabo vodika, pridobivanje energije s fizijo četrte generacije in fuzijsko energijo.

To je vizija Evropske unije z uspešnim in trajnostnim gospodarstvom, ki ima vodilno vlogo na svetu z raznolikim nizom čistih, učinkovitih in nizkoogljičnih energetskih tehnologij kot gonilom blaginje in ključnim dejavnikom rasti in ustvarjanja delovnih mest. Evropska unija, ki je zgrabila priložnosti, ki so onstran groženj podnebnih sprememb in globalizacije in ki je pripravljena prispevati k svetovnemu energetskemu izzivu, vključno z vedno večjim dostopom do sodobnih energetskih storitev v državah v razvoju.

Ključna vloga energetske tehnologije

Inovacije na področju energetske tehnologije oblikujejo družbo. Parni stroj je povzročil industrijsko revolucijo. Motor z notranjim zgorevanjem je omogočil masovni prevoz. Plinske turbine v letalstvu so pomanjšale svet. Vendar pa ima eksplozija povpraševanja, ki jo je povzročil uspeh energetske tehnologije, svojo ceno. Energija je temelj socialne in gospodarske strukture družbe in zaradi nje je družba ranljiva za motnje v preskrbi. Poleg tega pa tudi uničuje planet. Podnebne spremembe, ki jih povzročajo z energijo povezane emisije toplogrednih plinov, veljajo nasploh za „največji in najobširnejši tržni neuspeh doslej“[6] in veliko grožnjo za svetovno gospodarstvo.

V 21. stoletju ima tehnologija odločilno vlogo pri dokončni prekinitvi povezave med gospodarskim razvojem in poslabšanjem okolja z zagotavljanjem zadostne količine čiste, varne in dostopne energije. Močne politike za povečanje energetske učinkovitosti in spodbud za uvajanje nizkoogljičnih tehnologij, skupaj s stabilnim trgom za emisije ogljika, lahko določijo smer, vendar je tehnologija, skupaj s spremembami obnašanja, tista, ki bo morala pokazati rezultate.

Tehnološki napredek lahko ustvari nove priložnosti za izkoristek velikih, a v glavnem neizkoriščenih obnovljivih virov energije. Povečal bo energetsko učinkovitost v celotnem energetskem sistemu, od vira do uporabnika, postopoma dekarboniziral prevoz in konverzijo fosilnih goriv ter zagotovil napredne izbire glede jedrske energije. Informacijske in komunikacijske tehnologije bodo prispevale z zmanjšanju povpraševanja in omogočile inteligentno medsebojno povezovanje evropskih energetskih omrežij.

Večje in boljše vlaganje v nove energetske tehnologije mora biti strateška prednostna naloga za Evropsko unijo. Globalni pomen energetskega izziva in obsežnih vlaganj, ki so potrebna po vsem svetu, predstavlja priložnost kar zadeva rast in delovna mesta. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da bo treba na svetovni ravni v obdobju do 2030[7] v zmogljivosti za dobavo energije vložiti 16 bilijonov EUR. Večino tega predstavlja izvozni potencial za evropska podjetja. Evropska unija mora biti vodilna pri teh globalnih prizadevanjih.

Dosedanji dosežki

Energetske raziskave se na ravni EU izvajajo od šestdesetih let 20. stoletja; najprej so se izvajale v okviru Pogodbe o Evropski skupnosti za premog in jeklo ter Pogodbe Euratom, potem pa na podlagi zaporednih okvirnih raziskovalnih programov. Ti ukrepi Skupnosti imajo dokazano evropsko dodano vrednost kar zadeva vzpostavitev kritične mase, krepitev odličnosti in izvajanje katalitskega učinka na ukrepe države. Skupaj z nacionalnimi programi je delo na evropski ravni z ustrezno kombinacijo inovativnosti in zakonskih ukrepov dalo pomembne rezultate, na primer na področjih čiste in učinkovite izrabe premoga, obnovljivih virov, energetske učinkovitosti, soproizvodnje in jedrske energije. To je mogoče ponazoriti z nekaterimi primeri:

