[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 17.3.2006 COM(2006) 134 konč. SPOROČILO KOMISIJE Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem TURIZEM IN OBNOVLJENA LIZBONSKA STRATEGIJA Rast in delovna mesta kot izziv Februarja 2005 je Komisija predlagala nov začetek lizbonske strategije, pri katerem naj bi se prizadevanja Evropske unije osredotočila na dve temeljni nalogi – zagotavljanje močnejše in trajne rasti ter več in boljših delovnih mest[1]. Od leta 1997 je bilo na ravni EU ob več priložnostih ugotovljeno, da lahko turizem pripomore k ustvarjanja novih delovnih mest in rasti [2]. Globalizacija, demografske spremembe in razvoj transporta so odločilni dejavniki, ki povzročajo hitro rast te industrije. Zaradi raznolikosti svojih znamenitosti in kakovosti turističnih storitev je Evropa vodilna svetovna turistična destinacija. Zato je turizem dejavnost, ki ima lahko pomembno vlogo pri doseganju ciljev strategije za rast in delovna mesta. Turizem je sektor, ki združuje več področij in vključuje veliko raznovrstnih storitev in poklicev, ki so povezani z mnogimi drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Vpliva na sektorje, kot so promet, gradbeništvo, prodaja na drobno, in številne sektorje, ki proizvajajo proizvode za dopust ali nudijo počitniške in poslovne potovalne storitve. Čeprav so v tem sektorju prisotne nekatere velike mednarodne družbe, v veliki meri prevladujejo MSP. Evropska turistična industrija v ožjem pomenu ustvarja več kot 4 % BDP Skupnosti s približno 2 milijona podjetij, ki zaposlujejo približno 4 % celotne delovne sile (kar predstavlja približno 8 milijonov delovnih mest). Če upoštevamo povezanost z drugimi sektorji, se ocenjuje, da je delež turizma pri BDP približno 12 % in da zagotavlja zaposlitev več kot 11 % delovne sile (24 milijonov delovnih mest). Stopnja ustvarjanja delovnih mest v turizmu je nadpovprečna v primerjavi z evropskim gospodarstvom kot celoto. V zadnjem desetletju je bila letna stopnja rasti zaposlenih v sektorju gostinstva (hotelih, restavracijah in kavarnah) skoraj vedno večja kot stopnja rasti skupnih zaposlitev[3]. Pomemben vzrok za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za ženske, mlade in manj usposobljene so velik delež zaposlitev za skrajšani delovni čas in fleksibilni delovni pogoji. Fleksibilnost te delovne sile bi morali spremljati primerni ukrepi za zagotovitev delovnega mesta in večjo usposobljenost. Turizem ima pomembno vlogo pri razvoju velike večine evropskih regij. Infrastruktura, ustvarjena za potrebe turizma, prispeva k lokalnemu razvoju, delovna mesta pa se ustvarjajo ali ohranjajo celo na območjih, ki industrijsko ali kmetijsko nazadujejo ali pa so v postopku urbane prenove. Potreba po povečanju privlačnosti regij deluje kot spodbuda za naraščajoče število destinacij in zainteresiranih strani, ki se poslužujejo bolj trajnostnih in okolju prijaznih praks in politik. Trajnostni turizem ima glavno vlogo pri ohranjanju in povečanju kulturne in naravne dediščine na vedno večjem številu področij, od umetnosti do krajevne gastronomije, obrti ali ohranitve biološke raznolikosti[4]. To pozitivno vpliva na zaposlovanje in ustvarjanje rasti. Komisija in za turizem zainteresirane strani so to spoznale in aktivno pripravljajo evropsko Agendo 21 za turizem. Zahvaljujoč turizmu te obiskane evropske destinacije odražajo naše vrednote in dediščino. Turizem prispeva k boljšemu razumevanju med ljudmi in pomaga pri oblikovanja evropske identitete. Stiki med različnimi socialnimi, gospodarskimi in kulturnimi skupinami pa spodbujajo tudi