[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24.10.2006

COM(2006) 611 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Ocena izvajanja programa IDABC

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Ocena izvajanja programa IDABC

1. UVOD

S Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta (Sklep IDABC)[1] je bil 1. januarja 2005 kot nadaljevanje programov IDA in IDA II uveden petletni program o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (program IDABC).

Namen tega sporočila je predstaviti ugotovitve in priporočila ocene izvajanja programa IDABC. Zahteva po izvedbi ocene izhaja iz člena 13(2) do 13(4) Sklepa IDABC, ki Evropski komisiji tudi nalaga, da Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje rezultate ocene že na zelo zgodnji stopnji izvajanja programa, s čimer se zagotovi, da Komisija v oceni poroča tudi o skladnosti med zneski za obdobje 2007–2009 in finančnimi perspektivami.

Zaradi zapoznelega sporazuma o finančni perspektivi 2007–2013 Komisija ni mogla predložiti rezultatov ocene v roku, predvidenem v Sklepu IDABC. Kljub temu lahko Komisija zdaj predstavi rezultate in potrdi, da je finančni okvir, predviden v Sklepu IDABC za 2007–2009, skladen s finančno perspektivo in vključen v finančno načrtovanje.

Oceno je izvedla Komisija s pomočjo skupine neodvisnih strokovnjakov družbe za svetovanje. Predstavniki služb Komisije in držav članic so preko usmerjevalne skupine Komisije in svetovalne skupine nacionalnih strokovnjakov ter Upravljalnega odbora IDABC (PEGSCO) prispevali k oblikovanju metodologije in zaključkov.

Celotno ocenjevalno poročilo družbe za svetovanje je na voljo na http://ec.europa.eu/idabc/en/document/5707/3.

Ocena je bila večinoma pozitivna in program IDABC opisuje kot na splošno zelo kakovosten. Kljub temu poudarja nekaj pomanjkljivosti, za katere pri nadaljnjem izvajanju programa priporoča razmislek.

2. OZADJE

Namen programa IDABC je določiti, podpirati in spodbujati razvoj ter vzpostavitev vseevropskih e-vladnih storitev in osnovnih interoperabilnih telematskih omrežij. Program je namenjen pomoči pri doseganju ciljev na področju e-uprave, in sicer

- z nadaljnjim pospeševanjem uvajanja informacijskih tehnologij na področja politik, zlasti kadar to omogoča zakonodaja,

- z vzpostavljanjem skupne infrastrukture za čezmejne izmenjave informacij med javnimi upravami za zagotovitev učinkovitih komunikacij,

- s spodbujanjem novih storitev za podjetja in državljane.

Zato program IDABC zagotavlja financiranje ukrepov v okviru dveh postavk, in sicer projektov skupnega interesa ter horizontalnih ukrepov, ki so navedeni v spreminjajočem delovnem programu IDABC, katerega Komisija vsaj enkrat letno spremeni po posvetovanju s PEGSCO.

Projekti skupnega interesa so ukrepi na področjih politike Evropske unije v zvezi z vzpostavitvijo ali krepitvijo vseevropskih e-vladnih storitev v podporo javnim upravam, podjetjem in državljanom. Takšne ukrepe, ki ustrezajo zahtevam politike EU in so namenjeni izboljšanju sodelovanja med javnimi upravami po vsej Evropi, izvajajo sektorji, ki so odgovorni za različna področja politike EU (generalni direktorati), nadzorujejo pa jih pretežno sektorski odbori. Projekti skupnega interesa, uvedeni v okviru programa, so podrobno opisani v delovnem programu IDABC[2].

Horizontalni ukrepi so ukrepi za podporo projektom skupnega interesa in e-uprave na splošno. Prvič, zagotavljajo in vzdržujejo infrastrukturne storitve za javne uprave v Skupnosti. Takšne storitve zagotavljajo in vzdržujejo rešitve na področju tehnologije in programske opreme ter vključujejo omrežne storitve, vmesno opremo, varnostne storitve in smernice. Drugič, uvajajo, omogočijo in upravljajo horizontalne vseevropske e-vladne storitve podjetjem in državljanom v Evropi, vključno s povezanimi vidiki organizacije in koordinacije. Horizontalni ukrepi, sprejeti v okviru programa, so podrobno opisani v delovnem programu IDABC[3]. Horizontalne ukrepe izvaja v glavnem enota IDABC.

