[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.11.2006

COM(2006) 728 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Boljša uporaba davčnih olajšav za raziskave in razvoj {SEC(2006)1515}

VSEBINA

Uvod 3

1. Zakonodaja EU in davčne olajšave za raziskave in razvoj 4

1.1. Skladnost s temeljnimi svoboščinami 4

1.2. Skladnost s pravili o državni pomoči 6

2. Dobre oblikovne značilnosti davčne obravnave raziskav in razvoja ter olajšav zanje 8

3. Smernice za ukrepe v skupnem interesu in za skupno korist 9

3.1. Podpiranje obsežnih nadnacionalnih projektov za raziskave in razvoj 9

3.2. Mlade inovativne družbe 10

3.3. Spodbujanje filantropskega financiranja raziskav 10

3.4. Čezmejna mobilnost raziskovalcev 11

3.5. Pospeševanje čezmejnega zunanjega izvajanja raziskav in razvoja 11

3.6. Raziskave in razvoj ter DDV 11

3.7. Obravnava raziskav in razvoja v obliki enotne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe 12

4. Sklep 12

Uvod

Države članice so se v lizbonski strategiji[1] zavezale k izvajanju strukturnih reform v svojih gospodarstvih. V tem smislu je Evropski svet zahteval, da se naložbe v raziskave in razvoj do leta 2010 približajo 3 % BDP, pri čemer mora 2 % prispevati zasebni sektor. Sporočilo „ Vlaganje v raziskave: akcijski načrt za Evropo “[2] je poudarilo, da imajo raziskave in razvoj ključno vlogo pri doseganju večje produktivnosti in gospodarske rasti, vendar so socialne koristi vlaganja pogosto večje kot zasebne koristi podjetja, ki vlaga. To tržno nepopolnost je mogoče izboljšati s kombinacijo različnih ukrepov javne podpore za povečanje zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj, kot so subvencije, davčne olajšave in mehanizmi za porazdelitev tveganja, ob upoštevanju posebnih okoliščin in ciljev različnih držav članic.

Davčne olajšave so se nedavno povečale in postale eden od glavnih instrumentov, ki jih več držav članic uporablja za razširjanje podjetniških raziskav in razvoja. Podobno tudi industrija sprejema model odprte inovativnosti in čezmejno sodelovanje postaja običajno, zlasti na področju visoke tehnologije. Kljub temu je podlaga za davčno obravnavo raziskav in razvoja v Evropi zaradi raznolikost izvajanih programov vedno bolj zapletena, kar ovira vseevropsko sodelovanje.

V skladu z zavezanostjo Evrope, da bo postala privlačnejši prostor za podjetniške raziskave in razvoj, je Komisija leta 2005 v svojem sporočilu o prispevku obdavčevanja in carinskih politik k lizbonski strategiji[3] in sporočilu o skupnem pristopu k raziskavam in inovacijam[4] izrazila svoj namen spodbujanja skladnejšega in ugodnejšega davčnega okolja za raziskave in razvoj ter obenem priznala pristojnost držav članic v zvezi z nacionalno davčno politiko. Ta pristop k davčnim olajšavam za raziskave in razvoj je v sporočilu o prenosu znanja v prakso[5] potrjen kot prednostna naloga.

Zato to sporočilo zagotavlja smernice, ki bodo državam članicam pomagale izboljšati davčno obravnavo raziskav in razvoja ter razvijati medsebojno skladne rešitve za skupne težave s:

- pojasnitvijo pravnih pogojev za davčne olajšave držav članic na področju raziskav in razvoja, ki izhajajo iz zakonodaje EU, zlasti ustrezne sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti (SES) v zvezi s svoboščinami iz Pogodbe EU in pravili o državni pomoči,

- poudarjanjem splošnih oblikovnih značilnosti davčne obravnave raziskav in razvoja ter olajšav zanje na podlagi strokovne analize najboljših praks,

- predstavitvijo več možnih prihodnjih pobud za razpravo, usmerjenih k doslednemu obravnavanju vprašanj v skupnem interesu.

Spremljajoča priloga prikazuje podrobnejše smernice v zvezi z obliko, izvajanjem in ocenjevanjem davčnih olajšav za raziskave in razvoj.

