[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.2.2006

KOM(2006) 48 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006)

KAZALO

1. Namen tega poročila 3

2. Prehodne ureditve 3

3. Posvetovanje z državami članicami in socialnimi partnerji 5

4. Statistični podatki o mobilnosti delavcev pred in po širitvi 5

4.1 Mobilnost delavcev v razširjeni Evropski uniji 6

4.2 Učinki trga dela za domače državljane in državljane EU: stopnje zaposlenosti 10

4.3. Sestava delovne sile EU-10 v državah članicah EU-15 po sektorjih in usposobljenosti: dopolnjevanje ali zamenjava? 12

5. Sklepi in priporočila 13

ANNEX I: STATISTICAL ANNEX 17

ANNEX II: BIBLIOGRAPHY 21

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006) (Besedilo velja za EGP)

1. NAMEN TEGA POROčILA

1. Komisija predloži to sporočilo Svetu v skladu z odstavkom 3(2) prehodnih ureditev o prostem pretoku oseb[1], ki so priložene k pristopni pogodbi[2] iz leta 2003. Glede na te prehodne ureditve se lahko uvedba dela zakonodaje Skupnosti o prostem pretoku delavcev v razširjeni EU odloži za obdobje največ sedmih let [3].

2. Prehodno obdobje je razdeljeno na tri različne faze v skladu s formulo „2 plus 3 plus 2“. Za vsako fazo se uporabljajo različni pogoji. Prva faza prehodnih ureditev (PU) se je začela 1. maja 2004 in se bo končala 30. aprila 2006 .

3. Pristopna pogodba določa, da mora Svet pred koncem te faze pregledati delovanje predhodnih ureditev na podlagi poročila Komisije . Po koncu tega pregleda in najpozneje ob koncu dveletnega obdobja po datumu pristopa morajo države članice EU-15 uradno obvestiti Komisijo o svojih namenih glede druge faze predhodnih ureditev[4]. Brez uradnega obvestila se bo od 1. maja 2006 uporabljala zakonodaja Skupnosti o prostem pretoku delavcev.

2. Prehodne ureditve

4. Prosti pretok oseb je ena izmed najbolj temeljnih svoboščin , ki jih zagotavlja zakonodaja Skupnosti. Vključuje pravico državljanov EU, da se preselijo v drugo državo članico EU, da se zaposlijo in da se skupaj s svojimi družinskimi člani nastanijo v državi gostiteljici. Države članice EU ne smejo neposredno ali posredno diskriminirati delavcev migrantov in njihovih družin na podlagi njihove nacionalnosti. Delavci migranti EU in njihove družine imajo pravico do enakega obravnavanja ne samo v zadevah v zvezi z zaposlovanjem, ampak tudi kar zadeva nastanitev ter davčne in socialne ugodnosti[5]. Odprava ovir pri mobilnosti med in znotraj držav članic ima tudi osrednje mesto v prenovljeni lizbonski agendi.

5. Prehodne ureditve iz pristopne pogodbe iz leta 2003 dovoljujejo omejena odstopanja od načel iz prejšnjega odstavka v prehodnem obdobju, ki se bo nepreklicno izteklo 30. aprila 2011. Omejitve se lahko uporabljajo samo za delavce migrante in za nobeno drugo kategorijo državljanov EU. Poleg tega se lahko omejitve uporabljajo samo za dostop na trg dela in lahko omejujejo samo dostop do zaposlitve v posamezni državi članici. Ko delavec vstopi na trg dela posamezne države članice, se uporablja zakonodaja Skupnosti o enakem obravnavanju glede plačila , ostalih zadev v zvezi z zaposlovanjem in glede uživanja socialnih in davčnih ugodnosti . Drugače povedano, dovoljena ni nobena oblika diskriminacije na podlagi nacionalnosti med zakonito zaposlenimi delavci, ne glede na to, ali prihajajo iz držav članic EU-15 ali držav članic EU-10. Poleg tega ni nobenih prehodnih ureditev v zvezi z uporabo zakonodaje Skupnosti o usklajevanju sistemov socialne varnosti [6].