medkulturni dialog. Nedavna širitev Evropske unije je povečala raznolikost evropskih turističnih ciljev in proizvodov ter odprla številne naravne in kulturne znamenitosti, ki jih mnogi evropski državljani ne poznajo. Razvoj turizma v novih državah članicah in državah kandidatkah bo prispeval k rasti in novim delovnim mestom na področju evropske turistične industrije. Turizem je torej pomemben sektor za obnovljeno lizbonsko strategijo; njeno izvajanje ne zadeva zgolj javnih uprav. Soočanje z lizbonskimi izzivi bo zahtevalo vključevanje vseh zainteresiranih strani na ravni EU in nacionalni, regionalni ter lokalni ravni v obnovljeno partnerstvo za rast in delovna mesta. Izzivi, s katerimi se srečuje turizem Spremembe v demografski strukturi Evrope bodo močno vplivale na turizem. Število starejših ljudi (65 let in več) se bo povečalo, ker celotna populacija deležna boljšega zdravja, višje pričakovane starosti in večje kupne moči kot predhodne generacije. Zato se bo število ljudi, ki so starejši od petdeset let in ki veliko potujejo, povečalo. Razen te znatne rasti v turizmu bo prišlo tudi do spremembe v povpraševanju po določenih vrstah turizma. Pričakuje se, da bosta turizem zdravja in turizem, povezan s kulturno in naravno dediščino, doživela največjo rast. Čeprav je Evropa najbolj obiskana regija na svetu, raste število mednarodnih turističnih obiskov počasneje kot v svetovnem povprečju. Pojavljajo in razvijajo se nove konkurenčne destinacije z inovativnimi proizvodi in storitvami, kar še nadalje povečuje konkurenco, s katero se srečuje EU na globalni ravni. Prav tako je splošno znano, da lahko turizem postane žrtev lastnega uspeha, če se ne razvija na trajnosten način. Nenadzorovan razvoj turizma lahko ogrozi biološko raznolikost, delovanje ekosistemov, naravne vire in neobnovljivo kulturno dediščino ali celo urbana območja. Ekonomska, socialna in okoljska trajnost so ključni dejavniki za konkurenčnost destinacij in dobro počutje njihovega prebivalstva kot tudi za ustvarjanje delovnih mest ter za ohranitev in razširitev naravnih in kulturnih znamenitosti. Da bi se Evropa lahko soočila z izzivi, kot so demografske spremembe, zunanja konkurenca, potreba po trajnosti in povpraševanje po določenih oblikah turizma, se mora osredotočiti na izboljšanje svoje konkurenčnosti. Bolj konkurenčna turistična industrija in trajnostne destinacije lahko nadalje prispevajo k uspehu obnovljene lizbonske strategije, zadovoljstvu turistov in zagotavljanju položaja Evrope kot svetovne turistične destinacije številka 1. Dialog in partnerstvo med stranmi, zainteresiran imi za turizem Turizem je dejavnost, ki vključuje širok spekter zainteresiranih strani in političnih ukrepov na različnih ravneh. Ti vzajemno vplivajo, tako neposredno kot posredno, na razvoj turizma. Da bi se spodbudil skladen in trajnosten razvoj turizma, je potreben dialog med socialnimi partnerji sektorja, zainteresiranimi stranmi in javnimi organi. Partnerstva med vsemi vključenimi zainteresiranimi stranmi so potrebna na vseh ravneh postopka odločanja, povezanega s turizmom. Partnerstva morajo biti osrednji sestavni del dejavnosti na vseh ravneh (na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni, javni in zasebni). Obnovljena evropska turistična politika Izzivi, s katerimi se sooča evropski turizem, zahtevajo usklajen politični odgovor na ravni EU. Ta politika se mora osredotočati na jasne in realne cilje, ki so skupni vsem nosilcem odločitev, delodajalcem in zaposlenim kot tudi lokalnemu prebivalstvu. Kar najbolje mora izrabiti obstoječe vire in izkoristiti vse