1. ZAKONODAJA EU IN DAVčNE OLAJšAVE ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

Večina obstoječih davčnih olajšav, ki jih države članice zagotavljajo na področju raziskav in razvoja, je na voljo vsem podjetjem, ne glede na velikost, sektor dejavnosti ali lokacijo, ter se zato z vidika zakonodaje EU obravnavajo kot splošni ukrepi. Kljub temu so nekatere davčne olajšave za raziskave in razvoj namenjene posebnim vrstam podjetij, sektorjev ali dejavnosti. Ta oddelek se osredotoča na pravne parametre za vse davčne olajšave za raziskave in razvoj ter zagotavlja smernice glede oblikovnih značilnosti takšnih olajšav, da se prepreči neskladnost z zakonodajo EU zaradi ozemeljskih omejitev. Dejavniki, ki vodijo k temu, da se olajšava obravnava kot ozemeljsko omejena, so lahko eksplicitni ali implicitni. V drugem primeru olajšava običajno vključuje oblikovne značilnosti, zaradi katerih se dejansko daje prednost raziskavam in razvoju v domači državi članici pred tistimi, ki se izvajajo drugje v EU.

Vse davčne olajšave za raziskave in razvoj, ki jih podeljujejo države članice, morajo biti v skladu s temeljnimi svoboščinami iz Pogodbe in z načelom nediskriminacije. Preučiti je treba zlasti vse davčne olajšave za raziskave in razvoj, ki uvajajo omejitve, povezane z mestom izvajanja raziskav in razvoja ( ozemeljske omejitve ), da se preveri skladnost s členoma 43 (svoboda ustanavljanja) in 49 (svoboda opravljanja storitev) Pogodbe ES. Komisija trenutno preučuje skladnost zakonodaje držav članic na tem področju in je ugotovila več težavnih primerov, o katerih je razpravljala ali še razpravlja z državami članicami. SES trenutno obravnava ozemeljske omejitve davčnih olajšav za raziskave in razvoj ene od držav članic[6] (Komisija proti Španiji). V drugih (npr. v Franciji, na Nizozemskem, v Belgiji) so pobude Komisije že spodbudile države članice k spreminjanju davčne zakonodaje ali prakse.

Pomembno je opozoriti, da ta oddelek vključuje stališče Komisije glede sedanje sodne prakse SES v zvezi z davčnimi olajšavami za raziskave in razvoj. Razen tega je treba poudariti, da je ocena skladnosti določene davčne olajšave za raziskave in razvoj z zakonodajo EU odvisna od okoliščin posameznega primera.

1.1. Skladnost s temeljnimi svoboščinami

Komisija pri analizi davčne olajšave za raziskave in razvoj obravnava eksplicitne in implicitne ozemeljske omejitve kot neskladne s svoboščinami iz Pogodbe EU. Primer eksplicitne omejitve je pravna določba, ki koristi davčne olajšave za raziskave in razvoj omejuje na dejavnosti, ki se izvajajo v domači državi članici. Ozemeljske omejitve kršijo svobodo ustanavljanja, ker podjetjem onemogočajo izvajanje raziskav in razvoja ali njihovo zunanje izvajanje drugje v EU.

Eksplicitna ozemeljska omejitev je bila osrednje vprašanje v zadevi SES Laboratoires Fournier (C39/04), v kateri je SES razsodilo proti zakonitosti francoskega „davčnega dobropisa za raziskave“, ki je takrat veljal. V skladu s francoskim splošnim davčnim zakonikom ( Code Général des Impôts ) so industrijska, trgovska ali kmetijska podjetja dobropis na že plačane davke prejela le za izdatke za dejavnosti raziskav in razvoja v Franciji. SES je odločilo, da zakonodaja, ki omejuje koristi dobropisa na že plačane davke za dejavnosti raziskav in razvoja, izvajane na nacionalnem ozemlju, krši načelo svobode opravljanja storitev. V skladu z odločitvijo sodišča je z diskriminacijo glede na sedež ponudnika storitev ta zakonodaja verjetno omejevala čezmejne dejavnosti in bila v neposrednem nasprotju s ciljem raziskovalno-razvojne politike Skupnosti, ki mora v celoti izkoristiti potencial notranjega trga z odstranjevanjem pravnih in davčnih ovir pri sodelovanju med podjetji. Francoska davčna olajšava je bila zaradi skladnosti z odločitvijo hitro spremenjena.

Primeri implicitnih ozemeljskih omejitev so: (1) davčna olajšava, ki zajema stroške za raziskave in razvoj, ne glede na to, kje v EU so nastali, vendar pa je odvisna od upravne odobritve, ki daje prednost domačim izvajalcem raziskav in razvoja pred možnimi tujimi ponudniki storitev za raziskave in razvoj, npr. če je takšna odobritev nujna le pri stroških za raziskave in razvoj, ki nastanejo v tujini, ali če je za tuja podjetja upravna obremenitev večja; (2) davčna olajšava, ki zajema izdatke za raziskave in razvoj, ki jih izvajajo podizvajalci, vendar pa omejuje delež raziskav in razvoja, ki jih lahko opravijo tuji podizvajalci. Davčna olajšava, ki bi omejila delež raziskav in razvoja, ki jih lahko opravijo podizvajalci, ne bi pa razlikovala med domačimi in tujimi podizvajalci, bi bila vseeno sprejemljiva.