6. Komisija je pripravila več dokumentov, ki pojasnjujejo pravni okvir prehodnih ureditev[7]. Pristopna pogodba določa, da bodo v prvih dveh letih prehodnih ureditev države članice EU-15 uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov za ureditev dostopa državljanov EU-8 do njihovih trgov dela. Različni nacionalni ukrepi, sprejeti med prvo fazo prehodnih ureditev, so ustvarili različne pravne sisteme za dostop do trgov dela EU-25. Švedska in Irska sta se odločili, da ne sprejmeta omejitev v zvezi z dostopom do svojih trgov dela za državljane EU-8. Združeno kraljestvo nima prehodnih omejitev, vendar pa ima sistem za registracijo delavcev[8]. Vse druge države EU-15 so obdržale režim delovnih dovoljenj, ki je včasih povezan s kvotami. Za Ciper ni nobene prehodne ureditve. Malta izdaja delovna dovoljenja zaradi spremljanja. Poljska, Slovenija in Madžarska uporabljajo vzajemne omejitve za državljane držav članic EU-15, ki uporabljajo omejitve. Vse države članice EU-10 so odprle svoje trga dela delavcem[9] držav članic EU-10.

7. 1. maja 2006 se bo začela druga faza prehodnega obdobja. Kakor koli že, pristopna pogodba določa, da bodo imele države članice, ki se 1. maja 2006 odločijo za ukinitev omejitev, v preostanku prehodnega obdobja možnost, da ponovno uvedejo omejitve, če bi predvidele oziroma doživele kakršne koli motnje na svojih trgih dela, pri čemer lahko uporabijo zaščitni postopek iż pristopne pogodbe.Pristopna pogodba tudi določa, da države članice, ne glede na omejitve, ki jih uporabljajo, dajejo prednost delavcem, ki so državljani držav članic EU-8, pred delavci, ki so državljani tretjih držav, v zvezi z dostopom do njihovih trgov dela[10].

3. Posvetovanje z državami članicami in socialnimi partnerji

8. Komisija je sklicala sejo Skupine na visoki ravni za prost pretok oseb . Ta skupina se je sestala 16. septembra 2005, da bi razpravljala o delovanju prehodnih ureditev. Poleg predstavnikov držav članic, je Komisija povabila tudi predstavnike evropskih in nacionalnih socialnih partnerjev. Med sejo je mnogo držav članic EU-15 sporočilo, da začenjajo proces notranjih posvetovanj za opredelitev svojih stališč za drugo fazo. Vse so strinjale, da potrebujejo verodostojne podatke za podporo tej odločitvi. Tiste, ki so se odločile, da ne sprejmejo nobenih omejitev med prvo fazo, so imele na splošno ugodno mnenje o učinkih te odločitve za svoje trge dela in poudarile pozitiven prispevek, ki so ga delavci iz držav EU-8 imeli za njihova nacionalna gospodarstva.

9. Izmed tistih držav članic EU-15, ki uporabljajo omejitve, so nekatere povedale, da jim omejitve omogočajo upravljanje migracij iz sosednjih držav članic EU-8. Dve državi članici sta menili, da so ukrepi v bližnji prihodnosti nujni ob upoštevanju nacionalne absorpcijske sposobnosti, potrebe po vključevanju vseh migrantov, vključno s tistimi iz nečlanic EU, in spremljevalnih notranjih strukturnih reformah. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da so omejitve lahko spodbudile državljane EU-8, da iščejo druge načine za izvajanje gospodarske dejavnosti v državah članicah EU-15, kar se odraža v izredno velikem pritoku napotenih delavcev ali delavcev, ki trdijo, da so samozaposlene osebe .

10. Kar zadeva države članice EU-8, so dejansko vse pozvale k odpravi omejitev . Poudarile so temeljno pravico svojih državljanov, da se kot delavci prosto gibljejo v državah EU-25 in opozorile na statistično dejstvo, da njihovi državljani sploh niso preplavili trgov dela držav EU-15 niti niso povzročili povečanja stroškov za socialno varstvo s strani držav članic EU-15. Poudarile so tudi vlogo njihovih državljanov pri ublažitvi težav, ki so nastale zaradi starajoče se delovne sile v državah EU-15.