možne sinergije. Graditi mora na vseh že izvedenih dejavnostih in mora nacionalnim in regionalnim politikam ter ukrepom jasno ponuditi dodatno korist. Zato se mora vsaka evropska turistična politika dopolnjevati s politikami, ki jih izvajajo države članice. Komisija ima namen vzpostaviti obnovljeno evropsko turistično politiko, ki bo temeljila na dosedanjih izkušnjah in se bo znala soočiti z izzivi današnjih dni. Glavni cilj te politike bo izboljšati konkurenčnost evropske turistične industrije in ustvariti več delovnih mest ter boljša delovna mesta s trajnostno rastjo turizma v Evropi in po svetu. Pri izvajanju te politike bo Komisija razvila tesno partnerstvo z oblastmi držav članic in zainteresiranimi stranmi v turistični industriji. Glede na dosedanje izkušnje in izmenjavo mnenj s številnimi zainteresiranimi stranmi Komisija meni, da so najprimernejši instrumenti za izvajanje te politike uskladitev znotraj Komisije in znotraj nacionalnih oblasti, uskladitev med različnimi zainteresiranimi stranmi in vzpostavitev posebnih podpornih dejavnosti. Glavna področja, na katera se bo ta politika osredotočala, so: Poenotenje ukrepov, ki vplivajo na turizem Boljši predpisi Predpisi so lahko na veliko področjih politike zelo pomembni za konkurenčnost turistične industrije in turističnih destinacij. Glede na veliko število politik, ki vplivajo na turizem, je treba aktivno spodbujati boljše predpise tako na nacionalni kot evropski ravni. V svojem sporočilu o „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta“[5] je Komisija določila posodobljen pristop, ki bo nadalje spodbujal boljše predpise za izboljšanje evropske konkurenčnosti. Osredotoča se na: (1) izboljšanje in razširitev uporabe presoje vplivov (OV) za nove predloge. Ta integrirani pristop zagotavlja, da se bo turizem v celoti upošteval pri vsaki presoji za predloge, za katere je verjetno, da bodo vplivali na sektor; (2) spremljanje zakonodajnih predlogov v postopku in (3) poenostavitev obstoječe evropske zakonodaje[6]. To bo vključevalo zakonodajo, kot je direktiva za paketna potovanja in direktiva o časovnem zakupu; slednja se obravnava kot prednostna naloga. Komisija se bo tudi v prihodnje redno posvetovala z zainteresiranimi stranmi o tem, kako naj program za poenostavljanje v naslednjih letih nadalje razvija. Za turizem zainteresirane strani so pri prizadevanjih za izboljšanje regulativnega okolja vabljene k aktivnemu sodelovanju. Tako prakso je treba razširiti tudi na nacionalno raven, da bi se izognili preveliki upravni obremenitvi turistične industrije. Usklajevanje politik Večina ukrepov Skupnosti, katerih namen je povečati konkurenčnost evropskega turizma, se izvaja z instrumenti podjetniške politike. Kljub temu veliko drugih evropskih politik neposredno ali posredno vplivajo na turizem[7]. Vsako leto se bodo opredelile pobude, vključene v delovni program Komisije, ki lahko vplivajo na turizem, da se zagotovi, da se njihov vpliv na konkurenčnost sektorja upošteva že v zgodnji fazi. To je v skladu z zahtevo Evropskega parlamenta iz poročila za leto 2005 o novih perspektivah in novih izzivih za trajnostni razvoj evropskega turizma.