- Energija vetra[8]: zaradi tehnološkega napredka se je v obdobju 20 let moč vetrnih turbin 100-kratno povečala, tj. s 50 kW na 5 MW enot, stroški pa so se zmanjšali za več kot 50 %. Posledično se je inštalirana zmogljivost v zadnjih desetih letih 24-kratno povečala in v Evropi dosegla 40 GW, kar predstavlja 75 % svetovne zmogljivosti.

- Fotovoltaika[9]: leta 2005 je svetovna proizvodnja fotovoltaičnih modulov znašala 1760 MW v primerjavi z 90 MW iz leta 1996. V enakem obdobju se je povprečna cena modula znižala z okrog 5 EUR na W na okrog 3 EUR na W. V Evropi se je inštalirana zmogljivost v desetih letih povečala 35-kratno in tako leta 2005 dosegla 1800 MW, zaradi povprečne letne rasti okrog 35 % v zadnjem desetletju pa je fotovoltaika ena izmed najhitreje rastočih energetskih industrij.

- Čista izraba premoga[10]: učinkovitost elektrarn na premog se je v zadnjih 30 letih že izboljšala za tretjino. Sodobne zmogljivosti lahko zdaj delujejo s 40–45 % učinkovitostjo, vendar pa je na tem področju še vedno veliko možnosti za nadaljnji razvoj. Veliko držav članic EU je že močno zmanjšalo „klasične“ emisije (SO2, NOx in prah).

- Evropski fuzijski raziskovalni program preko svojega visokotehnološkega projekta ITER zagotavlja vzorčni model za obsežno mednarodno sodelovanje na področju raziskav in razvoja, ki vključuje sedem partnerskih držav, ki predstavljajo več kot polovico svetovnega prebivalstva.

Okvirni raziskovalni programi EU bodo še naprej ključni element sestavljanke razvoja energetske tehnologije. 7. okvirna programa bosta podpirala tako tehnološke raziskave kot predstavitvene dejavnosti, ne le v okviru teme Energija in programa Euratom, temveč tudi kot večtematski element, ki ga podpira večina drugih tem, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije, biotehnologije, materiali in promet. Iz teh programov se bodo financirale tudi družbeno-ekonomske raziskave in raziskave politike o potrebnih spremembah na sistemski ravni, ki so potrebne za prehod na „nizkoogljično gospodarstvo in družbo“ v Evropski uniji in izven nje, Skupno raziskovalno središče pa zagotavlja znanstveno in tehnično podporo oblikovanju energetske politike. Program za konkurenčnost in inovacije in v njegovem okviru zlasti Inteligentna energija – evropski steber bosta to dejavnost dopolnila z obravnavanjem netehnoloških preprek in zagotavljanjem podpore spodbujanju vlaganj in pospeševanju uveljavljanja inovativnih tehnologij na trgu v Skupnosti.

V zadnjih letih so evropske tehnološke platforme (ETP), vzpostavljene na področju energetike (glej Prilogo), pokazale na pripravljenost raziskovalne skupnosti in industrije, skupaj z drugimi pomembnimi interesnimi skupinami, kot so organizacije civilne družbe, da razvijeta skupno vizijo in vzpostavita posebne načrte za njeno doseganje. Te tehnološke platforme že vplivajo na evropske in nacionalne programe, vendar pa to samo po sebi ne rešuje problema razdrobljenosti in prekrivanja dejavnosti. Same platforme pozivajo k ukrepanju na evropski ravni, v ta namen pa je treba tudi razviti okvir za pripravo obsežnih integriranih pobud. Jasna strategija glede energetske tehnologije bi tem platformam tudi omogočila, da tesneje sodelujejo, namesto da tekmujejo med seboj za pičla naložbena sredstva.