SES je načeloma priznalo, da bi lahko bile omejitve področja uporabe davčnih olajšav v nekaterih posebnih okoliščinah upravičene na podlagi izjem, ki jih izrecno določa Pogodba[7] ali drugih razlogov, ki jih SES priznava kot prevladujoče zahteve v splošnem interesu . Vendar SES takšno omejitev sprejema le, kjer je gotovo, da zastavljenih ciljev ni mogoče doseči z manj omejevalnim ukrepom (načelo sorazmernosti). V preteklosti so države članice poskušale ozemeljske omejitve pred SES zagovarjati na podlagi več argumentov:

a) Davčni nadzor

Države članice so trdile, da je potreba po učinkovitem davčnem nadzoru prevladujoča zahteva v splošnem interesu, ki upravičuje ozemeljsko omejitev. SES je ugotovilo, da imajo države članice načeloma pravico do izvajanja ukrepov, s katerimi jasno in natančno določijo znesek stroškov, ki se odštejejo kot izdatki za raziskave (Baxter[8], Fournier). Tudi lahko od tujega davkoplačevalca zahteva, da jasno in natančno prikaže, da izgube, ki naj bi jih utrpel, v skladu z domačimi pravili o izračunu dohodka in izgub ustrezajo dejanskim izgubam (Futura in Singer[9]). Kljub temu je SES zaenkrat zaključilo (Baxter, Futura in Singer ter Fournier), da omejitve v teh posebnih primerih niso sorazmerne z zastavljenimi cilji. SES je v zadevi Baxter in Fournier na primer ugotovilo, da nacionalne zakonodaje, ki v primeru dejavnosti raziskav in razvoja, izvajanih v drugih državah članicah, ne upošteva dokazov, ki jih predložijo davkoplačevalci, ni mogoče upravičiti s potrebo po učinkovitem davčnem nadzoru. V teh primerih se sklicuje na direktivo o medsebojni pomoči[10] in dejstvo, da je treba državam članicam omogočiti pridobivanje ustreznih in potrebnih informacij na podlagi te direktive ali dvostranskih pogodb o davkih[11].

b) Izguba davčnih prihodkov

Države članice so v več primerih trdile, da bi lahko uveljavitev omejitve upravičili s preprečevanjem izgube davčnih prihodkov. Vseeno je do zdaj SES jasno izrazilo, da argumenti v zvezi s proračunom niso sprejemljivi[12].

c) Preprečevanje izogibanja davkom

SES je načeloma priznalo, da bi lahko preprečevanje izogibanja davkom upravičilo omejevanje temeljnih svoboščin. Kljub temu obstoječa sodna praksa kaže, da SES ne bi sprejelo splošne ozemeljske omejitve, ampak je bolj naklonjeno zakonodaji, katere cilj je preprečevanje popolnoma umetnih ureditev v vsakem primeru posebej[13]. Razen tega je za preprečevanje izogibanja davkom SES opozorilo tudi na možnost držav članic, da uporabljajo direktivo o medsebojni pomoči.

d) Spodbujanje nacionalnih dejavnosti raziskav in razvoja ter konkurenčnosti

SES je v zadevi Fournier ugotovilo, da se spodbujanje raziskav in razvoja lahko obravnava kot prevladujoča zahteva v povezavi z javnim interesom, kar lahko upraviči omejevanje uresničevanja temeljnih svoboščin. Vseeno je opozorilo, da je zavrnitev odobritve davčne olajšave za raziskave in razvoj s strani države članice na podlagi dejstva, da so se dejavnosti raziskav in razvoja izvajale v drugi državi članici, v nasprotju z razvojno-raziskovalno politiko Skupnosti, katere cilj v skladu s členom 163(1) Pogodbe ES je okrepiti znanstvene in tehnološke temelje industrije Skupnosti ter jo spodbujati, da postane bolj konkurenčna na mednarodni ravni .

