[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.6.2006

COM(2006) 287 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

na podlagi člena 138(2) Pogodbe ES o krepitvi pomorskih delovnih standardov

SPOROČILO KOMISIJE

na podlagi člena 138(2) Pogodbe ES o krepitvi pomorskih delovnih standardov

To sporočilo je sestavljeno v kontekstu sprejetja Konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o pomorskih delovnih standardih, sprejete skoraj soglasno 23. februarja 2006 v Ženevi (v nadaljevanju konsolidirane Konvencije iz leta 2006). Ta konvencija zajema konvencije in priporočila v zvezi z delom v pomorstvu, ki jih je sprejela ILO od leta 1919 v enotnem prečiščenem besedilu, da bi bil za osnovo prvega splošnega kodeksa o delu v pomorstvu.

Komisija je že na začetku dejavno podprla delo v zvezi s pripravo tega instrumenta. Poleg tega je Komisija s Sklepom Sveta z dne 21. aprila 2005 dobila pogajalske smernice, da skupaj z državami članicami spremlja spoštovanje pravnega reda Skupnosti med pogajanji ILO.

Ker je bila Konvencija sprejeta, Komisija meni, da je nujno sprostiti zadostna sredstva za izvajanje Konvencije na ravni Skupnosti in nacionalni ravni.

Komisija meni, da je glede socialnih standardov, ki veljajo za pomorščake, treba razmisliti o zakonodajnem okviru Skupnosti, da se razvije konkurenčnost pomorskega sektorja, poveča privlačnost poklica in dolgoročno ohrani evropsko strokovno znanje in izkušnje na tem področju. Komisija je v svojem delovnem programu za leto 2006[1] tudi napovedala sporočilo o minimalnih standardih dela v pomorstvu, ki zlasti obravnava možnost predložitve zakonodajnih ukrepov za dodatno okrepitev izvajanja mednarodnih delovnih standardov za pomorščake v Evropski uniji in sicer po potrebi s sporazumom med socialnimi partnerji.

Cilj tega sporočila je s poudarkom na pomenu konsolidirane Konvencije iz leta 2006 začeti prvo fazo uradnega posvetovanja s socialnimi partnerji v skladu s postopkom, predvidenim v členu 138(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, o morebitni možnosti za vključitev ustreznih določb te Konvencije v zakonodajo Skupnosti. Komisija se bo po potrebi naknadno posvetovala s socialnimi partnerji o vsebini vsakega predvidenega predloga v skladu s členom 138(3) Pogodbe ES.

I. KORISTI KONVENCIJE

1. Pospešiti oblikovanje splošnega kodeksa o delu v pomorstvu in inovativne metode

Delo priprave prečiščenega besedila se je začelo leta 2001 v okviru ILO s ciljem oblikovati splošno in celostno mednarodno konvencijo za opredelitev jasnih, enostavnih, sodobnih in splošnih socialnih delovnih standardov. To revidiranje sedanjega pravnega okvira z namenom doseči večjo učinkovitost bi moralo spodbuditi države članice ILO, da bi v večjem številu ratificirale Konvencijo. Pomembno je, da države članice Evropske unije in tretje države hitro ratificirajo Konvencijo, da bo ta lahko v celoti učinkovita in bo privedla do opredelitve bolj enotnih referenčnih pravil.

Konsolidirana Konvencija iz leta 2006, ki naj nadomesti skoraj vse druge pomorske konvencije ILO, bo po ratifikaciji držav, zlasti tistih, ki imajo pomorsko tradicijo, pridobila velik pravni in politični pomen.

Konvencija določa delovne standarde, ki veljajo za osebje na krovu ladij s 500 bruto registrskimi tonami ali več in so na mednarodni plovbi ali potujejo med tujimi pristanišči.