3. METODOLOGIJA

Ocena je temeljila na različnih raziskovalnih metodah, zlasti na pregledih dokumentov, spletni raziskavi, pogovorih in študijah primera, v katere je bil vključen širok krog zainteresiranih strani, skupaj blizu 300 predstavnikov sektorskih odborov ter služb PEGSCO in EU.

4. ZADEVE IN VPRAšANJA, VKLJUčENA V OCENO

Ocena se je osredotočila na pet glavnih vprašanj:

- Ustreznost: v kolikšni meri so cilji programa in ukrepov IDABC ustrezni glede na vedno večje potrebe in prednostne naloge tako na nacionalnih ravneh kot ravni EU, predvsem in zlasti kar zadeva potrebe in prednostne naloge, ki so se pojavile v tekočih razpravah v zvezi z i2010, in, bolj na splošno, tiste, ki jih določajo lizbonski cilji?

- Gospodarna izraba: kako gospodarno so različni vložki in ukrepi izrabljeni ter pretvorjeni v rezultate? Kateri vidiki programa so najbolj uspešni ali neuspešni, zlasti kar zadeva uporabljena sredstva?

- Učinkovitost: kako daleč seže vpliv rezultatov in učinkov programa IDABC pri doseganju posebnih in splošnih ciljev? Ali obstajajo vidiki, ki so bolj ali manj učinkoviti od drugih, in, če obstajajo, kaj se lahko iz njih naučimo?

- Uporabnost: kako lahko dosežene in predvidene rezultate ter učinke ukrepov programa IDABC primerjamo s potrebami ciljne populacije? Do katere mere se lahko sprejmejo ukrepi za izboljšanje uporabnosti programa in kakšni morajo biti ti ukrepi?

- Skladnost: v kolikšni meri so ukrepi del „celovitega“ pristopa v okviru programa in kako učinkovito se razvijajo sinergije med ukrepi programa in drugimi dejavnostmi Skupnosti na področju vseevropske e-uprave in infrastrukturnih storitev?

Poleg specifičnih vprašanj v zvezi s to oceno so bila postavljena tri prekrivajoča se vprašanja glede

- trenutnega stanja v zvezi z napredkom ukrepov, ki jih financira program IDABC,

- usklajevanja in sodelovanja držav članic,

- ter obsega upoštevanja priporočil sklepne ocene programa IDA II pri izvajanju programa IDABC.

5. UGOTOVITVE

5.1. Ustreznost

Vsi zbrani podatki za oceno kažejo na zelo zadovoljivo raven ustreznosti za program IDABC. Ocena je pokazala, da so cilji in načrtovani ukrepi programa IDABC popolnoma v skladu s potrebami in prednostnimi nalogami, določenimi z lizbonskimi cilji na ravni EU. Program IDABC navadno neposredno prispeva k širšim ciljem, kot sta spodbujanje inovacij ter prevzem informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), hkrati pa tudi k bolj posebnim ciljem, kot je ustvarjanje mobilnejše delovne sile, na primer z zagotavljanjem informacijskih storitev, ki olajšajo čezmejno gibanje. IDABC pa prispeva tudi neposredno z večanjem učinkovitosti izmenjave podatkov med državami članicami in skrajševanjem upravnih postopkov za podjetja in državljane. Iz ugotovitev ocene se zaključi, da je ustreznost zagotovo ena od glavnih skrbi zainteresiranih strani IDABC in da se jo skuša doseči še na številne druge načine na različnih ravneh.

5.2. Gospodarna izraba

Ugotovitev ocene je, da je poglobljena analiza gospodarne izrabe v tej fazi prezgodna glede na splošno in razumljivo nizko raven napredka programa v tej zgodnji fazi. Vidni niso še nobeni dejanski rezultati ali učinki, niti se jih ne da izmeriti. Klub temu na podlagi podatkov, zbranih iz raziskave, ocena z ekonomskega stališča podaja okvirno presojo o načinu uporabe sredstev za zadovoljivo izvajanje dejavnosti.