[8] Komisija si bo še naprej prizadevala, da bo člane Svetovalnega odbora za turizem smiselno, pravočasno in pregledno obveščala o pobudah v zvezi s turizmom, ki so vključene v njen delovni program. To bo javnim upravam omogočilo, da o pobudah Komisije redno obveščajo različne zainteresirane strani na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Komisija se bo tudi v prihodnje posvetovala z za turizem zainteresiranimi stranmi in jih obveščala o vprašanjih in pobudah, ki vplivajo na turizem. To je interaktiven proces, ki je imel do sedaj v glavnem pozitivne rezultate in ga je treba krepiti ter nenehno izboljševati. V zvezi s tem bo Zelena knjiga o pomorskih zadevah, ki je trenutno v pripravi in zajema obalni in pomorski turizem, predstavljala še eno priložnost za številne zainteresirane strani, da posredujejo svoje mnenje pri oblikovanju politike EU. Izboljšana uporaba obstoječih evropskih finančnih instrumentov Turizem je prejel veliko finančnih podpor, ki jo ponujajo različni evropski finančni instrumenti. V obdobju 2007–2013 bodo Strukturni skladi in ostali programi EU finančno podprli razvoj turističnih podjetij, storitev in infrastrukture. Komisija je predvidela možnost, da se trajnostnih projektov, povezanih s turizmom, financira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR)[9], ki podpira družbeno-ekonomski razvoj. V okviru ciljev „konvergence“, „konkurenčnosti in zaposlovanja“ in „evropskega teritorialnega sodelovanja“ bo ESRR podpiral trajnostne vzorce turizma in tako povečal kulturno in naravno dediščino, razvijal dostopno in mobilno infrastrukturo ter spodbujal ICT, inovativne SMP, poslovna omrežja in skupine, storitve z višjo dodano vrednostjo, skupne čezmejne turistične strategije in medregionalno izmenjavo izkušenj. Okolje in prometna infrastruktura, ki sta nadvse pomembna za turizem, se prav tako financirata iz Kohezijskega sklada. Razvoj turizma je glede na potencial ustvarjanja delovnih mest pomembna domena Evropskega socialnega sklada (ESS). Med drugim ESS sofinancira projekte, ki so usmerjeni v izobraževalne programe in usposabljanja, da bi povečal produktivnost in kakovost zaposlovanja ter storitev v turističnem sektorju. ESS turističnim mikropodjetjem omogoča tudi usmerjeno usposabljanje, ki je povezano z majhnimi premijami. Te dejavnosti so ponavadi zelo učinkovite pri ustvarjanju gospodarskih dejavnosti in zaposlovanju. Prav tako sofinancira dejavnosti, ki podpirajo poklicno mobilnost. Glede na pobudo Evropskega parlamenta za uvajanje posebnih ukrepov v okviru prihodnjega programa „Leonardo da Vinci“ (del novega programa integriranega vseživljenjskega učenja ) [10] v obliki programov mobilnosti za pripravnike in mlade v začetnem poklicnem usposabljanju je Komisija leta 2005 sprožila pripravljalno vrsto študij, ki bodo služile za opredelitev glavnih lastnosti morebitnih evropskih modelov pripravništva. Te študije bodo omogočile boljši vpogled v možne ovire za mobilnost v poklicnem usposabljanju. Turizem je bil imenovan za možen pilotni sektor. To bi moralo voditi h konkretnim predlogom za rešitve, ki bodo predstavljale osnovo za program posebnih dejavnosti, ki se bodo izvajale v drugi fazi tega pilotnega projekta. Podeželska območja so postala bolj privlačna in ponujajo veliko okoljskih čarov, s tem pa postaja podeželski turizem v zadnjih desetletjih pomemben vir razvejanosti podeželskega gospodarstva, ki je dobro povezan s kmetovanjem. To lahko postane pomembna priložnost za nove države članice in države kandidatke. Novi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja bo podpiral: - izboljšanje kakovosti kmetijske proizvodnje in proizvodov; - izboljšanje okolja in podeželja; - spodbujanje turističnih dejavnosti kot del razvejanosti ciljev podeželskega gospodarstva; - študije in naložbe, povezane z vzdrževanjem, obnavljanjem in nadgrajevanjem kulturne dediščine. Novi predlagani Evropski ribiški sklad (ERS) za novo prednostno nalogo določa „trajnostni razvoj ribiških območij“. Njegov cilj je blažiti