Konvencija je sestavljena iz sklopa določb glede na temo pod petimi različnimi naslovi in ima namen zagotoviti dostojne delovne in življenjske razmere na krovu ladij. V naslovu 1, ki zajema zdravje, usposabljanje, najnižjo starost in zaposlovanje, opredeljuje minimalne pogoje, zahtevane za delo v pomorstvu. Pogoji zaposlovanja v naslovu 2 določajo vsebino pogodbe o zaposlitvi, delovni čas, varstvo plač, pravico do dopusta, vrnitve v matično državo in odškodnine v primeru izgube ladje. Nastanitev na krovu je obravnavana pod naslovom 3 in socialna zaščita pod naslovom 4. Konvencija v naslovu 5 določi tudi opredelitev odgovornosti pri uporabi Konvencije, tj. zahteva, da države zastave vzpostavijo trden sistem uporabe Konvencije na podlagi sistema izdajanja spričeval in da države pristanišča ter države, ki zagotavljajo delovno silo, zagotovijo upoštevanje standardov Konvencije z ustreznimi inšpekcijskimi pregledi. Vsak naslov zajema pravila in dva sklopa standardov, urejenih po pomembnosti, oznaka A se tako nanaša na zavezujoč del, oznaka B, ki vsebuje določbe za pomoč pri razlagi zavezujočih pravil, pa na nezavezujoč del.

Pomen Konvencije je tudi v inovativnih mehanizmih v okviru ILO, ki jih uporablja za zagotovitev popolne učinkovitosti besedila. Uvaja spričevalo o delu v pomorstvu in izjavo o delu v pomorstvu, ki dokazujeta skladnost s predpisi Konvencije, če ni dokazano nasprotno. Tako bo država spričevalo izdala ladjam, ki plujejo pod njeno zastavo, po preverjanju, da so pogoji dela na krovu v skladu z nacionalnimi zakoni in pravili Konvencije. Spričevalu bo priložena izjava, ki povzema veljavno nacionalno zakonodajo v predhodno sestavljenem seznamu v zvezi z zadevami, ki jih obravnava Konvencija. Pod temi pogoji je lahko sistem izdajanja spričeval, ki zagotavlja skladnost s Konvencijo, predmet pomorske inšpekcije, ki bo lahko v dvomljivih primerih opravila inšpekcijski pregled ladij (in jih po potrebi pridržala) zaradi varnostnih ali okoljskih pomanjkljivosti ter tudi zaradi socialnih razlogov.

Da ne bi oškodovali držav, ki so ratificirale Konvencijo glede na tiste, ki tega niso storile, bo klavzula „izključitev ugodnejše obravnave“ zagotovila, da ladje, ki plujejo pod zastavo države, ki ni ratificirala Konvencije, ne bodo obravnavane ugodneje kakor tiste, ki plujejo pod zastavo države, ki jo je ratificirala. Ta klavzula bi morala preprečiti nelojalno konkurenco in spodbuditi, da skoraj vse države ratificirajo Konvencijo.

Poleg tega Konvencija vzpostavlja začasno strukturo, posebno tristransko komisijo, sestavljeno iz predstavnikov, ki jih imenuje vlada vsake od držav, ki so ratificirale Konvencijo, ter predstavnikov ladjarjev in pomorščakov za nadgradnjo besedila ob upoštevanju uporabe določb Konvencije.

2. Obvladovanje globalizacije in zagotovitev bolj pravičnih pogojev konkurence

Konsolidirana Konvencija iz leta 2006 dopolnjuje tri temeljne pomorske konvencije, sprejete pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije, Konvencijo SOLAS (o varstvu človeškega življenja na morju), Konvencijo Marpol (o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij) in Konvencijo STCW o kvalifikacijah pomorščakov. Pomeni četrti steber mednarodne ureditve pomorskega sektorja.

Konsolidirana Konvencija iz leta 2006 bi morala prispevati k stabilizaciji sektorja pomorskega prometa, na katerega vpliva svetovna konkurenca, in zmanjšati dvojno vrzel med evropskimi in tretjimi gospodarskimi subjekti na eni strani ter različnimi zastavami, ki dejansko daje prednost pomorskim državam in gospodarskim subjektom z najmanj omejujočo zakonodajo na socialnem področju. Obstaja nenehen pritisk zaradi grožnje selitve zaposlovanja pomorščakov v škodo evropskih zaposlitev, vključno za promet v Skupnosti. Treba je priznati, da so zaradi velikih gospodarskih in pravnih razlik, ki so vidne pri stroških delovne sile in sicer pri plačah in socialnih prispevkih, v pomorskem prometu po svetu finančni izzivi pomembni.