Nezadostna dosedanja prizadevanja

„Poslovanje brez sprememb“ ne pride v poštev. Sedanji trendi in njihove ocene za prihodnost kažejo, da enostavno ne storimo dovolj. Da bi se energetski sistem Evropske unije in svetovni energetski sistem usmerila k trajnostnemu razvoju, izkoristila posledične tržne priložnosti in dosegla zgoraj opisano ambiciozno vizijo, bo pri inovacijah področju energetske tehnologije v Evropi potrebna velika sprememba, kar velja tako za osnovne raziskave kot tudi za uveljavitev na trgu.

Pri inovacijah na področju energetske tehnologije se kažejo strukturne pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti le z usklajenim delovanjem na mnogih različnih področjih. Zahtevnost procesa inovacij je razvidna iz tega, da je potrebno veliko časa za uveljavitev na množičnem trgu (pogosto desetletja), in sicer zaradi inertnosti obstoječih energetskih sistemov, nespremenljivih naložb v infrastrukturo, udeležencev z nadrejeno vlogo, pogosto zaradi naravnega monopola, različnih tržnih spodbud in težav pri medmrežnem povezovanju.

To še otežuje počasen napredek k evropskemu prostoru za raziskave in inovacije ter zmanjševanje proračunskih sredstev za raziskave v energetskem sektorju v preteklosti. Iz razlogov, povezanih v glavnem s posebnostmi sektorja, so se proračunska sredstva, predvidena za energetske raziskave (javna in zasebna), v državah OVSE od osemdesetih let 20. stoletja[11] realno prepolovila. Nadvse pomembno je, da se ta trend odločilno obrne, zlasti v Evropski uniji. Glede na negotovosti in tveganja, ki so sestavni del nizkoogljičnih tehnoloških inovacij, bosta imela povečanje državnih naložb ter stabilen, predvidljiv okvir politike pomembno vlogo pri povečanju zasebnih vlaganj, ki naj bi bila glavno gonilo spremembe.

Povečanje proračunskih sredstev za 7. okvirna programa Evropske unije in program Inteligentna energija za Evropo so korak v pravi smeri. Pri prvem bo povprečen letni proračun, namenjen energetskim raziskavam (ES ter Euratom), znašal 886 milijonov EUR, v primerjavi s 574 milijoni EUR v prejšnjem programu. Kljub temu pa so še vedno opazne velike razlike glede na načrtovana velika povečanja v centralno vodenih raziskovalnih programih svetovnih tekmecev. Energetski program ZDA iz leta 2005 je na primer v zveznem proračunu predvidel 4,4 milijard USD za energetske raziskave v letu 2007, 5,3 milijard USD za leto 2008 in 5,3 Milijard USD za leto 2009, kar pomeni veliko povečanje glede na 3,6 milijard USD za leto 2005.

Da bi bile lahko konkurenčne na svetovnih trgih, morajo Evropska unija in njene države članice povečati svoje naložbe, javne in zasebne, ter vsa ta sredstva mnogo bolj učinkovito mobilizirati, da se bodo lahko spoprijele z razkorakom med samo razsežnostjo izziva ter zadevnimi raziskavami in inovacijskim naporom. Vse države članice imajo lastne raziskovalne programe o energetiki, večinoma s podobnimi cilji in usmerjenostjo v iste tehnologije. Poleg tega pa to podobo razpršenih, razdrobljenih in podkritičnih zmogljivosti dopolnjujejo javni in zasebni raziskovalni centri, univerze in posebne agencije. Skupno delo bo v prid vsem, saj bo izkoristilo povezujočo vlogo, ki jo lahko ima Evropska unija na področju energije.