11. Socialno partnerji so pozvali svoje nacionalne organe, da se z njimi posvetujejo v zvezi z njihovimi stališči za drugo obdobje. Mnogi so poudarili, da bi omejitve lahko vplivale na odložitev nujno potrebnih reform tako na trgih dela držav EU-15 kot EU-8. Socialni partnerji so ob priznavanju, da so bili migracijski tokovi iz držav EU-8 v države EU-15 skromni, odločno poudarili, da se je treba izogibati krčenju delovnih standardov in „socialnemu dumpingu“. Prav tako so poudarili, da omejitve zakonitega dela dejansko povzročajo širjenje dela na črno, t.i. „samozaposlovanja“ ter navideznih ponudnikov storitev in oddaje del podizvajalcem . Ugotovljene so bile tudi pomanjkljivosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti ter zlasti direktive o napotenih delavcih. Velika večina socialnih partnerjev , razen tistih, ki zastopajo MSP in/ali sindikate v nekaj državah, se je izrekla v prid odpravi omejitev, da bi vsi imeli enake pogoje.

4. Statistični podatki o mobilnosti delavcev pred in po širitvi

12. Da bi Komisiji omogočili ocenitev delovanja prehodnih ureditev, so bile države članice pozvane, da preko EUROSTATA predložijo nacionalne podatke o dovoljenjih za prebivanje, izdanih državljanom EU zaradi združitve družine, zaposlitve, študija ali drugih razlogov in razčlenjenih po državljanstvu, spolu in starosti. Nacionalni podatki, ki jih je na podlagi te prošnje prejela Komisija, se nanašajo na dovoljenja za prebivanje, delovna dovoljenja ter število delavcev iz drugih administrativnih virov podatkov, kot so registri socialnega zavarovanja, odvisno od nacionalnih sistemov in sestave institucij. Medtem ko so bili nacionalni podatki v tem poročilu v največji možni meri usklajeni, je treba vedeti, da niso povsem usklajeni in primerljivi med vsemi državami ter da se raven podrobnosti med državami močno razlikuje. Treba je tudi opozoriti, da se lahko migracijski tokovi za nekatere države glede na nekatere podatke, ki so javno dostopni, razlikujejo od podatkov iz tega poročila. To se lahko razloži z dejstvom, da vsi podatki, ki so javno dostopni, niso bili tako temeljito analizirani kot podatki v tem poročilu[11]. Poleg tega so lahko migracijski tokovi v vsej razširjeni EU večji kot bi lahko sklepali iz podatkov v tem poročilu, ker pojav dela na črno ni v celoti zajet v uradnih statistikah.

13. Poleg zgoraj navedenih nacionalnih administrativnih podatkov bodo v tem poročilu[12] predstavljeni tudi podatki iz raziskave o delovni sili (RDS)[13]. Ocena ne upošteva povezave med delovanjem prehodnih ureditev in ostalimi spremembami na gospodarskem in političnem področju. Ocena delovanja prehodnih ureditev je bila prav tako predmet poročil različnih držav članic in ostalih zainteresiranih strani in podatki v tem poročilu so se uporabili, kjer je bilo to ustrezno.

4.1 Mobilnost delavcev v razširjeni Evropski uniji

14. Število delavcev EU-10 v državah članicah EU-15 se je od širitve povečalo. Kljub povečanju pa je sorazmerni vpliv, opredeljen kot razmerje med številom izdanih dovoljenj za zaposlitev in aktivnim prebivalstvom v gostujoči državi, dokaj omejen (glej spodnjo razpredelnico). Poleg tega število kadar koli izdanih delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje presega dejansko število državljanov EU-10, ki so se nastanili v državi gostiteljici, ker ne upošteva ljudi, ki se vračajo v svoje matične države, tj. povratnikov, in dolžine delovnih dovoljenj. To prav tako drži glede na dejstvo, da lahko podatki odražajo začasne dejavnike, kot je zakonsko urejanje statusa nezakonitih priseljencev, ki so se v zadnjih letih priselili v države članice EU-15.

15. V Avstriji število izdanih delovnih dovoljenj leta 2004, od katerih je večina izdanih za krajše obdobje[14], ustreza 1,2 % celotnega aktivnega prebivalstva, vendar pa povprečno letno število zaposlenih ljudi leta 2004 ustreza 0,7 % aktivnega prebivalstva (glej spodnjo razpredelnico). Poleg tega je treba opozoriti, da se po prvem obdobju prilagoditve število državljanov EU-8 v Avstriji, kot je izmerjeno s povprečnim letnim številom, stabilizira (glej razpredelnico A1 statistične priloge). Na isti način, četudi delovna dovoljenja, izdana v Nemčiji leta 2004, ustrezajo 0,9 % aktivnega prebivalstva in če se upošteva dolžina veljavnosti delovnega dovoljenja, število delavcev iz držav EU-8 (zlasti tistih, ki morajo plačevati prispevke za socialno varnost) zdrkne na 0,2 % aktivnega prebivalstva[15].