5.3. Učinkovitost

Program IDABC je še vedno v začetni fazi, zato koristi, ki jih je program prinesel Skupnosti, še ni mogoče podrobno oceniti. Kljub temu je mogoče sklepati o prihodnjem razvoju ukrepov. Ocena večine projektov skupnega interesa je, da se izvajajo po načrtu, medtem ko se za horizontalne ukrepe pričakuje, da potrebujejo bodisi dodatno pomoč bodisi več časa, zlasti zaradi poznega začetka, dolgih postopkov in pomanjkanja osebja. Vendar pa je mogoče iz študij primera zaključiti, da lahko tako projekti skupnega interesa kot horizontalni ukrepi dosežejo zavidljivo raven učinkovitosti.

5.4. Uporabnost

Glede na stališča, izražena med pogovori, so tovrstne e-vladne storitve, ki jih zagotavlja program IDABC, edinstvene, ker noben drug program ali pobuda ne more na enak način zadovoljiti potreb po vseevropskih telematskih vmesnikih v javnih upravah. Zlasti države članice, ki so se EU pridružile ob zadnji širitvi, so izjemno zadovoljne z opravljenimi storitvami, predvsem ker jim IDABC zagotavlja način za izboljšanje njihove lastne telematske infrastrukture in storitev. Z drugimi besedami je ugotovitev ocene, da si dejavnosti programa IDABC s poudarjanjem pristopa in postopkov močno prizadevajo za izpolnitev pričakovanj držav članic in prednostnih nalog, določenih na evropski ravni.

Sodelujoči v raziskavi vidijo evropske javne uprave kot glavne ciljne upravičence dejavnosti IDABC, katerim sledijo podjetja na drugem in državljani na tretjem mestu. Kljub temu je bilo na splošno ugotovljeno, da se trenutno s podjetji in državljani neposredno ne posvetuje tako pogosto kot z upravami. Zainteresirane strani se ne strinjajo glede vprašanja, ali so uprave zadostna in zadovoljiva ciljna skupina ali pa je treba okrepiti prizadevanja za zadovoljitev potreb podjetij in državljanov.

5.5. Skladnost

Pregledi dokumentov, pogovori in stališča, izražena v okviru raziskave, imajo skupno točko glede dobre notranje ravni skladnosti med ukrepi, ki jih podpira program IDABC. Ukrepi IDABC s pomočjo celovitega pristopa prispevajo k ciljem programa.

Ocena ugotavlja, da si skladnost programa glede na druge dejavnosti Skupnosti na področju vseevropske e-uprave in infrastrukturnih storitev, tj. zunanja skladnost, zasluži več pozornosti. Čeprav si številne zainteresirane strani pri obravnavanju podobnih vprašanja vedno bolj prizadevajo za razvoj dopolnjevanja, je obseg upoštevanja drugih programov včasih še vedno nezadosten, zlasti na ravni posebnih ukrepov.

5.6. Trenutno stanje v zvezi z napredkom ukrepov, ki jih financira program IDABC

Na splošno se je približno polovica ukrepov, vključenih v delovni program, dejansko začela v prvem četrtletju 2006 v okviru programa IDABC. Delež pri projektih skupnega interesa je bil nekoliko višji kot pri horizontalnih ukrepih. Poleg tega so bili ukrepi, ki so se dejansko začeli, še vedno v zgodnji fazi razvoja. Kljub temu ocena ugotavlja, da se vseevropske e-vladne storitve IDABC, ki so se pravočasno začele ali so bile prenesene iz programa IDA II, dobro razvijajo, izvajajo in uporabljajo.