Povzetek obstoječe sodne prakse kaže na obsežne in dosledne dokaze, da SES verjetno ne bo sprejelo omejitev uporabe davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Zato morajo države članice pri oblikovanju davčnih olajšav za raziskave in razvoj upoštevati, da se kakršna koli eksplicitna ali, v nekaterih primerih, implicitna oblika ozemeljske omejitve obravnava kot neskladna s Pogodbo ES. Vseeno to ne izključuje ozemeljskih omejitev, ki le izražajo teritorialnost davčne pristojnosti držav članic. Na primer, olajšava za osebje na področju raziskav in razvoja v smislu obdavčitev plač ali socialne varnosti je lahko zaradi svojih značilnosti dejansko omejena na osebe, ki izvajajo dejavnosti raziskav in razvoja v državi članici, v kateri plačujejo davke ali prispevke za socialno varnost.

1.2. Skladnost s pravili o državni pomoči

Davčne olajšave za raziskave in razvoj v državah članicah niso odvisne le od pravnih ovir, ki jih povzročajo svoboščine iz Pogodbe, ampak morajo biti tudi v skladu s pravili Skupnosti o državni pomoči. V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“. Pravila o državni pomoči se načeloma uporabljajo ne glede na obliko pomoči. Tako bi lahko davčne olajšave za raziskave in razvoj pomenile državno pomoč, če bi bila izpolnjena ustrezna merila na podlagi člena 87(1) in sodne prakse SES v zvezi s pogoji, v skladu s katerimi se davčni ukrepi na področju raziskav in razvoja priznajo kot državna pomoč, in če pomoč ne bi spadala na področje uporabe uredbe de minimis[14]. Celovita ocena teh pogojev je vključena v obvestilo Komisije iz leta 1998 o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka[15], ki zagotavlja tudi posebna navodila. Eno glavnih meril je selektivnost davčne olajšave za raziskave in razvoj. Davčna olajšava za raziskave in razvoj se obravnava kot selektivna, če so možni upravičenci omejeni glede na velikost (npr. na mala in srednje velika podjetja), lokacijo ali sektor, in kot takšna lahko pomeni državno pomoč.

Sklepi Evropskega sveta v Stockholmu in Barceloni so dejansko zahtevali nadaljevanje prizadevanja za zmanjšanje splošne ravni državne pomoči in potrebe po preusmerjanju pomoči k horizontalnim ciljem skupnega interesa, vključno z gospodarsko in socialno kohezijo, in njeno usmerjanje k ugotovljenim tržnim nepopolnostim.

Razen tega neposredni davčni ukrepi, ki si prizadevajo za splošne cilje gospodarske politike z zmanjševanjem davčne obremenitve, povezane z nekaterimi proizvodnimi stroški (vključno s stroški za raziskave in razvoj), običajno ne pomenijo državne pomoči, če se brez razlikovanja uporabljajo za vsa podjetja ter proizvodnjo vsega blaga in zagotavljanja vseh storitev. Razen tega dejstvo, da imajo nekatera podjetja višje ravni izdatkov za raziskave in razvoj kot druga ter zato uživajo ugodnosti davčnih ukrepov na področju raziskav in razvoja, zlasti tista, dejavna v sektorjih, ki so intenzivno usmerjeni v raziskave in razvoj, ne pomeni nujno, da so ukrepi selektivni.

V nekaterih primerih so davčne olajšave za raziskave in razvoj, ki pomenijo državno pomoč, v skladu s Pogodbo na podlagi člena 87(3). Komisija je sprejela tudi nov revidiran Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije ( Okvir )[16], v skladu s katerim bo Komisija ocenila ukrepe državne pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, ki ji bodo sporočeni, vključno z ukrepi v obliki davčnih olajšav za raziskave in razvoj.

Pri oblikovanju davčnih olajšav za raziskave in razvoj morajo države članice upoštevati zgoraj navedeno sporočilo in Okvir. Prvi korak je določitev, ali se lahko davčna olajšava za raziskave in razvoj obravnava kot splošni ukrep. V večini primerov se davčne olajšave za raziskave in razvoj, ki so na voljo vsem podjetjem, ne glede na velikost, sektor ali lokacijo, obravnavajo kot splošni ukrepi, ki ne spadajo v področje uporabe Okvira.

Pri ocenjevanju davčnih olajšav za raziskave, ki v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES pomenijo državno pomoč, bo Komisija obravnavala zlasti naslednje elemente:

- davčna olajšava za raziskave in razvoj velja za eno ali več kategorij dejavnosti raziskav in razvoja, opredeljenih v Okviru (npr. temeljne raziskave, industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj),

- davčna olajšava za raziskave in razvoj je povezana le z nekaterimi upravičenimi stroški za raziskave in razvoj, navedenimi v Okviru, in

- mogoče je ugotoviti intenzivnost pomoči davčne olajšave za raziskave in razvoj, ki ne presega zgornje meje, določene v Okviru.