Tudi potencial okrepljenega mednarodnega sodelovanja je treba bolj učinkovito izkoristiti. Energetska varnost in podnebne spremembe so globalni problem z rešitvami, ki jih je mogoče razviti globalno, zaradi česar bodo nastali ogromni trgi, pa tudi ostra konkurenca. Nadvse pomembno je, da se najde pravo ravnovesje med sodelovanjem in konkurenco. ITER in fuzija sta zagotovila model za obsežno mednarodno sodelovanje na področju raziskav, da bi se lahko spoprijeli z globalnimi izzivi, tak pristop pa bi bil lahko uporaben tudi na drugih področjih. Evropska unija in mnoge izmed njenih držav članic prav tako sodelujejo v večstranskih pobudah za sodelovanje, kot so Mednarodno partnerstvo za vodikovo gospodarstvo (IPHE), Vodstveni forum za sekvestracijo ogljika (CSLF) ter Mednarodni forum četrte generacije, katerega potencial je še treba v celoti uresničiti. Sinergije pri razvoju učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologij je treba še naprej spodbujati s tesnejšim in k rezultatom usmerjenim sodelovanjem z mednarodnimi partnerji, npr. Združenimi državami Amerike.

Spreminjanje inovacij na področju energetske tehnologije: Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET)

Evropska unija mora ukrepati z združenimi močmi in takoj. Postopno spreminjanje energetskega sistema bo trajalo desetletja, začeti pa moramo zdaj. To je proces, ki zahteva strateško delovanje na evropski ravni, proaktivno načrtovanje in celovit politični okvir. Da bi bili kos izzivu, moramo na svetovni ravni razviti portfelj dostopnih, konkurenčnih, čistih, učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologij ter ustvariti stabilne in predvidljive pogoje za industrijo, zlasti za MSP, da zagotovili njihovo široko uporabo v vseh sektorjih gospodarstva.

S pristopom obsežnega tehnološkega portfelja se razprši tveganje, poleg tega pa se je mogoče izogniti osredotočanju na tehnologije, ki dolgoročno morda ne ponujajo najboljše rešitve. Portfelj vključuje obstoječe tehnologije, ki jih je mogoče takoj uporabiti, tehnologije, kjer so potrebne posamezne izboljšave, tehnologije, ki morajo še prodreti, prehodne tehnologije in tehnologije, ki zahtevajo velike spremembe obstoječih infrastruktur in dobavnih verig. Vse te tehnologije se srečujejo z različnimi izzivi in ovirami, do njihovega trženja pa bo verjetno prišlo v različnih časovnih okvirih.

Ustvarjanje okvirnih pogojev in pobud za razvoj in prevzem energetskih tehnologij je stvar javne politike. Celoten razpon instrumentov je na voljo na evropski in nacionalni ravni, da bi pomagali pospeševati razvoj tehnologije (spodbujanje novih tehnologij) in vstop na trg (povečevanje povpraševanja). V nadaljevanju je neizčrpni seznam takih instrumentov:

- Instrumenti spodbujanja novih tehnologij: Okvirni raziskovalni program EU in z njim povezane pobude (npr. načrt mrež Evropskega raziskovalnega prostora, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja Evropske investicijske banke, raziskovalne infrastrukture, skupne tehnološke pobude in druge možnosti v skladu s členi 168, 169 in 171 Pogodbe ES in Naslov II Pogodbe Euratom), Evropski raziskovalni sklad za premog in jeklo, nacionalni programi raziskav in inovacij, tvegani kapital in inovativni mehanizmi financiranja[12], Evropska investicijska banka, strukturni skladi za inovacije, COST, EUREKA, evropske tehnološke platforme.

- Instrumenti za povečevanje povpraševanja: Smernice EU, ki določajo cilje in najmanjše zahteve, določbe o uspešnosti, cenovne politike (sistem trgovanja z emisijami in davčni instrumenti, npr. obdavčitev energije), energijsko označevanje, politika standardov, prostovoljni sporazumi v industriji, narekovane tarife, kvote, obveznosti, zelena in bela potrdila, določbe o načrtovanju/gradnji, sredstva za zgodnje sprejetje ukrepa, davčne spodbude, politika konkurenčnosti, politike javnih naročil, trgovinski sporazumi.