Poleg tega Komisija meni, da je pomembno standardizirati status pomorščaka v okviru globalizacije, da se omejijo škodljivi učinki, in sicer socialni damping, ki oškoduje pomorščake in ladjarje, ki upoštevajo veljavna pravila, in opredeliti pogoje dostojnega dela hkrati s sporočilom o socialni razsežnosti globalizacije[2], ki se izrecno sklicuje na Konvencijo o delu v pomorstvu. Poleg tega bi podpora ratifikaciji in začetku veljavnosti Konvencije pomenila pomemben prispevek k zavezi Komisije za pospeševanje dostojnega dela v svetu, kakor je bilo predstavljeno v njenem nedavnem sporočilu na to temo.[3]

Tako kot je to končno Komisija poudarila v svojem nedavnem sporočilu Evropskemu svetu[4] : „globalna soodvisnost ustvarja nove možnosti za prenos evropskih vrednot in interesov“. Ponovno je potrdila tudi pomembnost tega, da Unija pospešuje visoke standarde povsod po svetu tudi na socialnem področju.

3. Povečanje varnosti v pomorskem prometu in privlačnosti poklica

Komisija je že opozorila na pomen socialnih standardov in njihove povezanosti z varnostjo v pomorskem prometu v svojem sporočilu z dne 6. aprila 2001[5] s poudarkom, da je 80 % nesreč v pomorstvu povezanih s človeškimi napakami. Glede na različne vzroke nesreč Evropska komisija meni, da so nujno potrebni globalni minimalni socialni standardi v skladnem okviru, ki ga doslej ni bilo, in bo pozitiven učinek na varnost v pomorskem prometu opazen z začetkom veljavnosti Konvencije. Poleg tega študija BIMCO[6] kaže, da v EU s 25 članicami primanjkuje 17 000 pomorščakov Skupnosti. Ta ugotovitev zahteva ustrezne odgovore javnih organov in gospodarskih subjektov v tako strateškem sektorju kakor je pomorski promet, ki opravlja 90 % svetovne trgovine in 40 % trgovine v Skupnosti.

Drugi vidik, ki je povezan s človeškim dejavnikom in ga je treba upoštevati, je usposabljanje. Veliko truda je bilo vloženega na področju strokovne usposobljenosti s priznavanjem usposabljanja in vključitvijo Konvencije STCW v zakonodajo Skupnosti. Strokovna usposobljenost in pogoji dela se namreč dopolnjujejo. Treba je pospeševati poklic pomorščaka s priznavanjem kakovostnega usposabljanja in s tem, da se poveča privlačnost poklicev z dostojnimi delovnimi in življenjskimi pogoji. Treba je povečati privlačnost pomorskega poklica, da se ustavi ta trend izginjanja poklicev, ki je dolgoročno škodljiv za ves pomorski sektor, vključno z dejavnostmi, povezanimi s pomorsko inšpekcijo.

Zato se je treba boriti proti nepoštenim praksam na krovu ladij in ustvariti dostojne delovne in življenjske pogoje za pomorščake ne glede na zastavo ladje in državljanstvo posadke. V tem smislu lahko Konvencija prispeva k zagotovitvi uporabe bolj enotnih pogojev zaposlovanja v korist pomorščakom.

II. VLOGA EU PRI PRIPRAVI IN IZVAJANJU KONVENCIJE

1. Dinamična vloga med pripravljalnim delom

Komisija je vse od začetka popolnoma podpirala delo ILO in je bila prepričana o ustreznosti ukrepanja za odpravo nelojalne konkurence in izboljšanje socialnih standardov na svetovni ravni z vzpostavitvijo splošnih minimalnih standardov. Zelo pozorno je spremljala to obsežno nalogo z zagotavljanjem rednega usklajevanja mnenj držav članic s predsedstvom Unije o določbah Konvencije v okviru pooblastila z dne 21. aprila 2005, ki ji ga je dodelil Svet. Zagotovila je tudi izreden finančni prispevek ILO in tako pripomogla k uspehu prizadevanj za sprejetje Konvencije pod dobrimi pogoji. To pomeni, da ta skupni uspeh ne bi bil mogoč brez prizadevanja posameznih držav članic in zelo dejavne vloge socialnih partnerjev.

Tretje države in socialni partnerji so v okviru ILO priznali dodano vrednost EU pri pogajanjih. Generalni direktor ILO je to poudaril v svojih izjavah na zasedanju o pomorstvu Mednarodne konference dela februarja 2006.