družbeno-ekonomske posledice prestrukturiranja ribiškega sektorja in z razvejanostjo in ustvarjanjem alternativnih možnosti zaposlovanja obnoviti območja, odvisna od ribolova. Eno izmed območij, na katero lahko ribiči preusmerijo svoje dejavnosti, je ekološki turizem. ERS bo podpiral tudi ribiške dejavnosti majhnega obsega in turistično infrastrukturo. Sklad podpira tudi sisteme za preusposabljanje v poklice, ki so poleg morskega ribolova prav tako povezani s turizmom. Predlagani „Okvirni program konkurenčnosti in inovativnost“[11] bo podpiral konkurenčnost podjetij EU, zlasti MSP. Raziskave, ki jih bo podpiral predlagani 7. okvirni program ES za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti[12], lahko prinesejo ugodnosti za turistični sektor, kot so na primer raziskave o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, satelitskih aplikacijah, kulturni dediščini in uporabi zemlje. S tem se nadgrajujejo raziskave, ki so jih podpirali prejšnji okvirni programi, in se tako nadalje razširjajo med oblikovalci politik in zainteresiranimi stranmi. Države članice, regije, lokalne oblasti in industrija morajo sodelovati na vseh ravneh, da bi zagotovili, da turizem v celoti izkorišča evropske finančne instrumente in se upošteva pri načrtovanju sorodnih projektov. Spodbujanje trajnosti turizma Evropska agenda 21 za turizem Cilj rasti in delovnih mest je povezan s spodbujanjem socialnih ali okoljskih ciljev. Obnovljena Lizbonska strategija je bistveni sestavni del splošnih ciljev trajnostnega razvoja, določenih s Pogodbo: večja blaginja in izboljšanje življenjskih pogojev za sedanje in prihodnje generacije na trajnosten način. Že v sporočilu „Osnovne usmeritve za trajnost evropskega turizma“[13] je Komisija poudarila, da je zagotavljanje ekonomske, socialne in okoljske trajnosti evropskega turizma ključno, tako kot prispevek k trajnostnemu razvoju v Evropi in po svetu kot tudi za rentabilnost, trajno rast, konkurenčnost in komercialni uspeh tega ekonomsko pomembnega sektorja. Rezultat sporočila so bile priprave na Evropsko agendo 21 za turizem. Komisija je leta 2004 ustanovila Skupino za trajnostni turizem (STZ), da bi spodbudila sinergije zainteresiranih strani in zagotovila prispevek pri procesu Agende 21 za trajnost evropskega turizma. STZ sestavljajo strokovnjaki, ki uravnoteženo zastopajo industrijska združenja, predstavnike destinacij in sindikate/civilno družbo. Prav tako so zastopane uprave držav članic in mednarodne organizacije, kot je npr. Svetovna turistična organizacija. STZ se še posebej posveča okoljskim vprašanjem. STZ bo zaključila svoje delo in leta 2006 o tem napisala poročilo. Komisija bo na podlagi tega nadalje ukrepala. Na podlagi tega poročila bo do leta 2007 predložila predlog Evropske agende 21 za turizem. Posebne podporne dejavnosti za trajnost evropskega turizma Izdelava in izvajanje Evropske agende 21 za turizem je dolgoročen proces. Poleg nje Komisija načrtuje posebne ukrepe, ki bodo spodbujali ekonomsko in socialno trajnost evropskega turizma, kot so: - opredelitev nacionalnih in mednarodnih ukrepov za podporo MSP, povezanih s turizmom, in vzpostavitev postopka izmenjave dobrih praks; - ocena ekonomskega vpliva na makroekonomsko rast in zaposlovanje pri boljši dostopnosti turističnega sektorja , poslovne priložnosti za MSP, kakovost storitev in konkurenčnost; - spodbujanje izmenjave dobrih praks „turizem za vse“; - izdaja priročnika o tem, kako ustanoviti izobraževalna področja v turističnem sektorju, ki bodo podprla nadgrajevanje spretnosti v turističnem sektorju in pri katerih bodo