16. Na Irskem število osebnih številk za dostop do javnih storitev (Personal Public Service Numbers – PPS), izdanim državljanom EU-10 med majem in decembrom 2004, ustreza 1,9 % aktivnega prebivalstva; kljub temu pa ta številka ni popolnoma primerljiva z drugo iz spodnje razpredelnice, ker irski organi osebnih številk za dostop do javnih storitev posameznikom ne izdajajo samo zaradi zaposlitve. Osebne številke za dostop do javnih storitev so edinstvene referenčne številke, ki se izdajajo tudi za druge namene, vključno, na primer, za dostop do informacij, socialnega varstva, zdravstva in ostalih javnih služb, in to ne samo za delavce migrante, ampak tudi za njihove družinske člane. Število osebnih številk za dostop do javnih storitev, izdanih leta 2005, se je v obdobju med januarjem in novembrom 2005 povečalo na 3,8 %, vendar ni videti, da bi to povzročilo motnje na irskem trgu dela (glej razpredelnici A4 in A5 statistične priloge).

Državljani EU-10 in –U-15 v starosti 15–64 let kot odstotni delež delovno sposobnega prebivalstva (DSP) namembne države |

Namembna država | Vrsta podatkov | % DSP |

Državljanstvo |

EU101 | EU15 |

Belgija2 | Dovoljenje za prebivanje | 0,2 | 2,7 |

Češka | Število tujih delavcev | 1,0 | 0,1 |

Danska | Dovoljenje za prebivanje | 0,1 | 0,2 |

Nemčija | Število tujih delavcev | 0,2 | 1,0 |

Delovno dovoljenje | 0,9 | : |

Estonija | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,1 |

Grčija | Dovoljenje za prebivanje | 0,1 | : |

Španija | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,1 |

Francija | Delovno dovoljenje | 0,0 | : |

Irska3 4 | Osebne številke za dostop do javnih storitev | 1,9 | : |

Italija | Zahtevek za delovno dovoljenje | 0,1 | : |

Latvija4 | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,0 |

Litva | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,0 |

Madžarska | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,0 |

Malta | Dovoljenje za prebivanje | 0,1 | 0,8 |

Nizozemska | Delovno dovoljenje | 0,2 | : |

Avstrija | Povprečno letno število zaposlenih | 0,7 | : |

Delovno dovoljenje | 1,2 | : |

Poljska | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,0 |

Portugalska | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,0 |

Slovenija | Delovno dovoljenje/Registracija delavcev | 0,0 | 0,0 |

Slovaška | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,0 |

Finska | Dovoljenje za prebivanje | 0,0 | 0,0 |

Švedska4 | Dovoljenje za prebivanje | 0,1 | 0,0 |

Združeno kraljestvo4 | Prosilci za WRS | 0,4 | : |

Vir: administrativni podatki držav članic. |

Opombe: DSP – kot odstotni delež delovno sposobnega prebivalstva namembne držav v starosti 15–64 let ':' se ne uporablja ali podatki niso na voljo. Vse številke se nanašajo na število prosilcev, izdanih zahtevkov/registracij/dovoljenj (tokovi), razen za Češko, kjer se številke nanašajo na število delavcev, in Nemčijo, kjer se prva vrstica nanaša na število delavcev, ter Avstrijo, kjer se prva vrstica nanaša na povprečno letno število zaposlenih. Razen za Belgijo se številke o dovoljenjih za prebivanje nanašajo na dovoljenja, izdana samo zaradi zaposlitvenih razlogov. Podatke za leto 2005 so poslale nekatere države članice (glej razpredelnico A1 iz statistične priloge). 1 Številke za Francijo, Italijo, Avstrijo in število delovnih dovoljenj za Nemčijo se nanašajo na EU-8. 2 Številka za Belgijo se nanaša na dovoljenja za prebivanje, izdana za vse namene. 3 Številka za Irsko se nanaša na osebne številke za dostop do javnih storitev, ki niso izdane samo zaradi zaposlitvenih razlogov, ampak tudi za administrativne namene, vključno s socialnim varstvom, zdravstvom in ostalimi javnimi storitvami. 4 Referenčni datum maj–december 2004. Komisija ni prejela podatkov za Ciper in Luksemburg. |