Razen tega okvir za raziskave, razvoj in inovacije določa, da bo pri tem Komisija na podlagi ocenjevalnih študij, ki jih predložijo države članice, predvidevala, da imajo davčne olajšave za raziskave in razvoj spodbujevalni učinek, ker povečujejo izdatke podjetij za raziskave in razvoj.

Upoštevati je treba tudi ustrezna pravila glede kumulacije, ki določajo, ali lahko podjetje pomoč prejme na podlagi drugačnih meril.

Oceniti je treba tudi, ali davčni ukrepi spadajo na področje uporabe uredb o skupinskih izjemah.

2. DOBRE OBLIKOVNE ZNAčILNOSTI DAVčNE OBRAVNAVE RAZISKAV IN RAZVOJA TER OLAJšAV ZANJE

V zadnjih letih je vedno več držav članic prilagodilo ali uvedlo davčne olajšave za raziskave in razvoj, da bi spodbudile vlaganja vanje[17]. Zdaj jih 15 držav članic uporablja kot del svoje zbirke instrumentov za javno podporo. Strokovna poročila[18] odbora CREST[19] v skladu z odprto metodo usklajevanja zagotavljajo pregled in analizo različnih davčnih olajšav za raziskave in razvoj v državah članicah in drugih zadevnih državah. Poročila izpostavljajo različne vrste in oblikovne značilnosti davčnih olajšav, ki izražajo raznolikost okoliščin v zadevnih državah (splošna davčna politika, industrijska struktura, uspešnost raziskav in razvoja v zasebnem sektorju). Na vprašanje, kako bi bilo treba oblikovati, izvajati ali ocenjevati davčne olajšave za raziskave in razvoj, ni enostavnega odgovora.

Kljub temu je na podlagi strokovne analize različnih programov in obstoječih ocen mogoče opredeliti več vodilnih načel za glavne oblikovne možnosti, značilnosti in ustrezne nepredvidljive dejavnike, ki so navedeni v Prilogi[20]. Ta vodilna načela na primer določajo, da morajo davčne olajšave:

- vplivati na več podjetij s čim večjim možnim povečanjem izdatkov za raziskave in razvoj v poslovnem sektorju ter omejevanjem izkrivljanja trga, pri čemer so najuspešnejši splošni ukrepi,

- vključiti vse tekoče stroške in upoštevati nekatere vrste naložbenih izdatkov, povezanih z raziskavami in razvojem,

- prizadevanje usmeriti na ugotavljanje neposredne dodatnosti davčnih olajšav in njihove dodatnosti v zvezi z vedenjem,

- obravnavati merila za ocenjevanje in podatke iz faze oblikovanja,

- preskusiti, če davčne olajšave izpolnjujejo posebne cilje, če je mehanizem njihovega izvajanja/upravljanja učinkovit in kakšni so njihovi širši vplivi na družbo.

Priloga zagotavlja podrobna navodila v zvezi z osnovno obliko in načeli izvajanja, kot so opisana zgoraj, ter tudi različnimi tipi programov in oprostitvami ter upravičenimi stroški za raziskave in razvoj. Priloga prikazuje možnosti za izboljšanje davčne obravnave raziskav in razvoja na različnih političnih področjih in obravnava zlasti vpliv širše kombinacije politik, sorazmernih koristi splošnega davčnega okolja, naklonjenega raziskavam in razvoju, nasproti uporabi splošnih davčnih olajšav za podjetja ali selektivne podpore za mlada inovativna mala in srednje velika podjetja. Države članice so pozvane, da te smernice upoštevajo pri uvajanju novih ali prilagajanju obstoječih davčnih olajšav za raziskave in razvoj.

Sistematično in dosledno ocenjevanje njihovega vpliva na ravni posameznega podjetja in v gospodarstvu na splošno je bistveno za uspešnejšo uporabo davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Vendar sorazmerno majhno število ocenjevalnih študij, ki se zdaj izvajajo, pogosto uporablja različne metodologije, zaradi česar je njihove rezultate težko primerjati. Države članice so pozvane, da sprejmejo sistematičen in dosleden pristop k ocenjevanju v skladu s smernicami iz Priloge.

Predlagani pristop vključuje predhodno analizo pričakovanega vpliva davčnih olajšav za raziskave in razvoj ter pripravo naknadne ocene v fazi oblikovanja. Komisija bo spodbujala izmenjavo izkušenj in najboljših praks z ustanovitvijo omrežja nacionalnih strokovnjakov.

