[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24.10.2006

COM(2006) 632 konč.

DELOVNI DOKUMENT KOMISIJE

k dokumentu COM(2006) 631 konč.: tesnejše partnerstvo, več odgovornosti Dokument o trgovinski in naložbeni politiki EU-Kitajska Konkurenca in partnerstvo

{COM(2006) 631 konč.}

KAZALO

1. Oživljanje gospodarstva Kitajske 4

2. Trgovina EU-Kitajska in gospodarski odnosi 5

2.1. Ugodnosti zaradi odprtosti 5

2.2. Vpliv konkurence 7

2.3. Ovire pri dostopu na trg 8

2.4. Pogoji konkurence 9

3. Odziv EU in prednostne naloge za ukrepanje 10

3.1. Vztrajanje pri odprtosti 10

3.2. Izenačevanje konkurenčnega položaja 11

3.3. Podpora evropskim podjetjem 11

3.4. Obramba interesov EU: najprej dialog 12

3.5. Oblikovanje močnejšega globalnega odnosa 13

Sklep 15

Konkurenca in partnerstvo Trgovinska in naložbena politika EU-Kitajska

Povzetek

Kitajska je najpomembnejši izziv za trgovinsko politiko EU. Trgovina med EU in Kitajsko se je v zadnjih nekaj letih izjemno povečala, med leti 2000 in 2005 se je podvojila. Evropa je za Kitajsko največji izvozni trg; Kitajska pa je za Evropo največji vir uvoza. Ta dokument o politiki obravnava gospodarske in konkurenčne izzive, ki izhajajo iz te spremembe, ter odzive, ki jih mora EU sprejeti na področju trgovine in naložb. Je del širšega partnerstva s Kitajsko in pristop, ki ga je Komisija opredelila v svojem sporočilu o odnosih s Kitajsko: " Tesnejše partnerstvo, več odgovornosti ".

Odprti trg EU je zelo prispeval k rasti Kitajske, ki temelji na izvozu. EU prav tako koristi rast kitajskega trga: v zadnjih petih letih se je izvoz EU na Kitajsko več kot podvojil. Kitajski izdelki po konkurenčnih cenah prispevajo k nižji inflaciji in nižjim obrestnim meram v Evropi. Evropska podjetja pridobivajo zaradi naložb na Kitajskem. Vseeno so se zaradi konkurenčnosti Kitajske pojavili resni izzivi za Evropo v nekaterih pomembnih proizvodnih sektorjih.

Če se vzpostavi pravo ravnotežje, potem imata Evropa in Kitajska veliko prostora za stalno trgovinsko partnerstvo, od katerega imata vzajemno korist.Politični voditelji na obeh straneh morajo še naprej zagovarjati odprto gospodarsko sodelovanje.Evropa mora še naprej ponujati odprt in pravičen dostop do kitajskega izvoza ter se prilagajati konkurenčnim izzivom, hkrati pa se zavzemati za podporo tistih, ki doma nosijo breme gospodarskega prilagajanja. Kitajska mora to vračati z močnejšo obvezo do gospodarske odprtosti in reforme trga. Okrepiti mora pravno varstvo za tuja podjetja in izvrševanje tega varstva ter zavrniti trgovinske prakse in politike, ki nasprotujejo konkurenčnosti.

Pri vodenju tega odnosa bo Evropska komisija močno zagovarjala odprtost pri trgovanju Evrope s Kitajsko. Skušala bo tudi zagotoviti, da Kitajska izpolni obveznosti STO in nadaljuje z liberalizacijo dostopa do blaga, storitev, naložb ter trga javnih naročil. Komisija bo skušala za evropske vlagatelje zaustaviti prisilne prenose tehnologije in uvedene izvozne pogoje. EU bo skušala močneje zaščititi zakonske pravice podjetij EU zlasti na področju intelektualne lastnine ter bo pozvala Kitajsko, naj preneha z nepravičnim subvencioniranjem ali zaščito strateških industrijskih dejavnosti. Skušala bo zagotoviti, da se bodo ta vprašanja upoštevala pri splošnem postopku dialoga in sodelovanja med Evropo in Kitajsko ter bodo jasno in izčrpno zajeta v novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki bo vključeval tudi posodobitev sporazuma o trgovini in sodelovanju iz leta 1985. Kot pomoč evropskim podjetjem na Kitajskem bo Komisija pomagala nadzirati vzpostavitev novih trgovinskih virov na Kitajskem in v Evropi, da bo podprla evropsko gospodarstvo in spodbujala učenje jezikov.