17. Podatki iz RDS so primerljivi s tistimi iz administrativnih virov, če se upoštevajo razlike v definicijah in časovnih obdobjih[16]. Številke RDS odražajo neto učinek pritoka in odtoka delovne sile in zato bolje prikazujejo dejansko število državljanov EU-10, ki so se nastanili v državah EU-15. V prvem četrtletju 2005 je bil delež aktivnega prebivalstva iz držav članic EU-10 v državah EU-15 precej majhen – od 0,1 % v Franciji in na Nizozemskem do 1,4 % v Avstriji in 2 % na Irskem[17].

Delovno sposobno prebivalstvo po državljanstvu v obdobju 2003–2005 – v odstotkih po vrsticah |

Državljanstvo |

Namembna država | EU15 | EU10 |

Opombe: ':' podatki niso na voljo ali niso zanesljivi zaradi majhne velikosti vzorca. Italija ni vključena, ker svojih podatkov ne razčlenjuje po državljanstvu. Agregati EU-15 in EU-25 brez Italije, agregati EU-15 in EU-25 brez Nemčije in Irske leta 2003–2004 za državljane EU-10. Agregat EU-10 brez Poljske. |

18. Poleg tega so te številke ostale stabilne v primerjavi z obdobjem dveh let pred širitvijo , tj. 1. četrt. 2003 in 1. četrt. 2004, s samo skromnim, vsakoletnim povečanjem za 0,1 odstotne točke v Združenem kraljestvu in nekoliko znatnejšim povečanjem v Avstriji, kjer so se številke podvojile na 1,4 %. Prav tako je pomembno poudariti, da je v državah članicah EU-15 odstotni delež državljanov iz držav nečlanic EU znatno večji od deleža državljanov EU-10 (glej razpredelnico A2 iz Priloge). To se lahko pojasni z zgodovinskimi razlogi in dejstvom, da je priseljevanje iz držav EU-10 razmeroma novo. To pomeni, da je priseljevanje iz držav nečlanic EU precej bolj pogost pojav kot mobilnost znotraj EU , znotraj držav EU-15 in EU-25.

19. Glede prehodnih ureditev podatki administrativnih virov ali raziskave o delovni sili kažejo, da ni neposredne povezave med obsegom mobilnosti delavcev iz držav članic EU-10 in obstoječimi prehodnimi ureditvami . Zlasti pritok v Združeno kraljestvo in Švedsko, državi članici, ki nimata omejitev za delavce držav članic EU-8, je primerljiv, če ne celo nižji od tistega v države s prehodnimi ureditvami[18]. Izkušnja nordijskih držav, ki imajo primerljive trge dela in gospodarsko uspešnost, to dokazuje[19]. Končno je mobilnost delavcev odvisna od dejavnikov v zvezi s pogoji ponudbe in povpraševanja. Pravzaprav bodo prehodne ureditve samo zavrle prilagoditve trga dela, pri čemer obstaja nevarnost, da se ustvari stalne „pristranske“ vzorce destinacij.

20. Na splošno lahko omejitve v zvezi z dostopom do trga dela zvišajo stopnjo dela na črno . Če ga spremljajo še pomanjkljivosti pri izvajanju obstoječe zakonodaje Skupnosti, ima lahko ta pojav nezaželene socialne posledice tako za neprijavljene delavce kot za delovno silo, ki ima urejen status.

21. Kar zadeva trajanje veljavnosti dovoljenj, podatki kažejo, da je znaten odstotni delež dovoljenj za prebivanje in delovnih dovoljenj izdan za kratko obdobje ali sezonsko delo. To denimo velja za naslednje države:

- V Avstriji je bilo od vseh dovoljenj, dodeljenih državljanom EU-8 leta 2004, 87 % izdanih za obdobje do 6 mesecev (85 % v prvi polovici leta 2005), 12 % (14 % v letu 2005) za obdobje od 6 mesecev do enega leta in 2 % (0 % leta 2005) za obdobje daljše od enega leta.