3. SMERNICE ZA UKREPE V SKUPNEM INTERESU IN ZA SKUPNO KORIST

Da bi pospešili uspešno uporabo davčnih olajšav za raziskave in razvoj ter izboljšali njihovo davčno obravnavo v EU, je treba razen osnovnih oblikovnih načel, navedenih zgoraj (tj. skladnost z zakonodajo EU in upoštevanje najboljših praks držav članic), dosledno obravnavati tudi več drugih posebnih davčnih vprašanj. Pri nekaterih od teh vprašanj gre za vidike splošnega davčnega sistema, povezane z raziskavami, druga pa zadevajo vprašanja skupnega interesa na področju raziskav in razvoja.

Skupni cilj pobud, predlaganih na tem področju, je zagotoviti, da bi davčna politika bolje prispevala k doseganju na znanju temelječega gospodarstva z vzpostavitvijo doslednega okvira, ki spodbuja več vlaganj v raziskave in razvoj ter izboljšuje delovanje notranjega trga.

Države članice so pozvane, da na ravni EU razpravljajo o pobudah, predlaganih na tem področju, in jih upoštevajo ob pregledu svoje davčne politike.

3.1. Podpiranje obsežnih nadnacionalnih projektov za raziskave in razvoj

Vse večja globalizacija znanja ter internacionalizacija raziskav in inovacij sta pomembna sedanja trenda. Ta razvoj podpirajo novosti na področju IKT in uresničevanje pomembne dodane vrednosti, ki jo na področju ustvarjanja in razširjanja znanja omogočajo globalizacija in mednarodna partnerstva. Izkušnje iz programa Eureka in drugih večnacionalnih raziskovalnih pobud so pokazale, da se obsežni nadnacionalni projekti pri zagotavljanju pravočasnega in usklajenega večletnega javnega financiranja s strani več držav članic srečujejo z velikimi težavami, pogosto povezanimi z različnimi postopki odobritve. Zato se nadnacionalni projekti, ki bi jih bilo treba spodbujati zaradi njihove visoke produktivnosti, koristnih izkušenj in vplivov prenosa znanja, dejansko ovirajo. Za rešitev teh vprašanj bi bilo namesto financiranja raziskovalnih projektov prek subvencij primerno uporabiti tudi posebne davčne olajšave za raziskave in razvoj, da se v času projekta zagotovi njihova pravočasnost in predvidljivost.

Zato se države članice skupaj z Evropsko komisijo poziva, da obravnavajo ovire za nadnacionalne raziskovalne projekte, na primer z izboljšanjem uporabe in usklajevanja davčnih olajšav za industrijske udeležence v obširnih nadnacionalnih projektih za raziskave in razvoj ali z uporabo skupnih opredelitev na področju raziskav in razvoja.

Ker je takšna javna podpora selektivna glede na obliko, pomeni državno pomoč in mora biti v skladu z določbami spremenjenega okvira in členom 87(3) Pogodbe ES v zvezi s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa.

3.2. Mlade inovativne družbe

Davčne olajšave, namenjene mladim inovativnim podjetjem[21], ki so jih uvedle nekatere države članice, lahko pozitivno vplivajo na dejavnosti raziskav in razvoja ter rast zadevnih podjetij. Lahko so v obliki davčne oprostitve za pravne osebe ali časovno omejene oprostitve plačil prispevkov za socialno varnost, povezanih z zaposlovanjem visoko usposobljenega osebja (npr. raziskovalcev in strokovnjakov), s čimer se nižajo stroški za mlada podjetja, ki temeljijo na raziskavah in razvoju. Države članice se poziva, da preučijo odobritev posebnih davčnih olajšav za to strateško pomembno kategorijo podjetij.

3.3. Spodbujanje filantropskega financiranja raziskav

Dodaten način za spodbujanje evropskega vlaganja v raziskave in razvoj bi lahko bilo izboljšanje davčne obravnave filantropskih subjektov, ki financirajo raziskave, npr. fundacij in dobrodelnih ustanov ( raziskovalnih fundacij ). Raziskovalne fundacije so zasebni subjekti, katerih cilj je spodbujanje znanstvenih dognanj s financiranjem dejavnosti raziskav in razvoja v organizacijah za javno korist, običajno na univerzah in v javnih raziskovalnih centrih. Vendar se kljub delovanju nekaterih velikih raziskovalnih fundacij[22] ta vir financiranja v Evropi v primerjavi z Združenimi državami premalo uporablja in zdi se, da nekatere uradne in neuradne ovire otežujejo donacije posameznikov in družb na eni strani ter pritok finančnih sredstev za raziskave na drugi strani.