- Integrirani inovacijski instrumenti: Predlagani novi Evropski tehnološki inštitut (EIT) bo imel pomembno vlogo pri spodbujanju odnosov in sinergij med inovativnostjo, raziskavami in izobraževanjem. Njegov neodvisni upravni odbor lahko predvidi ustanovitev skupnosti za znanje in inovacije, povezane z energijo. Program Skupnosti za konkurenčnost in inovacije (zlasti program Inteligentna energija za Evropo) si prizadeva odstraniti netehnološke ovire, ki preprečujejo uveljavitev na trgu. Poleg tega bi bil lahko pristop vodilnega trga, napovedan v nedavni inovacijski strategiji[13], primeren za zagon velikopoteznih strateških ukrepov, katerih cilj je olajšati ustvarjanje novih na znanju temelječih energetskih trgov.

Bistvo Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (Načrta SET) bo poiskati instrumente politike, ki bodo najbolj ustrezali potrebam različnih tehnologij na različnih stopnjah razvoja in cikla uporabe. Načrt SET mora torej zajeti vse vidike tehnološke inovativnosti, pa tudi okvir politike, ki je potreben za spodbujanje podjetij in finančne skupnosti, da bosta uvajala in podpirala učinkovite nizkoogljične tehnologije, ki bodo oblikovale našo skupno prihodnost. V skladu s sporočilom „ Energetska politika za Evropo “[14] bo Načrt SET obravnaval različne časovne okvire in pomembne mejnike, ki so potrebni, da se bo naš energetski sistem razvijal v smeri trajnosti. Upoštevala se bo tudi družbeno-ekonomska razsežnost, vključno s spremembami ravnanja in družbenimi usmeritvami, ki vplivajo na rabo energije.

Načrt SET mora izhajati iz skupne in vseobsegajoče evropske vizije, ki vključuje vse zadevne udeležence: industrijo, raziskovalno skupnost, finančno skupnost, javne organe, uporabnike, civilno družbo, državljane in združenja. Biti mora ambiciozen pri določanju ciljev, vendar realističen in pragmatičen, kar zadeva vire. Čeprav Načrt SET ne velja za pristop „izbiranja zmagovalcev“ na evropski ravni, bo moral biti selektiven v smislu, da so za različne cilje primerna različna sredstva, s čimer bo zagotovil, da bodo imel prednost pravi portfelj tehnologij, ki bo državam članicam omogočil izbiro ustrezne kombinacije za njihovo mešanico energetskih virov, domače vire in potencial njihovega izkoriščanja.

Strateški element načrta bo opredeliti tehnologije, za katere je bistveno, da Evropska unija kot celota zanje najde bolj učinkovit način za mobilizacijo sredstev v okviru ambicioznih in v rezultate usmerjenih ukrepov za pospeševanje razvoja in uporabe. Tehnologije, ki jih moramo razvijati v močnih koalicijah ali partnerstvih, pri čemer je treba opredeliti točne in merljive cilje ter jih potem uresničevati na osredotočen in koordiniran način ter pri tem deliti tveganje in dati na razpolago zadostna sredstva iz širokega razpona virov financiranja. Možni primeri takih obsežnih pobud, ki presegajo zmožnosti vsake posamezne države, so lahko biorafinerije, trajnostne tehnologije izrabe premoga in plina, vodikove in gorivne celice ter jedrska fizija četrte generacije.

Načrt SET ne bo osamljena pobuda, temveč bo gradil na in dopolnjeval obstoječe pobude, kot so nacionalne energetske strategije in presoje, pa tudi Akcijski načrt za okoljske tehnologije (ETAP) in načrtovana pomembna pobuda o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah za trajnostno rast, kjer obstajajo možnosti za optimizacijo sinergij.