1. Oživljanje gospodarstva Kitajske

Gospodarska oživitev Kitajske | Pred dvesto leti je Kitajska imela največje gospodarstvo na svetu. Toda do leta 1978 se je njen delež svetovnega BDP zmanjšal na 0,5 %. Od takrat kitajska politika reforme in gospodarske odprtosti spodbuja neprimerljive stopnje rasti in razvoja Reforme so povečale vlogo zasebnega sektorja, usmerile visoke stopnje prihrankov v naložbe, zvišale raven izobraževanja, podpirale prehod iz kmetijstva v predelovalno dejavnost ter sprostile potencial velike moči Kitajske, tj. 700 milijonov delavcev. Od leta 1980 ima Kitajska letno povprečno rast 9 %, njen delež svetovnega BDP pa se je desetkratno povečal in dosegel 5 % svetovnega BDP. |

Ugodnosti rasti | Rast Kitajske je povzročila najhitrejši padec revščine, ki je bil zabeležen v svetovni zgodovini. Prihodek na prebivalca se je večkrat podvojil in dosegel petino sedanje stopnje EU v pariteti kupne moči. Med leti 1990 in 2000 je Kitajska za 170 milijonov zmanjšala število ljudi, ki živijo z dolarjem na dan. Hkrati se je pojavil velik srednji razred z naraščajočo kupno močjo. |

Nova trgovska sila | Postopno vključevanje Kitajske v mednarodni trgovinski sistem, ki ga je spodbudilo članstvo v STO leta 2001, je Kitajski zagotovilo varne, odprte in predvidljive izvozne trge. Kitajska je postala tretja največja izvoznica na svetu. Njena skupna zunanja trgovina je več kot trikrat večja od skupne trgovine Indije in Brazilije. Izvoz predstavlja več kot tretjino gospodarstva Kitajske. Vseeno se večina kitajskega izvoza osredotoča na predelano blago, ki ima omejeno dodano vrednost. |

Glavni prejemnik tujih naložb | Kitajska je ena od največjih prejemnikov neposrednih tujih naložb in spodbuja tuje naložbe. V letu 2005 so podjetja, v katera se vlaga tuji kapital, predstavljala več kot polovico celotnega izvoza iz Kitajske. |

Stabilna in razvijajoča se Kitajska je privlačna za Evropo | Evropa kaže veliko zanimanje, da bi Kitajska postala stabilno, uspešno in odprto gospodarstvo. Ugotavlja, da bo odprtost trga EU za kitajski izvoz glavni dejavnik za nadaljnji razvoj Kitajske. Toda Evropa pričakuje tudi ugodnosti, ki jih prinaša rastoči kitajski trg sodobne tehnologije, blaga visoke vrednosti in zahtevnih storitev. Evropski potrošniki bodo še naprej izkoriščali ugodnosti kitajskega uvoza po konkurenčnih cenah. Makroekonomske ugodnosti izvozne moči Kitajske so za evropsko konkurenčnost in rast izjemne. Te koristi so večje od izgub na nekaterih področjih. Edini trajnostni pristop za Evropo je, da pozdravi rast Kitajske in si prizadeva za izkoriščenje ugodnosti te rasti z odprto trgovino. Za oblikovanje in ohranitev politične podpore tej politiki in potrebni prilagoditvi te politike v Evropi je treba v celoti poudariti ugodnosti odprtosti in spremembe. To pomeni, da mora Kitajska pokazati svojo dvosmerno predanost sprejetju globalizacije. Kitajska mora uporabiti vedno večji vpliv za spodbujanje odprtih trgov in poštene konkurence. |

Izzivi trajnostne rasti | Sicer pa se Kitajska kljub gospodarskemu uspehu sooča z resnimi izzivi. Konkurenčnost Kitajske kot izvoznice ne more skriti strukturnih težav, s katerimi se spoprijema. Hitro rast spremljajo okoljski stroški, socialne neenakosti in izzivi, povezani z zdravjem ljudi. Za nadaljnjo rast bo Kitajska morala ohraniti zagon za notranjo reformo in ponovno uravnovesiti vzorec rasti, tako da se bo oddaljila od izvoznega sektorja in približala domačemu povpraševanju. Kitajska si mora še naprej prizadevati za razvoj trajnostnega pristopa k izrabi naravnih virov. Na teh področjih mora Evropa ponuditi priznanje izzivov in podporo reformam na Kitajskem, da se uravnovesijo upravičene zahteve v zvezi z vedenjem Kitajske do trgovinskih partnerjev ter mednarodnega sistema. |

2. TRGOVINA EU-KITAJSKA IN GOSPODARSKI ODNOSI

2.1. Ugodnosti zaradi odprtosti

Vzajemne ugodnosti | Vključevanje Kitajske v svetovni trgovinski in investicijski sistem je ugoden za Evropo in Kitajsko. EU predstavlja več kot 19 % zunanje trgovine Kitajske. Evropska podjetja, ki trgujejo na Kitajskem, so prispevala investicijsko blago, znanje in tehnologijo, kar je pomagalo Kitajski razvijati proizvodno zmogljivost. Z druge strani trgovina s Kitajsko pripomore k spodbujanju rasti in možnosti zaposlovanja v Evropi tako, da povečuje izvoz, nadaljuje specializacijo za izdelke in storitve visoke vrednosti ter krepi globalno konkurenčnost podjetij EU. |

Izvoz EU | Izvoz EU na Kitajsko se je med leti 2000 in 2005 povečal za več kot 100 %, torej veliko hitreje kot izvoz v ostale dele sveta. V storitvenem sektorju se je izvoz EU na Kitajsko v obdobju 1994–2004 šestkrat povečal, temeljil pa je na moči v finančnih, gradbenih, trgovinskih in izobraževalnih storitvenih sektorjih. |