- V Nemčiji je bilo 95 % od približno 500 000 delovnih dovoljenj izdanih s časovnimi in drugimi omejitvami. 30. junija 2004 je bilo število zaposlenih državljanov EU-10, ki so v Nemčiji bivali dlje od strogo omejenega obdobja in ki so torej morali plačevati prispevke za socialno varnost, samo okoli 100 000 oziroma 0,2 % aktivnega prebivalstva.

- Na Nizozemskem je bilo leta 2004 izdanih približno 24 000 dovoljenj. Vendar to zaradi velikega števila sezonskih delavcev ustreza samo okoli 13 000 „delovnim letom“.

- V Italiji je bilo 76 % delovnih dovoljenj leta 2004 in 71 % leta 2005 izdanih sezonskim delavcem.

- V Franciji je bilo leta 2004 izmed delovnih dovoljenj 74 % izdanih sezonskim delavcem, 11 % začasnim delavcem, 5 % delavcem, zaposlenim za nedoločen čas in 10 % ostalim upravičencem[20].

22. Od širitve je bil razvoj na trgu dela v državah članicah EU-8 spodbuden , pri čemer se je stopnja brezposelnosti v skoraj vseh državah znatno zmanjšala (glej razpredelnici A4 in A5 iz Priloge). To pomeni, da ne gre pričakovati povečanega pritiska za selitev iz držav članic EU-8, tudi zato, ker obeti za gospodarsko rast ostajajo dobri in ker znatno povečani strukturni skladi in skladi za razvoj podeželja začenjajo prinašati dobre rezultate pri pospeševanju gospodarske rasti in ustvarjanju delovnih mest.

4.2 Učinki trga dela za domače državljane in državljane EU: stopnje zaposlenosti

23. Učinki trga dela za državljane iz držav EU-10 v državah članicah EU-15 predstavljajo osrednji vidik za analizo. Za tiste države članice EU-15, za katere je na voljo dovolj statistično pomembnih podatkov (glej spodnjo razpredelnico), kaže stopnja zaposlenosti kot ključni kazalec trga dela, da imajo ponavadi državljani držav članic EU-10 takšne stopnje zaposlenosti v vsaki državi, ki so primerljive s stopnjami posameznikov, ki so državljani te države in drugih držav EU-15. Poleg tega so te večinoma višje kot za nedržavljane EU. Na Irskem, v Španiji in Združenem kraljestvu imajo državljani EU-10 celo višje stopnje zaposlenosti kot njihovi domači državljani. Iz tega je razvidno, da državljani EU-10 v vsaki državi članici pozitivno prispevajo k splošni uspešnosti trga dela , trajni gospodarski rasti in stanju javnih financ .

Stopnje zaposlenosti po državljanstvu leta 2005 – v odstotkih po vrsticah |

2004 | 2005 |

Namembna država | Državljanstvo |

EU10 | domače | EU15 | EU10 | nedržavljani EU |

Belgija | 64 | 62 | 60 | 55 | 35 |

Nemčija | : | 67 | 68 | 51 | 48 |

Grčija | 47 | 60 | 53 | 47 | 71 |

Španija | 68 | 62 | 64 | 78 | 71 |

Francija | 61 | 64 | 69 | 62 | 44 |

Irska | : | 67 | 69 | 85 | 57 |

Nizozemska | 63 | 74 | 76 | 64 | 41 |

Avstrija | 58 | 69 | 72 | 66 | 60 |

Finska | 67 | 69 | 67 | 55 | 45 |

Švedska | 62 | 74 | 73 | 62 | 45 |

Velika Britanija | 72 | 72 | 69 | 75 | 58 |

EU15 | 59 | 67 | 68 | 62 | 55 |

EU10 | : | 57 | 59 | 68 | 63 |

EU25 | 59 | 65 | 67 | 62 | 55 |

Vir: Eurostat, RDS, 2. četrt. 2004 – 2005. |

Opombe: ':' podatki niso na voljo ali niso zanesljivi zaradi majhne velikosti vzorca. Italija ni vključena, ker svojih podatkov ne razčlenjuje po državljanstvu. Danska, Luksemburg in Portugalska niso vključene zaradi majhne velikosti vzorca. Agregati EU-15 in EU-10 leta 2004 temeljijo na podatkih Nemčije in Irske za 2. četrt. 2005. |

24. Zanimivo je dejstvo, da se je od širitve stopnja zaposlenosti državljanov EU-10 v številnih državah članicah EU-15, vključno s Španijo, Francijo, Nizozemsko, Avstrijo in Združenim kraljestvom, povečala, v nekaterih primerih kar precej. To bi bilo lahko povezano z dvema dejavnikoma.