Vendar pa Komisija obžaluje, da države članice niso želele narediti še več v okviru pooblastila, katerega namen je bil tudi preučiti možnost predstavitve sprememb med pogajanji o Konvenciji glede omembe posebne vloge organizacij za regionalno gospodarsko združevanje.

S pravnega stališča je bilo treba predvsem zagotoviti skladnost besedila Konvencije in zakonodaje Skupnosti, da se prepreči kakršno koli oviro pri ratifikaciji, zlasti na področju usklajevanja sistemov socialne varnosti, področja, ki je v izključni pristojnosti Skupnosti. Tako je bilo treba sprejeti zaščitno klavzulo na področju socialne varnosti za ohranitev sistema Skupnosti za usklajevanje sistemov socialne varnosti. Poleg tega je potreben sklep Sveta, ki državam članicam dovoljuje ratifikacijo Konvencije, kakor je bilo pri Konvenciji št. 185, glede pristojnosti na področju usklajevanja sistemov socialne varnosti in pomorske inšpekcije na ravni Skupnosti v vseh vidikih, ki jih ureja Konvencija.

2. Spodbuditi in pospešiti ratifikacije

Komisija si bo še naprej prizadevala spodbuditi proces ratifikacije za čimprejšnjo zagotovitev začetka veljavnosti Konvencije.

Ker pogoji za začetek veljavnosti, določeni s konsolidirano Konvencijo iz leta 2006, zahtevajo 30 držav, ki zajemajo vsaj 33 % svetovne tonaže, in da ima 27 držav EGP 28 % svetovne flote, lahko Evropska unija postane gonilna sila tega procesa. Zato bo Komisija spodbudila hitre ratifikacije držav članic. Poleg tega bo povečala ozaveščenost tretjih držav glede pomembnosti ratifikacije tega prelomnega besedila.

3. Izboljšati standarde Skupnosti

Evropska komisija meni, da je v konsolidirani Konvenciji iz leta 2006, ki vzpostavlja ravnotežje med obveznostmi ladjarjev in vlad, zato da imajo pomorščaki dostojne delovne pogoje, upoštevanje človeškega vidika odločilno. Komisija meni, da bi bil z vključitvijo ustreznih določb Konvencije v zakonodajo Skupnosti pravni red Skupnosti o varnosti v pomorskem prometu obogaten z načini, kako ustvariti bolj lojalne in pravične pogoje konkurence v interesu vseh zainteresiranih strank.

V tem primeru ima konsolidirana Konvencija iz leta 2006 zapletene posledice, saj zajema veliko vidikov. Morebitni učinki začetka veljavnosti standardov, predvidenih v Konvenciji o zakonodaji Skupnosti, so obravnavani v okviru presoje vpliva, ki jo je Komisija že začela. Premisleki v zvezi s tem zajemajo pravna in institucionalna vprašanja ter tudi vprašanja o gospodarskih in socialnih vidikih v smislu stroškov in koristi, ki bodo predmet zunanje analize. Med najpomembnejšimi vprašanji, ki se pojavljajo, so naslednja :

1. Prilagoditev pravnega reda Skupnosti : Ta korak bo verjetno nujno potreben za posodobitev besedil, na katere neposredno vplivajo določbe konsolidirane Konvencije iz leta 2006 (na primer : direktivi 1995/21[7] in 1999/95[8]).

2. Sprejetje dodatnih besedil : Gre za opredelitev možnosti, da se sprejme zakonodaja na področjih, ki jih ureja Konvencija, ki niso ali pa so samo delno zajeta na ravni Skupnosti (na primer : ureditev agencij za zaposlovanje, obveznost, da ima delavec podpisano pogodbo o zaposlitvi).

3. Izboljšanje določb Konvencije : Konsolidirana Konvencija iz leta 2006 določa samo minimalne standarde in na ravni Skupnosti ni izključeno njihovo izboljšanje, dopolnitev ali razširitev področja uporabe teh standardov z dodatnimi določbami, ki jih ILO ne predvideva.

Treba bi bilo obravnavati tudi druga vprašanja kakor :

4. Zagotovitev, da je del B Konvencije zavezujoč : Pri nadaljevanju vprašanja št. 3 je utemeljeno vprašanje glede pomena usklajene in pravno zavezujoče razlage na ravni Skupnosti za zagotovitev bolj enotnega izvajanja Konvencije in zmanjšanja tveganja, da nastanejo razlike med možnimi razlagami v Uniji.