Naložbe EU na Kitajskem | Naložbe na Kitajskem omogočajo podjetjem EU, da ostanejo konkurenčna s pridobitvijo dostopa do vložkov z nižjimi stroški. Precejšen del dodane vrednosti izdelkov, ki so narejeni na Kitajskem, pripada evropskim podjetjem. Naložbe so evropskemu gospodarstvu pomagale tudi pri ohranitvi delovnih mest in donosnih gospodarskih dejavnosti v EU, kot so raziskave, oblikovanje, trženje, globalno upravljanje in zahtevna proizvodnja. Nekatere naložbe na Kitajskem so podjetjem EU omogočile pridobitev tržnega deleža na kitajskem trgu ter podprle izvoz. |

Kitajske naložbe v Evropi | Neposredne naložbe Kitajske v tujih državah so skromne, vendar hitro naraščajo. Leta 2004 je Kitajska imela 3 milijarde EUR tujih naložb z močnim poudarkom na zavarovanju dostopa do naravnih virov. Evropa prejema le del (2 %) tega. Ker te naložbe naraščajo skupaj s kitajsko trgovinsko širitvijo zunaj domačega trga, bodo evropska podjetja imela koristi zaradi prodaje izkušenj in znanja na področju distribucijskih, prodajnih in logističnih mrež. |

Vpliv na cene | Zaradi uvoza iz Kitajske po konkurenčnih cenah so se znižale cene vložkov za podjetja EU in cene za proizvedene izdelke v Evropi, zaradi česar so se na splošno znižale cene za potrošnike. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je celoten vpliv na inflacijo v evroobmočju ocenila na –0,2 % za obdobje 2001–2005. To je v zameno pripomoglo k ohranitvi nizkih obrestnih mer na svetu. Prihranki zaradi cenejšega blaga in vložkov so bili namenjeni naložbam na drugih področjih evropskega gospodarstva. |

POLJE 1: Priložnosti podjetij EU za konkurenčno poslovanje na Kitajskem |

Razvoj trgovine med EU in Kitajsko se izraža v razvoju celotne trgovine EU z nastajajočimi gospodarstvi. Medtem ko slednja in zlasti Kitajska ustvarjajo velike dobičke v nekaterih segmentih izdelkov visoke tehnologije (kot so prenosni računalniki, mobilni telefoni in predvajalniki DVD), EU poglablja specializacijo za izdelke visoke kakovosti, ki imajo prednost pred blagom nizke in srednje kakovosti. |

Študije Komisije kažejo, da bo širitev kitajskega trga še naprej ugodna za gospodarske subjekte EU. Čeprav bodo kitajska podjetja postala konkurenčna v več tržnih segmentih (na primer za osnovne kemikalij ali nekatere vrste vozil), se bodo drugi segmenti hitro razširili (na primer posebne kemikalije, povpraševanje po kapitalsko intenzivnih avtomobilskih delih), s tem pa gospodarskim subjektom EU ponudili nove priložnosti. |

EU je močna zlasti pri izvozu mehanizacije in vozil, kar zavzema dve tretjini celotnega izvoza blaga EU in tretjino celotnega kitajskega uvoza mehanizacije. V zadnjih petih letih se je izvoz kemikalij na Kitajsko podvojil, kar pomeni, da je Kitajska postala drugi izvozni trg EU. Leta 2005 je bil tržni delež EU na Kitajskem 16 %, kar pomeni, da je bil podoben deležu na Japonskem in v Združenju držav jugovzhodne Azije, vendar nižji kot v ZDA (20 %), Indiji (21 %) ali Braziliji (31 %). Tržni delež EU se lahko poveča v skladu z uspešnostjo EU na drugih trgih. Z razvojem Kitajske se bo povpraševanje po visokokakovostnih evropskih potrošniških izdelkih z blagovno znamko povečalo. |

Če bodo gospodarski subjekti EU želeli uspeti, bodo morali razviti natančnejše znanje o kitajskem trgu ter izkoristiti primerjalno prednost. Glavne prednosti Evrope pri trgovinskih odnosih s Kitajsko so inovacije, specializacija, kakovost, s tem povezane storitve in prepoznavanje blagovnih znamk. Visoki stroški dela na enoto niso nujno ovira za uspešnost izvoza: stroški dela na enoto v Evropi so pri najbolj donosnih evropskih izvoznikih na Kitajsko med najvišjimi. |

2.2. Vpliv konkurence

Prilagajanje v Evropi | Uvoz s Kitajske po konkurenčnih cenah je še bolj povečal pritisk na evropsko gospodarstvo, da se prilagodi na nove vire svetovne konkurence, zlasti pri tradicionalni predelovalni industriji z nizko dodano vrednostjo. Kitajski izdelki tekmujejo z izdelki EU doma in tudi na nastajajočih trgih v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Taka konkurenca je neizogibna in pomembno spodbuja evropsko konkurenčnost. Evropa mora zlasti razviti in utrditi področja primerjalne prednosti pri oblikovanju visoke vrednosti ter visokotehnološkem oblikovanju in proizvodnji, spodbujati inovacije ter pomagati delavcem, da se prilagodijo in prešolajo. Zato je še bolj nujno doseči dodaten napredek pri programu lizbonske strategije ter si prizadevati za pravo konkurenčnost in politiko prilagajanja doma. |