Uresničevanje Načrta SET

Komisija namerava predlagati prvi Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo za potrditev do spomladanskega zasedanja Sveta leta 2008.

Da bi dosegli skupno evropsko vizijo o vlogi, ki jo lahko ima tehnologija v okviru evropske energetske politike, in predložili verodostojen Načrt SET s široko podporo, je potrebno obširno posvetovanje in aktivno sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani. To mora biti obsežna, participativna pobuda za doseganje soglasja, ki temelji na izčrpni analizi dobrih in slabih strani sedanjega inovacijskega sistema ter objektivni oceni realističnega potenciala tehnologij pri doseganju ciljev politike.

Predviden je dvostopenjski pristop. V začetni fazi, ki bo trajala do maja 2007, se bo Komisija posvetovala z uveljavljenimi svetovalnimi skupinami in skupinami zainteresiranih strani, kot so Skupina na visoki ravni za konkurenčnost, energijo in okolje, svetovalne skupine FP7, ustrezne evropske tehnološke platforme ter skupine držav članic. V prvi polovici leta 2007 bo organizirana vrsta strokovnih delavnic, po možnosti pa tudi Evropska konferenca na visoki ravni.

V drugi fazi, okoli julija 2007, bo potekalo javno posvetovanje o predhodnem osnutku Načrta SET. Prispevek s posvetovanja bo nato vključen v načrt, opravil pa se bo tudi zadnji krog potrjevanja s strokovnjaki in svetovalnimi skupinami, da bi zagotovili njegovo trdnost.

Predložitev prvega Načrta SET do konca 2007 ne bo enkratno dejanje, temveč začetek dinamičnega procesa, ki se bo redno preverjal in prilagajal spreminjajočim se potrebam in prednostnim nalogam. V ta namen bo v načrtu predlagan tudi sistem za spremljanje in ocenjevanje, vključno z nadzorom in ocenjevanjem tehnologije ter razširitvijo „pregleda stanja na področju vlaganj v industrijske raziskave in razvoj v EU“[15], tako da bo vključeval tudi raziskave na področju energetike.

Sklepi

1. Svet je stopil v novo energetsko obdobje. Evropska unija bi morala imeti vodilno vlogo pri spreminjanju paradigme pri načinu proizvodnje, distribucije in rabe energije.

2. Energetska tehnologija ima odločilno vlogo pri dokončni prekinitvi povezave med gospodarskim razvojem in slabšanjem okolja.

3. Skupaj z nacionalnimi dejavnostmi je delo na evropski ravni z ustrezno kombinacijo inovativnosti in zakonskih ukrepov dalo pomembne rezultate.

4. Vendar pa nadaljnje „poslovanje brez sprememb“ ne pride v poštev. Sedanji trendi in njihove ocene za prihodnost kažejo na to, da enostavno ne storimo dovolj, da bi se odzvali na energetski izziv.

5. Komisija meni, da je povečanje proračunskih sredstev za 7. okvirna programa (50 %, od 574 milijonov EUR na leto do 886 milijonov EUR na leto) in program Inteligentna energija za Evropo (100 %, od 50 milijonov EUR na leto do 100 milijonov EUR na leto) korak v pravo smer, katerega bi morali ukrepi držav članic vsaj dosegati.

6. Evropska unija mora ukrepati skupaj in hitro, pri čemer se je treba v letu 2007 dogovoriti o Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (Načrt SET) in ga tudi izvajati. Ta načrt zajema celoten proces inovacij od osnovnih raziskav do uveljavitve na trgu ter spodbujanja raziskav in razvoja sodelovanja z mednarodnimi partnerji.