5.7. Usklajevanje in sodelovanje držav članic

Na podlagi stališč, izraženih med pogovori in raziskavo, se je oblikovanje nacionalnega usklajenega in konsolidiranega pristopa znotraj držav članic glede projektov skupnega interesa za nekatere kategorije zainteresiranih strani izkazalo za precej sporno. Zato je zdaj prišlo do splošnega nezadovoljstva v zvezi s sposobnostjo usklajevanja mnenj med predstavniki držav članic ter služb v PEGSCO in sektorskih odborih. Vendar je v oceni ugotovljeno, da so nekatere države članice uporabile posebne in učinkovite načine, s pomočjo katerih član PEGSCO in člani sektorskega odbora usklajujejo svoja stališča.

Na podlagi odgovorov članov sektorskih odborov ocena ugotavlja tudi, da trenutna stopnja ozaveščenosti članov sektorskih odborov v zvezi z njihovimi odgovornostmi ni usklajena.

5.8. Obseg uveljavitve priporočil končne ocene programa IDA II pri izvajanju programa IDABC

Priporočila programa IDA II so bila na voljo šele po sprejetju Sklepa IDABC. Vendar je bila na podlagi ugotovitev iz ocene večina od 13 priporočil iz končne ocene programa IDA II bodisi upoštevana bodisi preučena. Vendar so v celoti uporabna samo tri priporočila, od katerih eno določa, da je treba prednost dati tistim dejavnostim, ki v največji meri prispevajo k ciljem, za kar bo verjetno moral nenehno skrbeti vsak upravljavec programa. Ne izvajajo se priporočila, ki vsebujejo naslednje zahteve:

- treba je vzpostaviti digitalni kontrolni instrument za nadzor in nadaljnje spremljanje tekočih in zaključenih dejavnosti; redno je treba nadzorovati doseganje ciljev, njihov vpliv in prednosti ter poudarjati in primerjati finančne koristi s stroški;

- vzpostaviti je treba program komunikacije, ki bi bil po vzoru programa za nove države članice namenjen EU-15, da bi zainteresirane strani sprejele metodo dela, ključne smernice in splošno strukturo projekta.

Z uvedbo postopnega delovnega programa v IDABC se je močno zmanjšala potreba po kontrolnem instrumentu, ki bi nadzorovala izvajanje ukrepov, saj se le-ti redno presojajo glede na vnesene podatke o delovnih programih, ki odražajo stanje ukrepov in nadaljnje načrtovanje, ter se sredstva za nadaljnje faze sprostijo šele, ko so doseženi določeni pomembni cilji. Hkrati je bilo uvedeno tudi letno poročanje o izvajanju programa, za vsak ukrep pa se v letu po njegovi izvedbi zahteva naknaden pregled. Nadalje se za povečanje učinka dodeljenih sredstev zahteva ponovna uporaba sestavin, če je to mogoče. Komisija bo še naprej spremljala razvoj, da bo zagotovila najvišjo možno stopnjo koristi.

Komisija bo še naprej sodelovala s predstavniki držav članic v PEGSCO, da bo z osredotočenjem na ukrepe, ki izpolnjujejo potrebe, določene v sodelovanju z državami članicami in sektorji, zagotovila, da bodo zainteresirane strani sprejele metodo dela in dejansko delovale.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROčILA

Ocena izvajanja programa IDABC je omogočila oblikovanje številnih sklepnih ugotovitev in priporočil, ki so nastali iz njih.

6.1. Časovni okvir ocene

V okviru ocene, ki ima status vmesne ocene, je bilo težko določiti prve učinke programa, ki je v resnici še vedno v začetni fazi. Kakor ugotavlja ocena, so se podobne težave s časovnim okvirom pojavile v zvezi s predhodnimi ocenami programov, zaradi česar je izdelava ali uporaba rezultatov ocene nemogoča.

Priporočilo 1

Večjo pozornost je treba nameniti časovnemu okviru ocene. Ker je po Sklepu IDABC uskladitev s koledarjem obvezna, je treba za prihodnje programe v Sklepu predvideti več prožnosti v zvezi s časovnim okvirom ocen in programu posledično omogočiti, da bolje izkoristi rezultate ocene.