sodelovale vse zainteresirane strani; - preučevanje trendov zaposlovanja v obalnih in z morjem povezanih turističnih sektorjih; - razvoj uradnih statistik in opravljanje študij o e-Business W@tch za oceno prihodnjega izvajanja in vplivov e-podjetij na turistično industrijo; - nadaljevanje njenih pobud in sodelovanje z državami članicami, industrijo in Svetovno turistično organizacijo za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok, posebno ko takšne zločine zagrešijo turisti. Povečanje razumevanja in prepoznavnosti turizma Boljše poznavanje evropskega turizma Nosilci odločitev na javni in zasebni ravni potrebujejo usklajene in podrobnejše statistične podatke, ki bodo pravočasno na voljo. Direktiva Sveta 95/57/ES[14] o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma bo posodobljena in bo upoštevala razvoj turizma v Evropi ter potrebe njegovih uporabnikov. Znatno se bo izboljšala, kar zadeva pravočasnost, točnost, ustreznost in primerljivost. Prav tako se bo spodbujalo boljše usklajevanje in izvajanje satelitskih računov za turizem (SRT) v partnerstvu z državami članicami, nacionalnimi statističnimi inštituti in drugimi zainteresiranimi stranmi, saj lahko ti prispevajo k boljšemu razumevanju resnične razsežnosti in vrednosti turistične industrije. Pri temu delu bodo v pomoč izkušnje, zbrane v pilotnem projektu, ki ga je finančno podprla Komisija (2002–2006). Eurostat bo tudi v prihodnje pripravljal posebne izdaje in publikacije, ki so uporabne za industrijo in javne uprave, kot so „Panorama o turizmu“, „Žepna knjiga o turizmu“ in različni „Statistični podatki v središču“ o zimskih in poletnih trendih, ICT v turizmu, kako gredo Evropejci na počitnice, zaposlovanje v turizmu itd. Podpiranje promocije evropskih destinacij Globalizacija trgov je ustvarila konkurenčni pritisk, hkrati pa odprla priložnosti za turiste z novih trgov (kot so Kitajska, Rusija in Indija), ki si lahko privoščijo visokocenovne počitnice. Več turistov v Evropi bo pomenilo tudi več rasti in delovnih mest. Da bi bila Evropa še naprej privlačna turistična destinacija, je Komisija financirala ustanovitev Portala evropskih turističnih destinacij. Ta bo vključeval praktične informacije o Evropi, kot so načrtovanje potovanja (prevoz, vreme, koledar) ali priporočila o krajih in aktivnostih ter povezave na nacionalne spletne strani. Portal bo začel delovati marca 2006, upravljala pa ga bo Evropska komisija za potovanja. Evropska mesta in regije gostijo številne kulturne (kot so Evropska prestolnica kulture[15] ali festivali) in športne dejavnosti, tj. dogodke, ki imajo lahko pomembno vlogo pri trženju gostiteljske destinacije pred samim dogodkom, med njim in po njem. Od takšnih dogodkih imajo lahko korist zlasti MSP, povezana s turizmom, če so ustrezno vključena v vse faze njihove organizacije. Komisija bo analizirala vpliv takšnih dogodkov na MSP, usmerjena v turizem. Rezultati te analize in priporočila, namenjena prihodnjim gostiteljem dogodkov, bodo predstavljeni na Evropski konferenci. Veliko število evropskih turističnih destinacij razvija uspešne prakse za spodbujanje trajnosti turizma. Takšne prakse so lahko za vzgled vsem destinacijam, ki želijo izboljšati turistično ponudbo. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami preučila možnosti spodbujanja ozaveščenosti o takšnih dobrih praksah, npr. z „nagrado za evropske destinacije odličnosti“. Izboljšanje prepoznavnosti turizma: skupni cilj Komisija si v sodelovanju z nacionalnimi javnimi upravami in za industrijo zainteresiranimi stranmi nenehno prizadeva za povečanje prepoznavnosti in razumevanja evropskega turizma, saj je ta zaradi svoje kompleksnosti pogosto obravnavan samo v svoji ožji smislu in ne kot pojav, ki vpliva na številna področja ekonomske in socialne strukture. Od leta 2002 vsako leto druga država članica gosti Letni evropski turistični forum. Ta je organiziran v tesnem sodelovanju s Komisijo, državami članicami in evropsko turistično industrijo. Organizacija Foruma v več novih državah članicah (leta 2004 na Madžarskem, leta 2005 na Malti in leta 2006 na Cipru) daje temu dogodku dodano vrednost. Komisija bo tudi v prihodnje sodelovala z vsemi vključenimi udeleženci, da: - zagotovi, da so obravnavane zadeve pomembne za trenutni kontekst; - poveča udeležbo za turizem zainteresiranih strani na Forumu in - izboljša prepoznavnost tega dogodka po vsej Evropi. Številna predsedstva Sveta so organizirala tudi ministrska srečanja o turizmu, posebne konference in dogodke ali soorganizirala Evropski turistični forum skupaj z državami gostiteljicami. Takšni dogodki so dragoceni, saj krepijo stike med nosilci odločitev in zainteresiranimi stranmi, postavijo v ospredje določena vprašanja in evropskemu turizmu zagotavljajo dobro prepoznavnost. Komisija bo tudi v prihodnje aktivno podpirala takšne pobude in spodbujala prihodnja predsedstva, da ravnajo enako. Sklep NA UGOTOVITEV KOMPLEKSNOST TURIZMA IN VELIKA RAZNOLIKOST VPLETENIH UDELEžENCEV ZAHTEVATA pri načrtovanju in izvajanju sorodnih evropskih politik ter ukrepov sodelovanje vseh zainteresiranih strani. Institucije Skupnosti, nacionalne uprave, poklicne organizacije, delodajalci in zaposleni, nevladne organizacije in raziskovalci morajo vzpostaviti partnerstva na vseh ravneh, da izboljšajo konkurenčnost in prikažejo pomembnost evropskega turizma. Razvoj sodelovanja in partnerstev v okviru obnovljene politike se lahko redno pregleduje v okviru evropskih turističnih forumov. To sporočilo predstavlja, kaj Komisija načrtuje storiti na področju turizma znotraj obstoječega pravnega okvira EU, da bi na trajnosten način bolje izkoristila potencial rasti in delovnih mest tega sektorja. Prav tako ponazarja, kako se lahko različne zainteresirane strani vključijo v dejavnosti Skupnosti. Obnovljena politika se ukvarja z vsemi glavnimi pogledi ustvarjanja evropske politike in dovoljuje konstruktivno sodelovanje vseh udeleženih. Stopnja njene uspešnosti je odvisna od odziva in aktivnega vključevanja vseh zainteresiranih strani. [1] COM (2005) 24, 2. 2. 2005. [2] Glej: http://europa.eu.int/comm/enterprise/services/tourismeu.htm#factsandfigures. [3] Eurostat – Statistics in focus 32/2005. [4] Evropska strategija trajnostnega razvoja za obdobje 2005–2010. Glej: http://europa.eu.int/comm/sustainable/sds2005-2010/index_en.htm. [5] COM (2005) 97 z dne 16. 3. 2005. [6] Primer že sprejete zakonodaje je Direktiva 2005/36/EC, ki združuje in posodablja predpise, ki trenutno urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij, in s tem spodbuja zagotavljanje storitev s strani strokovnjakov iz turističnega sektorja. [7] Glej: http://europa.eu.int/comm/enterprise/services/tourism/policy-areas/measures.htm in druge iniciative kot je predlog Direktive za storitve na notranjem trgu. [8] PE 353.597/v03-00. [9] Glej: http://europa.eu.int/comm/regional_policy/index_en.htm. [10] COM(2004) 474, 14. 7. 2004. [11] COM(2005) 121 konč., 6. 4. 2005. [12] Glej: http://europa.eu.int/comm/research/future/index_en.cfm. [13] COM(2003) 716 konč, 21. 11. 2003. [14] UL 291,, 6.12.1995, str..32–39. [15] Glej: http://europa.eu.int/comm/culture/eac/other_actions/cap_europ/cap_eu_en.html