Delokalizacija | Delokalizacija na Kitajsko je negativno vplivala na nekatere sektorje in regije. To vseeno ostaja omejen pojav. Sedanje naložbe EU na Kitajskem predstavljajo del celotnih tujih naložb EU (le 1 % celotnega odliva EU brez posrednih naložb). Vse neposredne naložbe EU na Kitajskem predstavljajo 5,5 % vseh tujih naložb na Kitajskem. |

Tehnološki izziv | Prizadevanja Kitajske na raziskovalnem področju se hitro razvijajo, Kitajska pa se lahko povzpne po vrednostni verigi na tradicionalna področja strokovnega znanja EU. Kljub temu mora Kitajska razviti skladno inovacijsko politiko, pri prizadevanjih pa jo ovira neustrezno varstvo intelektualne lastnine. Čeprav je Kitajska postala prva izvoznica izdelkov informacijske tehnologije na svetu, pripada velik delež tega izvoza tujim podjetjem na Kitajskem, ki uvažajo raziskovalno intenzivne sestavne dele z visoko dodano vrednostjo. Evropa si vseeno ne more privoščiti, da je zadovoljna sama s seboj. |

Trgovinski primanjkljaj | Evropa ima s Kitajsko visok trgovinski primanjkljaj: leta 2005 je kitajski izvoz v EU dosegel 158 milijard EUR, izvoz EU na Kitajsko pa 52 milijard EUR, zaradi česar je nastal trgovinski primanjkljaj v višini 106 milijard EUR. Vseeno je pristop k trgovinskemu primanjkljaju EU-Kitajska zavajajoč, če se obravnava neodvisno. Delež uvoza EU iz Azije je ostal v zadnjem desetletju z 20–25 % sorazmerno stabilen. Trgovinski primanjkljaj s Kitajsko nekoliko prikriva dejstvo, da je njen izvoz deloma nadomestil izvoz iz drugih azijskih držav. |

Čeprav je treba konkurenčni izziv Kitajske jasno opredeliti, je nedvomno realen ter ima pomembne posledice za podjetja in posamezne delavce v Evropi. Zato je bistveno zagotoviti vzajemen prosti in pravični trg, ki je dostopen na Kitajskem. Nujno pozornost je treba posvetiti oviram, ki onemogočajo dostop na trg, in neenakim pogojem konkurence. |

2.3. Ovire pri dostopu na trg

Čeprav so se kitajske tarife občutno znižale zaradi pristopa Kitajske STO, se izvoz EU še vedno sooča z veliko tarifnimi in netarifnimi trgovinskimi ovirami ter naložbenimi omejitvami za predelovalno industrijo in storitve. Obstaja vse večje prepričanje, da nepopolno izvajanje obveznosti STO in oviranje dostopa na trg preprečujeta pristno medsebojno trgovanje med Evropo in Kitajsko. |

Tarife | Med pristopom k STO so se kitajske tarife za nekmetijske proizvode zmanjšale na povprečno 8,8 %. Vseeno je Kitajska v nekaterih industrijah, ki so pomembne zlasti za EU, kot so tekstil, oblačila, usnje in krzno, obutev, keramika, jeklo in vozila, ohranila veliko najvišjih tarif. |

Netarifne ovire | Evropski izvozniki in vlagatelji se soočajo z vedno več neopravičljivimi netarifnimi ovirami v obliki potrjevanja izdelkov, standardov označevanja, zahtev za odobritev uvoza in zamud pri carinjenju. Uporaba zakonov pogosto ni enotna, regionalne razlike pri carinskih postopkih pa negativno vplivajo na trgovino. Nesmiselne sanitarne in zdravstvene zahteve lahko ustvarijo ovire, ki zaustavljajo izvoz na Kitajsko, zlasti za kmetijske proizvode. Kitajski nacionalni standardi se pogosto bistveno razlikujejo od mednarodnih standardov. To povzroča visoke stroške usklajevanja in daljše zamude pri poslovanju, ki vplivajo na sposobnost prodajanja na kitajski trg ter zlasti na mala in srednje velika podjetja EU. |

Vladna naročila | Kitajska se je obvezala k odprtju trga za javna naročila in pristopu k večstranskemu sporazumu o vladnih naročilih, takoj ko bo mogoče po pristopu k STO. Obvezala se je, da bo pristopna pogajanja začela leta 2008. Vseeno veliko trgov javnih naročil ostaja zaprtih za evropska podjetja. V nekaterih sektorjih so prenosi tehnologije pogoj za sodelovanje tujih podjetij pri mednarodnih ponudbah. |

Nove politike, ki so pristranske do tujih gospodarskih subjektov | V glavnih sektorjih, kot so avtomobili, jeklo, polprevodniki ali ladjedelništvo, se pojavljajo nove politike, za katere se zdi, da temeljijo na načelu „najprej Kitajska“, ki je v nasprotju z nepristranskimi načeli STO. V veliko industrijskih panogah Kitajska uvaja zahteve glede lokalne vsebine prek neposredne zakonodaje ali naložbenih pooblastil, kar omejuje izvoz EU in nepošteno pomaga lokalni industriji. Obstaja večje tveganje, da se bo konkurenčna politika uporabila proti tujim gospodarskim subjektom in da zaradi pomanjkanja samostojnosti ali preglednosti veliko zakonodajalcev sprejema odločitve, ki so naklonjene kitajskim podjetjem. |