- Prvič, širitev je morda pomagala razkriti del sive ekonomije, kjer so delali prej neprijavljeni delavci iz držav EU-10, z znanimi pozitivnimi učinki, kot je večja usklajenost z zakonskimi delovnimi standardi, boljša socialna kohezija po zaslugi manjšega tveganja za marginalizacijo vpletenih in večji dohodki države iz naslova davkov in prispevkov za socialno varnost. To tudi pomeni, da bi bilo lahko povečanje mobilnosti delavcev iz držav članic EU-10 zaradi širitve morda celo manjše kot kažejo podatki[21].

- Drugič, do dejanskega izboljšanja stopnje zaposlenosti državljanov EU-10 po širitvi je morda prišlo zaradi spremembe odnosa delodajalcev, boljših priložnosti za ustanovitev podjetij, boljše obveščenosti in pravne ureditve.

4.3. Sestava delovne sile EU-10 v državah članicah EU-15 po sektorjih in usposobljenosti: dopolnjevanje ali zamenjava?

25. Glede na majhne številke, ki so bile vključene, je težko dati podroben in obenem statistično preprost pregled delovne sile iz držav EU-10. Zato bo analiza, ki sledi, zajela države EU-15 kot celoto. Dimenzija pojava mobilnosti delavcev ni edino ključno vprašanje; pomembno je tudi, ali delavci EU-10 zamenjujejo domače delavce in se potegujejo za podobna delovna mesta ali imajo dopolnjevalno vlogo.

Zaposleni v EU-15 po državljanstvu in sektorjih leta 2005 – v odstotkih po vrsticah |

Sektor dejavnosti | Državljanstvo |

domače | EU15 | EU10 |

Kmetijstvo/ribolov | 4 | (2) | (3) |

Industrija | 18 | 19 | 18 |

Gradbeništvo | 8 | 8 | 15 |

Trgovina na drobno; hotelirstvo in gostinstvo; promet | 25 | 28 | 28 |

Finančno posredništvo; nepremičnine | 13 | 16 | 14 |

Javna uprava; izobraževanje; zdravstvo; drugo | 32 | 27 | 23 |

Vir: Eurostat, RDS, 1. četrt. 2005, Francija in Avstrija 2. četrt. 2005. |

Opombe: podatki v oklepaju podatki niso zanesljivi zaradi majhne velikosti vzorca. |

26. Sektorska sestava delovne sile kaže na to zadnje: sektorska sestava nacionalne delovne sile se v letih 2003, 2004 in 2005 ni veliko spremenila, kar kaže na to, da omejen pritok delovne sile iz držav članic EU-10 ni izrinil nacionalnih delavcev , vsaj na tej splošni stopnji skupnih podatkov[22]. Domačih državljanov je sorazmerno več v storitvenem sektorju in zlasti v javni upravi, šolstvu, zdravstvu in ostalih dejavnostih (32 % v 1. četrt. 2005), medtem ko so delavci iz držav članic EU-10 sorazmerno bolje zastopani v gradbenem sektorju (15 % državljanov EU-10 v primerjavi z 8 % domačih državljanov)[23].

27. Sestava po usposobljenosti delovne sile EU-10 bi prav tako podprla tezo, da državljani EU-10 nacionalnim gospodarstvom pomagajo na dopolnjujoč način . Delež državljanov EU-10 z nizko stopnjo usposobljenosti v državah članicah EU-15 je nižji od deleža državljanov teh držav (21 % v primerjavi z 31 %), drugih državljanov EU-15 in državljanov nečlanic EU. To se odraža v višjem odstotnem deležu srednje usposobljenih ljudi (57 % v primerjavi s 46 %) s primerljivimi odstotnimi deleži visoko usposobljenih ljudi. Srednja stopnja usposobljenosti vključuje srednješolsko izobrazbo in specializirano poklicno usposabljanje, kar je stopnja usposobljenosti, ki je navadno nezadostno zastopana v številnih državah članicah EU-15, kar povzroča ozka grla na področju usposobljenosti v številnih sektorjih gospodarstva[24].