Komisija se zaveda, da je bila sedanja začasna ocena izvedena prezgodaj, da bi dala koristne rezultate in bo zato za morebitni program nadaljnjega spremljanja predlagala začasno oceno, ki bo izvedena v obliki vmesne ocene kot je bilo predvideno v izvornem predlogu Komisije za program IDABC.

6.2. Ureditev izvajanja programa

Težave, ki so nastopile pri izvajanju ocene, zlasti kar zadeva opis celotne strukture glede skupin zainteresiranih strani in odnosov med njimi, so razkrile svojstveno zapletenost celotne ureditve programa, zlasti v primeru projektov skupnega interesa. Sporno pojmovanje glede usklajevanja in sodelovanja držav članic prav tako opozarja na enako težavo. Konkretno ocena ugotavlja, da se morajo sektorski odbori in upravljavci v celoti zavedati svoje vloge ter da morajo člani PEGSCO in člani sektorskih odborov zagotoviti višjo raven sodelovanja.

Priporočilo 2

Komisija mora poskrbeti, da vsi udeleženci poznajo svojo vlogo v procesu izvajanja. Ocena navaja, da je treba oblikovati organizacijske sheme in operativne opise vloge udeležencev ustrezno razširjati, predvsem in zlasti v primeru projektov skupnega interesa.

Komisija bo v sodelovanju z državami članicami , kot so zastopane v PEGSCO, in sektorji, kot so zastopani v medresorski skupini, ustanovljeni v okviru programa IDABC, še naprej zagotavljala, da se vsi akterji zavedajo svojih vlog in odgovornosti v postopku izvajanja.

6.3. Vključevanje vedno večjih potreb uporabnikov v program

Ocena ugotavlja, da je bil program IDABC, kot tudi njegov predhodnik, ustrezno prilagojen vedno številnejšim prednostnim nalogam evropske politike. Države članice zelo cenijo ta prizadevanja in zdi se, da so zadovoljne z zagotovljenimi storitvami. Kljub temu glede na zgodnjo fazo izvedbe programa vse študije izvedljivosti, načrtovane na projektni ravni, še niso bile opravljene, zato še vedno poteka natančno usmerjevanje programa, da bi ga prilagodili potrebam ciljne populacije.

Priporočilo 3

Na strateški ravni programa si je treba prizadevati za zbiranje in razširjanje posebnih in posodobljenih informacij o potrebah uporabnikov. Ocena ugotavlja, da so člani PEGSCO pri tem udeleženi, ker so pomemben vir znanja o potrebah, opredeljenih na nacionalni ali mednarodni ravni, hkrati pa je širjenje znanja organizirano, kar jim omogoča izmenjavo izkušenj in spoznanj, pridobljenih s predstavniki drugih držav članic, in institucijami EU. Podatke iz projektnih študij izvedljivosti je prav tako lahko zbrati in razširjati.

Komisija bo v sodelovanju s predstavniki držav članic v PEGSCO in sektorjih še naprej natančno določala prednostna področja, dogovorjena z državami članicami in potrjena v „akcijskem načrtu e-vlade za leto 2010: pospešeno uvajanje e-vlade v Evropi v korist vseh“[4], in tako podpirala razvoj vseevropskih e-vladnih storitev; sodelovala bo tudi s podskupino e-vlade iz i2010 Skupine na visoki ravni, ki je bila ustanovljena v okviru i2010 akcijskega načrta e-vlade.

6.4. Horizontalni ukrepi in človeški viri

Čeprav je program IDABC še vedno v svoji začetni fazi, lahko iz ugotovitev te ocene izluščimo nekatere domneve v zvezi s prihodnjim razvojem ukrepov. Medtem ko se za večino projektov skupnega interesa šteje, da se izvajajo po načrtu, se za horizontalne ukrepe pričakuje, da potrebujejo bodisi dodatno pomoč bodisi več časa, zlasti zaradi poznega začetka, dolgih postopkov ter neugodnega razmerja med ukrepom in razpoložljivim osebjem.