Naložbene omejitve | V proizvodnih in storitvenih sektorjih evropski vlagatelji še vedno ne morejo ustanoviti tujih podjetij, ki bi bila v celoti v njihovi lasti, od njih pa se zahteva, da s kitajskimi partnerji ustanovijo mešano družbo. V sektorju telekomunikacijskih in finančnih storitev se podjetja EU niso mogla znatno razširiti zaradi visokih kapitalskih zahtev in zapletenih odobritvenih postopkov. V proizvodnem sektorju Kitajska še naprej ohranja naložbene omejitve za Evropo v nekaterih glavnih industrijah, kot so avtomobilska, petrokemična ali jeklarska industrija. |

2.4. Pogoji konkurence

Podjetja EU na Kitajskem pogosto konkurirajo pod nepoštenimi pogoji. Pomanjkanje pogojev poštene konkurence na trgu in neustrezno pravno varstvo sta resni težavi. Politika Kitajske glede okolja, socialnih standardov, vrednotenja valute in naravnih virov lahko izkrivlja trgovino. |

Pravice intelektualne lastnine in zakonske pravice, prisilni prenosi tehnologije | Ustrezna zaščita pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, avtorske pravice in blagovne znamke, je bistvena za izvajanje primerljive prednosti Evrope v inovacijah, oblikovanju in proizvodnji visoke vrednosti. Nezadostna zaščita pravic intelektualne lastnine je pomemben izziv za podjetja EU na Kitajskem. Kitajska je daleč največji vir ponaredkov in piratskih izdelkov, ki se zasežejo na mejah EU. Kljub zadovoljivemu napredku Kitajske pri urejanju intelektualne lastnine vrzeli ostajajo, izvajanje in uveljavljanje obstoječe zakonodaje pa je še vedno neenako ali pomanjkljivo. Podjetja EU se srečujejo tudi z nejasnim in obremenilnim pravnim in pravosodnim sistemom, ki ne zagotavlja primernega pravnega varstva pravic podjetij EU. |

Subvencije | Kitajska je namenila precejšne subvencije najugodnejšim nacionalnim industrijam, zlasti podjetjem, ki naj bi postala nacionalni ali regijski prvaki. Ta podjetja so imela koristi tudi od preferencialne politike, kot je privilegiran dostop do bančnega sektorja. V nekaterih primerih, kot sta avtomobilski in jeklarski sektor, imajo celotni sektorji koristi od enotne industrijske politike, ki je namenjena podpori domače proizvodnje in povečanju izvoza. Kitajska je razvila tudi davčni sistem, ki daje davčne ugodnosti glede na uporabo lokalnih vsebin ali učinkovitost pri izvozu. |

Prožni menjalni tečaj | Za izvoz Kitajske v EU je bilo ugodno tudi usklajevanje kitajske valute renminbi z dolarjem, kar ji je omogočilo pomembno konkurenčno prednost. Kitajska sedaj uvaja večjo prožnost pri ureditvi valute, kar naj bi pripomoglo k prehodu iz ravnovesja k večji domači potrošnji. |

Prekomerno varčevanje znižuje potrebo po uvozu | Potrebo po izdelkih EU na Kitajskem znižuje tudi nizko domače povpraševanje zaradi velikega varčevanja, ki je posledica omejenega zagotavljanja zdravstvenih storitev in storitev socialnega varstva. Tudi varčevanje podjetij je obsežno in se ocenjuje na okrog polovico varčevanja Kitajske. To znižuje domače povpraševanje, tudi po blagu in storitvah EU, in zagotavlja izvoz večine domače proizvodnje. |

Okolje, socialne in varnostne razmere | Zakonodajna ureditev varstva okolja na Kitajskem ostaja nepopolna, dejansko izvajanje pa je neprimerno ali diskriminatorno in daje prednost lokalnim proizvajalcem. To prispeva k hitremu uničevanju okolja na Kitajskem. Kitajska je ohranila tudi naložbene omejitve ali omejitve uvoza nekaterih okolju prijaznih izdelkov in storitev. Kitajska mora štiri od osmih bistvenih konvencij ILO o svobodi združevanja, kolektivnem pogajanju in prisilnem delu ter druge pomembne konvencije o delovni inšpekciji, varnosti in zdravju pri delu ter socialni zaščiti še ratificirati, prenesti v domačo zakonodajo in jih začeti izvajati. Kitajska podjetja tudi pogosto ne izpolnjujejo primernih varnostnih standardov za svoje izdelke; polovica evropskih opozoril o nevarnih neživilskih izdelkih obravnava izdelke, proizvedene na Kitajskem. Nižji okoljski, socialni in varnostni standardi, ki veljajo na Kitajskem, omogočajo konkurenčno prednost proizvodnji na Kitajskem. |