Zato je treba izboljšati davčne pogoje za čezmejne donacije in dejavnosti fundacije, da se vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji v EU. Dogovor o skupni opredelitvi ciljev za javno korist ali premik k vzajemnemu priznavanju organizacij za javno korist, ki so upravičene do davčne olajšave, bi pomenil pomemben korak k lažjemu čezmejnemu financiranju. Takšen pristop je naveden v predlogu Evropskega centra za fundacije za evropski statut za fundacije, ki tudi zagovarja nediskriminacijski pristop k davčni obravnavi takšnih fundacij ter njihovih darovalcev in upravičencev.

Države članice se poziva, da podprejo skupni pristop v zvezi z i) davčno obravnavo fundacij, ne glede na mesto njihovega sedeža v EU, in ii) opredelitvijo organizacij za javno korist.

Komisija bo podprla ustanovitev „ evropskega foruma za filantropijo in financiranje raziskav “, trajnega mehanizma za izmenjavo izkušenj, pregled najboljših praks in spodbujanje sodelovanja.

3.4. Čezmejna mobilnost raziskovalcev

Da bi olajšali mobilnost raziskovalcev v EU za daljše bivanje v drugi državi članici ali krajše strokovne obiske, se države članice poziva, da poenostavijo uskladitev upravnih taks za raziskovalce in gostiteljske ustanove ter zagotovijo neobdavčena nadomestila za pokritje dejanskih stroškov mobilnosti (npr. potnih stroškov).

Razen tega si morajo države članice in gostiteljske ustanove še naprej prizadevati za izboljšanje preglednosti v zvezi s posebnimi davčnimi olajšavami, ki bi prav tako lahko bile na voljo raziskovalcem (npr. davčne olajšave za delo v tujini). Države članice se poziva tudi, da opredelijo, pod katerimi pogoji bi raziskovalci za omejeno obdobje lahko ohranili davčno rezidentstvo v svoji matični državi. Države članice se morajo v vsakem primeru izogibati dvojnemu obdavčevanju, npr. z izboljšanjem preglednosti določb iz dvostranskih pogodb o davkih in domače zakonodaje, ki so pomembne za čezmejne raziskovalce.

3.5. Pospeševanje čezmejnega zunanjega izvajanja raziskav in razvoja

Nekatere države članice (npr. Francija, Španija) podjetjem omogočajo, da zaprosijo za certifikat, ki potrjuje njihovo sposobnost izvajanja raziskav in razvoja. Takšni certifikati olajšajo uporabo davčnih olajšav za raziskave in razvoj ter veljajo več let. Davčni organi jih uporabljajo za poenostavitev obravnave zahtevkov za davčne olajšave. Da bi se v primerih čezmejnega zunanjega izvajanja raziskav in razvoja izognili diskriminaciji na podlagi ozemlja, se države članice, ki takšne postopke izvajajo, poziva, da jih razširijo na podjetja z dejavnostmi raziskav in razvoja iz drugih držav članic.

Zainteresirane države članice se poziva, da se sporazumejo o vsebini takšnih certifikatov za olajšanje njihovega vzajemnega priznavanja in zmanjšanje upravnih obremenitev za podjetja v EU. Da bi spodbudila razpravo, bo Komisija predstavila možno strukturo takšnih certifikatov.

V nekaterih državah članicah se javnim subjektom, ki izvajajo dejavnosti raziskav in razvoja, samodejno podelijo takšni certifikati. Da bi se v primeru čezmejnega zunanjega izvajanja raziskav in razvoja izognili diskriminaciji na podlagi ozemlja, je treba enakovredne javne subjekte v drugi državi članici obravnavati enako kot nacionalne.

Komisija je pripravila seznam javnih subjektov v EU, ki izvajajo dejavnosti raziskav in razvoja, in sicer na podlagi njihovega sodelovanja v okvirnem programu za raziskave.

Seznam bo na voljo na spletu in lahko zainteresiranim državam članicam pomaga pri nediskriminacijskem uresničevanju njihovih davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Komisija namerava ta seznam redno posodabljati in vse države članice poziva, da ga pregledajo in, kjer je potrebno, zagotovijo informacije o drugih subjektih, ki jih je treba vključiti.