Priporočilo 4

Obseg možnega prilagajanja ukrepov IDABC dogovorjenim ciljem je treba pozorno spremljati med izvajanjem programa, zlasti to velja za horizontalne ukrepe. V tem smislu ocena poudarja potrebo po vzpostavitvi bolj uravnoteženega razmerja med ukrepom in razpoložljivim osebjem pri upravljanju horizontalnih ukrepov v zvezi s programom IDABC in katerim koli naknadnim programom.

Komisija je v tretjem pregledu delovnega programa IDABC, sprejetem 14. 8. 2006[5], postavila mejnike in roke zaradi zamud, ki so se pojavile v prvem letu programa, in da bi upoštevala trenutno razmerje med številom ukrepov in osebja. Komisija bo še naprej spremljala upoštevanje dogovorjenih rokov in mejnikov ter bo po potrebi ukrepala.

6.5. Opredelitev programov ES v zvezi z e-upravo

Program IDABC ima visoko raven notranje skladnosti: njegovi ukrepi s celovitim pristopom prispevajo k ciljem programa in tako zagotavljajo dobro usklajevanje znotraj programa. Po drugi strani pa je treba posvetiti več pozornosti skladnosti programa IDABC glede na druge dejavnosti Skupnosti na področju vseevropske e-uprave in infrastrukturnih storitev. Čeprav si številne zainteresirane strani pri obravnavanju podobnih vprašanj vedno bolj prizadevajo za razvoj dopolnjevanja, je obseg upoštevanja drugih programov včasih nejasen.

Priporočilo 5

Treba je izvesti strateško ocenitev povezav med različnimi programi EU, v okviru katerih ES razvija interoperabilne e-vladne pobude za okrepitev medprogramskih učnih procesov in sinergij. Rezultati strateške ocenitve morajo omogočiti opredelitev strateških položajev in medsebojnih odnosov programov ES v zvezi z e-upravo.

Komisija v okviru oblikovanja i2010 akcijskega programa e-vlade zagotavlja najboljšo izkoriščenost virov programa ter strokovnega znanja in izkušenj znotraj posameznega programa ter tako prek delitve dela, koordinacije in sodelovanja ustvarja sinergijo med različnimi programi EU na področju e-vlade. S pričakovanim sprejetjem predloga Komisije za Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)[6] bo ustanovljen tudi podporni program za politiko IKT, ki bo na področje e-vlade postopoma vključil številne obstoječe programe (eContent+, eTEN, Modinis). Komisija hkrati išče načine, da bi obstoječe rešitve e-vlade postale neodvisne od programov, in sicer z določanjem mehanizmov za zagotavljanje finančne in operativne vzdržnosti, ki jo zahteva Sklep IDABC, ter da bi se ohranjala sinergija in večala stroškovna učinkovitost. Komisija bo z nadaljnjo krepitvijo koordinacije in vključevanja še naprej spodbujala sinergijo med programi in vzajemno učenje.

7. SKLEPNE UGOTOVITVE

Ob nekaj poudarjenih pomanjkljivostih, za katere se priporoča razmislek pri nadaljnjem izvajanju programa IDABC, je ocena večinoma pozitivna, kljub temu pa se ugotavlja, da je za podrobno ocenitev programa IDABC v tej zgodnji fazi izvajanja še prezgodaj.

Komisija bo posebno pozornost posvetila zadevnim priporočilom te ocene, kot je poudarjeno zgoraj.

[1] Sklep 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC), UL L 144, 30.4.2004 (glej UL L 181, 18.5.2004. str.25). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/oj/2004/l_181/l_18120040518en00250035.pdf

[2] C/2006/3606, glej http://ec.europa.eu/idabc/en/document/5101.

[3] C/2006/3606, glej http://ec.europa.eu/idabc/en/document/5101.

[4] COM(2006) 173 konč., glej http://europa.eu.int/information_society/activities/egovernment_research/doc/highlights/comm_pdf_com_2006_0173_f_en_acte.pdf

[5] C/2006/3606, glej http://ec.europa.eu/idabc/en/document/5101

[6] COM(2005) 121 konč., glej http://ec.europa.eu/enterprise/enterprise_policy/cip/docs/com121_en.pdf