7. Načrt SET mora izhajati iz skupne in vseobsegajoče evropske vizije, ki vključuje vse zadevne udeležence. Biti mora ambiciozen pri določanju ciljev, vendar realističen in pragmatičen, kar zadeva vire. Strateški element Načrta SET bo opredeliti tehnologije, za katere je bistveno, da Evropska unija kot celota zanje najde bolj učinkovit način za mobilizacijo sredstev v okviru ambicioznih in v rezultate usmerjenih ukrepov za pospešitev njihove poti na trg.

PRILOGA

Pregled ključnih nizkoogljičnih tehnologij na različnih stopnjah inovacije in obeti glede njihove uveljavitve na trgu

1. Analiza svetovalne skupine za energijo FP6

Poročilo „ Prehod na trajnostni energetski sistem za Evropo: Obeti glede R&R “ (2006, EUR 22394) svetovalne skupine FP6 za energijo opredeljuje ključne možnosti tehnologije v prihodnosti. Njihova analiza, ki predstavlja uporabno referenčno točko, je povzeta v nadaljevanju.

Čas do široke uporabe | Tehnologija prometa | Tehnologija za pretvorbo električne/toplotne energije |

Takoj/kratkoročno Dolgoročno | Zmanjšanje povpraševanja (npr. manjši stroji) Sodobni visoko zmogljivostni motorji z notranjim zgorevanjem Izboljšani hibridni električni modeli na bencin, dizelsko, biodizelsko gorivo Biodizel, bioetanol Hkratna obdelava biomase s fosilnimi gorivi Sintetična goriva iz Fischer-Tropscheve sinteze plina/premoga Biogoriva iz lesno-celuloznih surovin Električna vozila (EV) z naprednim električnim napajanjem Vodik z gorivnimi celicami Zračni promet: vodikova/plinska turbina | Sončne toplotne naprave z nizko/srednjo temperaturo za toplo vodo, ogrevanje, hlajenje, industrijske procese Plinska turbina s kombiniranim ciklom (CCGT) Jedrska fizija (Gen III/III+) Energija vetra (vključno z vetrom na morju/odprtem morju Povezovanje sistemov (omrežij) Trdna biomasa Gorivne celice (SOFC, MCFC) Geotermalna energija (vključno z geotermalno energijo iz globin – HDR/HFR) Zajem in shranjevanje ogljika (CCS) Čistejša raba premoga (parna/plinska turbina, kombinirani cikel) s CCS Napredne elektrarne na fosilna goriva (nad/ultra-nadkritična para; integrirano uplinjanje CC (IGCC), s CCS Sončna fotovoltaika (PV) Elektrarne na sončno energijo Energija oceanov (valov, morskih tokov) Jedrska fizija – četrta generacija Jedrska fuzija |

V poročilu so analizirane tudi energetsko učinkovite tehnologije za končne uporabnike, vendar je njihov razpon tako velik, da kratek povzetek, kot zgoraj, ni mogoč. Celotno poročilo je mogoče prenesti s spletne strani: http://ec.europa.eu/research/energy/gp/gp_pu/article_1100_en.htm.

2. Pričakovanja glede uveljavitve na trgu – izjave o viziji evropskih tehnoloških platform na področju energetike

Po mnenju ETP za elektrarne na fosilna goriva z ničnimi emisijami[16] bodo do leta 2020 elektrarne na fosilna goriva zmožne zajemati skoraj vse svoje emisije CO2 na ekonomsko uspešen način, ali vključevati sisteme za zajemanje CO2 („pripravljeno za zajemanje“). Od danes pa do leta 2050 bo to izenačeno s postopnim 60 % zmanjševanjem emisij CO2 pri proizvodnji električne energije, pokazalo pa bo pomen energije, pridobljene iz fosilnih goriv, z ničnimi emisijami.

ETP za biogoriva[17] meni, da je mogoče do 2030 do ene četrtine potreb po gorivu v cestnem prometu v EU zadovoljiti s čistimi in CO2-učinkovitimi biogorivi.