5. Razvidnost tridelne strukture : Na institucionalni ravni je treba premisliti o posledicah, povezanih z ustanovitvijo komisije za spremljanje, ki jo predvideva Konvencija (člen XIII). Ali je treba ob upoštevanju obstoja tega novega organa in njegove vloge predvideti tudi posebno strukturo, ki je vzporedna strukturi Konvencije ILO, za razvidnost tridelne narave na ravni Skupnosti v okviru vključitve standardov Konvencije?

To posvetovanje je vključeno v postopek, predviden v členu 138 Pogodbe. V tem okviru se Komisija pred predložitvijo predlogov na področju socialne politike posvetuje s socialnimi partnerji o možni usmeritvi ukrepov Skupnosti. Socialni partnerji se lahko ob tej priložnosti odločijo za začetek pogajanj z namenom podpisa sporazuma in Komisijo zaprosijo, da predlaga sklep Sveta za njegovo izvajanje. V nasprotnem primeru Komisija po potrebi nadaljuje z delom o zadevnem predlogu.

Sklicevanje na sporazum med socialnimi partnerji v delovnem programu Komisije za leto 2006 se nanaša na prejšnjega, ki ga sestavlja vključitev določb iz Konvencije ILO št. 180 o delovnem času na podlagi sprejetja dveh direktiv[9]. Obe direktivi sta bili potrebni, ker je sporazum med socialnimi partnerji s sklepom Sveta mogoče izvajati samo pri zadevah, opredeljenih v členih 137 in 139 Pogodbe. Socialni partnerji lahko seveda svobodno določijo vsebino svojih pogajanj in morebitnega avtonomnega sporazuma, vendar mora izvajanje s sklepom Sveta upoštevati pogoje, določene v členu 139. Komisija meni, da bi to posvetovanje lahko pomenilo začetek uporabe člena 139 Pogodbe in to bi se glede na velikopotezno naravo konsolidirane Konvencije iz leta 2006 zdelo še toliko bolj upravičeno.

III. SKLEP

Socialni partnerji so bili na rednih sestankih v okviru socialnega dialoga za pomorski sektor že obveščeni o tej celotni problematiki.

To sporočilo pomeni prvo fazo posvetovanj iz člena 138(2) Pogodbe. Socialni partnerji so torej pozvani, da izrazijo mnenje o dveh naslednjih vprašanjih:

– Ali je nujno ali primerno razviti sedanji pravni red Skupnosti s prilagoditvijo, konsolidacijo ali dopolnitvijo na podlagi smernic, predvidenih v delu II tega sporočila, ali katerih koli drugih podrobnih pravil?

– Ali lahko socialni partnerji načrtujejo sodelovanje pri pogajanjih z namenom doseči sporazum, ki ga je treba izvajati na podlagi sklepa Sveta v smislu člena 139 Pogodbe?

Posvetovanje s socialnimi partnerji bo po potrebi izvedeno v okviru druge faze posvetovanja o vsebini vsakega predloga, ki ga načrtuje Evropska komisija.

[1] COM(2005) 531 konč. z dne 28. marca 2006: „Sprostitev vseh zmožnosti Evrope. Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2006“.

[2] COM(2004) 383 konč. z dne 18. maja 2006: „Socialna razsežnost globalizacije : prispevek politike EU k širitvi koristi za vse.

[3] COM(2006) 249 konč. z dne 24. maja 2006: „Pospeševati dostojno delo za vse. Prispevek Unije k izvedbi agende za dostojno delo v svetu“.

[4] COM(2006) 211 konč. z dne 10. maja 2006: „Agenda državljanov, doseganje rezultatov za Evropo“.

[5] COM(2001) 188 konč. z dne 6. aprila 2001: „Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o usposabljanju in zaposlovanju pomorščakov“.

[6] BIMCO/ISF Manpower 2005, posodobljeno decembra 2005.

[7] Direktiva Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija).

[8] Direktiva 1999/95/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o uveljavljanju določb o delovnem času pomorščakov na krovu ladij, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti.

[9] Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov in prej navedeno Direktivo 1999/95/ES.