3.6. Raziskave in razvoj ter DDV

DDV na stroške, ki jih imajo davčni zavezanci na področju raziskav in razvoja, se lahko odbije, kadar se zadevni proizvodi in storitve uporabljajo za transakcije, obdavčljive z DDV. Sedanja pravila šeste direktive o DDV v zvezi z oprostitvami, javnimi organi in subvencijami lahko vplivajo na možnost tega odbitka in zato pri nekaterih raziskovalnih dejavnostih povzročajo nepotrebne obremenitve. Komisija se je zavezala, da bo pregledala ta tri vprašanja[23], ki jih je treba posodobiti. Komisija bo pri pregledu zakonodaje kritično preučila omejitve pri vračilu DDV za izdatke za raziskave in razvoj. Obravnavala bo tudi stopnjo, do katere sedanja pravila o javnih organih in subvencijah ovirajo vzpostavitev javno-zasebnih partnerstev in dogovorov o delitvi stroškov, tudi na področju raziskav, na katerem se takšne strukture vse bolj uporabljajo, da bi delovale na področju raziskav in razvoja, ki zahteva združevanje sredstev iz javnih in zasebnih virov ali oddajanje del na področju raziskav javnim subjektom (pogodbene raziskave). Uporaba sedanjih pravil o DDV za javne subjekte je zapletena in povzroča neskladnost rezultatov v Skupnosti. Razen tega razlika med javnimi in zasebnimi subjekti glede obravnave DDV povzroča izkrivljanje konkurence in gospodarsko neučinkovitost ter spodbuja izogibanje davkom. Komisija bo preučila načine za poenostavitev teh pravil in olajšanje njihove enotnejše uporabe v Skupnosti, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v tistih sektorjih dejavnosti, v katerih skupaj delujejo javni in zasebni subjekti, npr. omogočanje pogodbenega raziskovanja.

Tesno povezane težave glede oprostitev, javnih organov in subvencij se bodo obravnavale skupaj, pred predstavitvijo predloga leta 2008 pa se bodo ocenili socialni in gospodarski vplivi kakršnega koli možnega zakonodajnega predloga.

3.7. Obravnava raziskav in razvoja v obliki enotne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe

Dolgoročno je zaželeno najti vseevropsko davčno opredelitev raziskav in razvoja ter inovacij in takšnim izdatkom zagotoviti ugodno davčno obravnavo v obliki enotne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe. Komisija bo to vključila v ustrezne razprave delovne skupine z državami članicami, da bi opredelila razumljivo in uravnoteženo rešitev v skladu z drugimi možnimi spodbudami v okviru enotne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe.

4. SKLEP

Komisija se zaveda trenutnega trenda, v skladu s katerim si več držav članic prizadeva za zagotavljanje ugodnejše davčne obravnave raziskav in razvoja, ter pozdravlja to prizadevanje za povečanje poslovnih izdatkov za raziskave in razvoj. Vse večja raznolikost davčnih olajšav za raziskave in razvoj pomeni tveganje, da evropsko poslovno davčno okolje postane še bolj razdrobljeno, kar lahko povzroči slabšo čezmejno uporabo. Zato je nujna določena stopnja usklajevanja, da se spodbudi uspešna uporaba davčnih olajšav za raziskave in razvoj v EU ter izboljša nadnacionalno raziskovalno sodelovanje zaradi naraščajoče globalizacije dejavnosti raziskav in razvoja. To sporočilo in spremljajoča Priloga določata pravne pogoje in oblikovne možnosti, ki bodo državam članicam pomagali pri izboljšanju davčne obravnave raziskav in razvoja.

[1] COM(2005) 24.

[2] COM(2003) 226.

[3] COM(2005) 532.

[4] COM(2005) 488.

[5] COM(2006) 502.

[6] C248/06.

[7] Člena 46 in 55 Pogodbe ES.

[8] C254/97.

[9] C250/95.

[10] Direktiva Sveta 77/799/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/56/ES.

[11] Vestergaard C 55/98, Futura in Singer C 250/95, Danner C 136/00.

[12] Danner in X in Y, ICI C 264/96, De Groot C 385/00, Bosal C 169/01, Saint-Gobain C 307/97 in Skandia C 422/01.

[13] X inY C 436/00, Danner C 136/00.

[14] Uredba Komisije 69/2001 ali kateri koli predpis, ki jo nasledi.

[15] UL C 384, 10.12.1998, str. 3.

[16] Okvir za raziskave, razvoj in inovacije.

[17] Poročilo Mednarodnega urada za fiskalno dokumentacijo (IBFD) o davčni obravnavi izdatkov za raziskave in razvoj.

[18] Poročila odbora CREST.

[19] Znanstveni svetovalni odbor Evropskega sveta in Komisije.

[20] SEC(2006)XXX.

[21] Glej opredelitev okvira za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije.

[22] The Wellcome Trust, Volkswagen Stiftung, Fondazione Cariplo, Champalimaud Foundation.

[23] COM(2000) 348.