Izkrivljanje trga za svetovno trgovino z naravnimi viri | Kitajska si zelo prizadeva, da bi dobila dostop do naravnih virov v tujini. Kitajska je zdaj druga največja svetovna uvoznica goriva: to je jasen znak, da se svetovna tekmovalnost za vire povečuje. Izvoz Kitajske je odvisen tudi od uvoza virov iz veliko držav v razvoju. V nekaterih primerih Kitajska subvencionira uvoz surovin in omogoča prednost svoji industriji. Hkrati omejuje izvoz nekaterih domačih obilnih naravnih virov, kot so premog, koks, redke zemljine, usnje in svila, kar lahko izkrivlja razpoložljivost in ceno surovin na svetovnih trgih. |

3. ODZIV EU IN PREDNOSTNE NALOGE ZA UKREPANJE

3.1. Vztrajanje pri odprtosti

Evropa si mora prizadevati za pošteno in močno trgovinsko politiko do Kitajske. Vztrajati mora, da odprtost koristi njej in Kitajski ter da je gospodarsko močna Kitajska v njenem interesu. Od Kitajske ne more zahtevati odprtosti, če je sama ne upošteva. |

Izvajanje obveznosti STO s strani Kitajske | EU še naprej podrobno spremlja Kitajsko pri izvajanju pristopnih obveznosti STO. Toda Kitajska mora še veliko storiti. V prihodnjih letih bo to osrednja prednostna naloga EU. Pomembni kitajski trgi so zaprti, ker Kitajska ni pristopila k Sporazumu STO o vladnih naročilih, zato mora Kitajska izpolniti svojo obvezo za začetek pristopnih pogajanj leta 2008 ter si prizadevati, da se bodo hitro zaključila. Leta 2007 bo Komisija opravila izčrpen pregled odprtosti trga na Kitajskem ter izvajanje obveznosti STO s strani Kitajske. To bo okrepilo povezave s podjetji EU in pomagalo opredeliti ključna zadevna področja. |

Liberalizacija, ki presega obveznosti STO | EU bo še naprej spodbujala Kitajsko, da v zvezi z boljšim dostopom do trga za podjetja EU preseže obveznosti STO. Trg EU je eden najbolj odprtih trgov na svetu, EU pa si bo še naprej prizadevala za nadaljnje odpiranje kitajskih trgov, da se ustvarijo obojestranske možnosti za evropske in kitajske gospodarske subjekte. EU bo za dosego tega cilja sodelovala s kitajskimi organi na vseh ravneh. Leta 2007 bo EU tudi preoblikovala celotno strategijo dostopa do trga. Okrepila bo sodelovanje z državami članicami, da bi izboljšala izvoz EU na Kitajsko. |

3.2. Izenačevanje konkurenčnega položaja

EU bo še naprej zahtevala, da Kitajska izboljša zaščito pravic podjetij EU s preglednim pravnim in pravosodnim sistemom, v katerem so zakonodajalci popolnoma neodvisni. |

Boj proti prenosu tehnologij, piratstvu in ponarejanju | Glede na letošnjo študijo o svetovnem izvajanju je Kitajska zdaj prednostna naloga EU v zvezi z zaščito pravic intelektualne lastnine po svetu. Kitajska mora pravno in dejansko izvajati svoje obveznosti STO ter vzpostaviti učinkovita sredstva odvračanja proti ponarejanju in piratstvu. EU bo vzpostavila niz dejanskih meril uspešnosti, s katerimi bo merila napredek Kitajske. EU bo s Kitajsko sodelovala pri vzpostavitvi posebnega sistema za oceno tveganja za carinski nadzor, ki bi omogočil učinkovitejši boj proti ponarejanju ter vzpostavitev stikov med evropskimi in kitajskimi pristanišči in letališči. EU bo kot prednostno nalogo obravnavala zahteve za prenos tehnologije, ki ne temeljijo na prostovoljnih poslovnih odločitvah, in neplačevanje licenčnin nosilcem pravic v EU. EU bo na Kitajskem uvedla pomemben program za boljše izvajanje pravic intelektualne lastnine ter omejitev proizvodnje ponarejenega in piratskega blaga na Kitajskem in trgovine z njim ter izvoza takšnega blaga v Evropo. EU bo tesneje sodelovala s ključnimi mednarodnimi partnerji pri skupnih prizadevanjih na tem področju. |

Subvencije, bančna reforma ter trgovinske omejitve za surovine in energijo | Komisija bo od Kitajske zahtevala boljšo preglednost režimov subvencij in bo vztrajala, da Kitajska izpolnjuje obveznosti STO in preneha dodeljevati prepovedane subvencije. Kitajski bančni sistem je treba preoblikovati, da bo deloval na komercialni podlagi, ter odpraviti ugodna posojila in druge oblike nerentabilnega posojanja. Komisija bo od Kitajske zahtevala, da tržnim silam omogoči delovanje na področju trgovine s surovinami in energijo, kot so premog, koks in redke zemljine. |

3.3. Podpora evropskim podjetjem

Komisija bo sprejela ukrepe za pomoč podjetjem EU na terenu, zlasti malim in srednje velikim podjetjem. Pri tem Komisija ne sme podvajati pobud držav članic ali zasebnih gospodarskih subjektov, ampak jih mora dopolnjevati. |