ETP za fotovoltaiko[18] potrjuje, da je mogoče doseči cilj 3 GW za leto 2010. Poleg tega bodo do leta 2030 stroški fotovoltaične proizvodnje konkurenčni na večini delov trga električne energije. Inštalirana zmogljivost se lahko v EU poveča na 200 GW, po vsem svetu pa na 1 000 GW, zaradi česar bo električna energija dostopna več kot 100 milijonov družinam, predvsem na podeželju.

Po pričakovanjih ETP za energijo vetra[19] naj bi bilo leta 2030 mogoče 23 % evropske električne energije proizvesti z vetrnimi elektrarnami, s 300 GW instalirane zmogljivosti (zagotavljanje 965 TWh v primerjavi s 83 TWh v letu 2005).

ETP za vodik in gorivne celice[20] v svojem pregledu za leto 2020 napoveduje, da bodo gorivne celice za prenosne naprave in prenosna proizvodnja energije že utečeni trgi. Kar zadeva stacionarne kombinirane naprave za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije, bi lahko bila instalirana zmogljivost do 16 GW, v sektorju cestnega prometa, tudi do 2020, pa bi uvajanje množičnega trga vozil na vodikov pogon lahko pomenilo letno prodajo do 1,8 milijona vozil.

ETP za sončno energijo[21] meni, da bo ta tehnologija do leta 2030 zajemala do 50 % vseh ogrevalnih naprav, za katere so potrebne temperature do 250°C. Celotna inštalirana zmogljivost bi lahko dosegla 200 GW (toplota).

ETP za pametna omrežja [22] preučuje električna omrežja v prihodnosti, ki bodo potrebna za to, da bo energetski sistem lahko zadovoljil prihodnje potrebe Evrope. Ob izkoriščanju prednosti naprednih IKT morajo postati omrežja prilagodljiva, dostopna, zanesljiva in varčna, pri tem pa vključevati najnovejše tehnologije, da bi zagotovili uspeh, hkrati pa ohranili prožnost, ki omogoča prilagajanje spreminjajočim se potrebam.

[1] COM(2006) 105, marec 2006.

[2] Tako kaže model izhodiščnega scenarija na podlagi PRIMES-a, ki upošteva sprejeto politiko in nadaljevanje sedanjih trendov.

[3] COM (2007) 1, z dne 10. januarja 2007.

[4] COM (2007) 2, z dne 10. januarja 2007.

[5] Svetovalna skupina za energijo (AGE) Šestega okvirnega programa.

[6] Sternovo poročilo o ekonomiki podnebnih sprememb – UK HM Treasury: http://www.hm-treasury.gov.uk/independent_reviews/stern_review_economics_climate_change/sternreview_index.cfm.

[7] Napovedi Mednarodne agencije za energijo glede svetovnih naložb v energijo iz leta 2003.

[8] Evropska tehnološka platforma za energijo vetra (http://www.windplatform.eu/).

[9] Evropska tehnološka platforma za fotovoltaiko(http://ec.europa.eu/research/energy/nn/nn_rt/nn_rt_pv/article_1933_en.htm).

[10] Euracoal (http://euracoal.be/newsite/overview.php).

[11] Okrogla miza OVSE o trajnostnem razvoju, 30. junij 2006.

[12] Na primer Svetovni sklad EU za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (GEEREF).

[13] COM(2006) 502, 13. september 2006.

[14] COM (2007) 1.

[15] Objavljeno vsako leto s strani Evropske komisije (http://iri.jrc.es/do/home/portal/inicio).

[16] http://www.zero-emissionplatform.eu/website/.

[17] http://ec.europa.eu/research/energy/pdf/draft_vision_report_en.pdf.

[18] http://ec.europa.eu/research/energy/nn/nn_rt/nn_rt_pv/article_1933_en.htm.

[19] http://www.windplatform.eu/.

[20] https://www.hfpeurope.org/.

[21] http://www.esttp.org/cms/front_content.php.

[22] http://www.smartgrids.eu.