Zaščita evropskih pravic intelektualne lastnine | Z delovanjem prek obstoječih struktur, kot sta služba za pomoč v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ter omrežje evropskih informacijskih središč, bo EU razširila in okrepila obstoječe službe za pomoč v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ter tako zagotovila usposabljanje in svetovanje o zaščiti in varstvu evropskih pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. EU si bo prizadevala tudi za razvoj javno-zasebnega partnerstva z industrijskimi združenji EU in drugimi za izboljšanje zaščite pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. |

Podpora podjetjem EU na Kitajskem | Komisija bo iskala partnerje za ustanovitev evropskega središča v Pekingu za podporo podjetjem, ki želijo začeti izvažati ali vlagati na Kitajskem. Pripravljalna dela bi se morala začeti leta 2006, da se izvede analiza izvedljivosti in možnih struktur za takšno podporo. |

Jezikovno usposabljanje | Julija 2006 je Komisija uvedla program za izmenjavo in usposabljanje vodilnih delavcev med EU in Kitajsko, ki bo 200 evropskim vodilnim delavcem omogočil, da se v naslednjih petih letih učijo kitajščino. Komisija si bo prizadevala za podaljšanje tega programa tudi po letu 2010. |

Krepitev Komisije na terenu | Delegacija Komisije v Pekingu se bo v prihodnosti še bolj osredotočala na trgovinske dejavnosti. Prizadevala si bo za krepitev dejavnosti v Šanghaju in Gvangdžuju, da bi bila bližje kitajskim organom in podjetjem EU v ključnih trgovinskih središčih. |

3.4. Obramba interesov EU: najprej dialog

Reševanje sporov v STO | Kadar se bodo med Kitajsko in EU pojavila trgovinska nesoglasja, si bo EU vedno prizadevala za njihovo rešitev z dialogom in pogajanji. Vendar Komisija ne bo oklevala pri uporabi sistema za reševanje sporov STO, da bi rešila trgovinska vprašanja s Kitajsko in zagotovila skladnost z večstransko dogovorjenimi pravili in obveznostmi, če bodo ta prizadevanja neuspešna. Pri tem ne gre za nadomestitev sodelovanja s soočenjem, ampak za oblikovanje zdravega odnosa na podlagi nepristranske uporabe dogovorjenih večstranskih pravil. |

Uporaba protidampinških in protisubvencijskih instrumentov | Ukrepi trgovinske zaščite bodo še naprej instrument za zagotavljanje poštenih trgovinskih pogojev med Kitajsko in EU, pa tudi z drugimi državami. EU bo te instrumente uporabila previdno, vendar dosledno, kadar bodo upravičeni. Pogoji za dodelitev statusa tržnega gospodarstva Kitajski za protidampinške preiskave zdaj niso izpolnjeni. EU dejavno sodeluje s Kitajsko, da bi se ustvarili pogoji, ki omogočajo zgodnjo dodelitev statusa tržnega gospodarstva. Pri nekaterih pogojih je bil nedavno dosežen napredek. Komisija bo še naprej sodelovala s kitajskimi organi prek mehanizmov, ki smo jih vzpostavili, in bo pripravljena ukrepati takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Boljši dvostranski trgovinski odnosi bodo pripomogli k ustvarjanju razmer za doseganje tega. Reformna politika Kitajske bo uporabna pri izpolnjevanju tehničnih meril za dodelitev statusa tržnega gospodarstva. |

POLJE 2: Vloga dialoga |

V zadnjih letih je Evropska komisija vzpostavila veliko pomembnih gospodarskih dialogov s Kitajsko, ki vplivajo na trgovino. Odločilno vlogo pri tem so imeli Komisija, Evropski parlament in Ekonomsko-socialni odbor. |

Ti dialogi zajemajo vprašanja, kot so intelektualna lastnina, dostop do trga, vprašanja makroekonomskega in finančnega sektorja, kmetijstvo, konkurenca, zakonodajna in industrijska politika ter splošna varnost izdelkov in živil. EU je s Kitajsko sklenila tudi sektorske sporazume, kot je sporazum o carinskem sodelovanju, ki določa okrepljeno sodelovanje med EU in Kitajsko pri nadzoru pravic intelektualne lastnine in varnosti dobavne verige. |

Ti dialogi pomagajo spodbujati zakonodajno sodelovanje in zbliževanje ter so pomembni pri upravljanju vedno bolj zapletenega odnosa. Ključni so lahko tudi pri preprečevanju težav, preden le-te postanejo trgovinski spori. Komisija se bo še naprej osredotočala na trgovinska in gospodarska vprašanja. Nekatera področja, na katerih je pomemben nadaljnji dialog, so: dostojno delo, trajnostna trgovina, politika Kitajske glede surovin in energije, nezakonita sečnja, potreba Kitajske po izboljšanju varstva okolja in statistika. |

Kadar je uporabno in primerno, je treba na tehnične sestanke in sestanke na visoki ravni vključiti EU in kitajska podjetja, sindikate, nevladne organizacije in druge zainteresirane strani. Evropska podjetja morajo pri svojem delovanju na Kitajskem igrati aktivno vlogo pri izvajanju načrta dostojnega dela ter izboljševanju socialnih in okoljskih standardov s sprejetjem evropskih norm, okolju prijaznih tehnologij in standardov skupne socialne odgovornosti. |

Programe sodelovanja, ki podpirajo te dialoge, je treba nadaljevati. Trgovinski program med EU in Kitajsko, ki podpira vzpostavitev institucij in kadrov za vprašanja trgovinske politike na Kitajskem s 15 milijoni EUR za obdobje 2004–2009, je treba po letu 2009 obnoviti. Njegovo področje uporabe je treba s centralne ravni države razširiti na lokalno in regionalno raven. |

3.5. Oblikovanje močnejšega globalnega odnosa

Partnerstvo EU s Kitajsko je treba uporabiti za zbližanje dveh gospodarstev in vključitev Kitajske v svetovna vprašanja. |

Sklenitev novega dvostranskega sporazuma med EU in Kitajsko | V središču tega partnerstva bo nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Kitajsko. Ta sporazum bo posebej obravnaval vprašanja o trgovini in naložbah. Ključni cilji tega sporazuma bodo odprava naložbenih omejitev in tujega lastništva na Kitajskem, pridobitev boljše zaščite intelektualne lastnine in pogajanja o medsebojnem priznavanju geografskih označb, kar bo temeljilo na obveznostih STO za Kitajsko. EU si bo prizadevala tudi za intenzivnejšo obravnavo trajnosti in okoljskih vidikov ter vplivov gospodarskih in trgovinskih odnosov s Kitajsko in boljše sodelovanje v zvezi z varnostnimi in zdravstvenimi standardi. |

Povečanje vključenosti Kitajske v večstranski sistem | Kitajska je že pomembna upravičenka mednarodnega trgovinskega sistema in bi z uspešnim zaključkom pogajanj v zvezi z razvojno agendo iz Dohe v okviru STO, zlasti na področju trgovine z industrijskim blagom, pridobila še več. Vendar je za uspešna pogajanja potrebno okrepljeno vodenje s strani Kitajske. EU poziva Kitajsko, da prevzame odgovornost, sorazmerno z ugodnostmi, ki jih prejema iz večstranskega trgovinskega sistema, in bistveno prispeva k oživitvi in zaključku kroga pogajanj STO v Dohi. Kitajska mora prevzeti pobudo s ponudbo boljšega dostopa do svojega trga, vključno za uvoz pomembnega blaga iz držav v razvoju, kot so tekstil in surovine za predelovalno industrijo. EU in Kitajska morata okrepiti sodelovanje v STO in drugih večstranskih organizacijah, ki sprejemajo predpise. |

Obravnavanje makroekonomskih izzivov | Glavno vprašanje za stabilnost svetovnega gospodarstva je zagotovitev pravilnega popravka velike neuravnoteženosti tekočih računov glavnih gospodarskih območij. Primanjkljaj tekočega računa ZDA je leta 2005 dosegel nepredstavljivo raven 6,4 % BDP, medtem ko so se presežki tekočega računa v državah izvoznicah nafte na Bližnjem vzhodu in v Aziji povečali. Presežek tekočega računa Kitajske je dosegel 7,2 % BDP leta 2005. EU bo na podlagi izkušenj na ustrezen način še naprej spodbujala Kitajsko pri izvajanju davčne, denarne in strukturne politike, ki bi ponovno uravnovesile vzorec rasti in zagotovile dolgoročno trajnostno rast. |

Sklep

Ponoven vzpon Kitajske bo še naprej vplival na vse dele svetovnega gospodarstva. Občutiti ga bo mogoče v vsakdanjem življenju ljudi, od cene goriva pa do cen oblačil. Povezan je z velikimi izzivi za svetovni trajnostni razvoj. Osrednji politični in gospodarski izziv trgovinske politike EU v prihodnjem desetletju bo prilagajanje konkurenčnemu izzivu in vodenje poštenega trgovanja s Kitajsko. Evropa in Kitajska bosta morali še tesneje sodelovati na področju svetovnih vprašanj kot odgovorni svetovni trgovinski in gospodarski velesili.

Pristop Kitajske k STO leta 2001 ji je zagotovil širok in stabilen dostop do tujih trgov, zlasti v Evropi. Vendar se evropska podjetja kljub ugodnostim rasti Kitajske še vedno srečujejo z resnimi ovirami pri dostopu na kitajski trg. Obstaja vedno večje tveganje, da trgovinskega odnosa med EU in Kitajsko ne bo mogoče označiti kot pristno vzajemnega. Politični pritisk v EU proti nadaljnji odprtosti kitajski konkurenci se bo, tako kot trenutno v Združenih državah, verjetno še povečal, če te težave ne bodo obravnavane.

Evropska trgovinska politika v zvezi s Kitajsko si bo prizadevala spodbujati odprtost in sodelovanje za obojestranske ugodnosti ob upoštevanju pomembnih domačih izzivov Kitajske. Evropa si prizadeva za vzajemnost s strani Kitajske v trgovinskem partnerstvu enakovrednih članic. Spremljati ga mora močna politika za pomoč tistim, ki nosijo breme gospodarskega prilagajanja v Evropi. Evropa se mora sprijazniti z ostro konkurenco. Kitajska pa mora zagotoviti, da je ta konkurenca poštena.