Delovno sposobno prebivalstvo v EU-15 po državljanstvu in ravni izobrazbe leta 2005 – v odstotkih po vrsticah |

Raven izobrazbe | Državljanstvo |

Srednja | 46 | 39 | 57 | 35 |

Visoka | 23 | 25 | 22 | 17 |

Vir: Eurostat, RDS, 1. četrt. 2005, Francija in Avstrija 2. četrt. 2005. |

Opombe: Raven izobrazbe: nizka (ISCED 0-2: nižje srednješolska), srednja (ISCED 3-4: višje srednješolska), visoka (ISCED 5-6: terciarna). |

28. Podatki torej kažejo, da ima lahko mobilnost iz držav članic EU-10 v EU-15 pozitivne učinke za trge dele , tako da ublaži pomanjkanje delovne sile na nekaterih področjih. Ustvarijo se lahko nova delovna mesta, na primer v gradbeništvu in sektorjih storitev za dom in gostinskih dejavnosti, ki se jih drugače v nekaterih državah ne bi zasedlo. Visoko usposobljeni delavci iz držav članic EU-10 lahko s pomočjo kopičenja človeškega kapitala pripomorejo k ustanavljanju podjetij in dolgoročni rasti. Spodbujanje človeškega kapitala in vseživljenjskega učenja je ena od najpomembnejših dimenzij kohezijske politike. Zato programi EU, kot so EES, ESF in program o vseživljenjskem učenju, podpirajo tovrstni trajni razvoj človeškega kapitala. Spodbujanje človeškega kapitala in vseživljenjskega učenja je ena izmed najpomembnejših dimenzij politika zaposlovanja in kohezijske politike EU. Zato programi EU, kot so EES, ESF in program o vseživljenjskem učenju, podpirajo tovrstni trajni razvoj človeškega kapitala. Poveča se lahko tudi učinkovitost trga dela, ker se tuji delavci ponavadi bolje prilagajajo na regionalne razlike v gospodarskih priložnostih.

5. Sklepi in priporočila

29. Pred drugo fazo prehodnih ureditev je v veljavi veliko različnih nacionalnih pravnih sistemov za dostop do trgov dela držav EU-25. Države, ki so popolnoma odprle svoje trge dela, so optimistične glede rezultatov te odločitve, medtem ko nekatere od tistih, ki so obdržale omejitve, navadno poudarjajo njihovo uporabnost in zlasti navajajo nacionalne okoliščine.

30. Države članice si morajo bolj prizadevati za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja veljavne zakonodaje ES, delovnih standardov in zlasti določb direktive o napotenih delavcih ob, kadar je to utemeljeno, ustrezni krepitvi upravnega sodelovanja. Pomanjkljivosti pri uveljavljanju veljavne zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje so v nekaterih državah morda res ustvarile negativno in napačno predstavo glede širitve in koristi prostega pretoka delavcev.

31. Statistična analiza prejetih nacionalnih podatkov, ki so se uporabili za to poročilo, je privedla do naslednjih sklepov:

- Mobilnost delavcev med državami EU-10 in EU-15 je zelo omejena in enostavno ni dovolj obsežna, da bi na splošno vplivala na trg dela EU. Poleg tega je mobilnost delavcev iz držav članic EU-15 v države članice EU-10 in med državami članicami EU-10 v glavnem zanemarljiva (glej razpredelnico A1).

- Odstotni delež državljanov EU-10 v domačem prebivalstvu vsake države članice EU-15 je bil pred širitvijo in po njej razmeroma stabilen , povečal se je le v Združenem kraljestvu ter nekoliko bolj v Avstriji in na Irskem[25]. Vendar pa v Avstriji podatki kažejo, da se je število državljanov EU-8 leta 2005 stabiliziralo.

- Ni nobenih podatkov, ki bi kazali na neposredno povezavo med stopnjo mobilnosti delavcev iz držav članic EU-10 in obstoječimi prehodnimi ureditvami . Končno je mobilnost delavcev odvisna od dejavnikov v zvezi s pogoji ponudbe in povpraševanja. Pravzaprav bodo prehodne ureditve samo zavrle prilagoditve trga dela, pri čemer obstaja nevarnost, da se ustvari stalne „pristranske“ vzorce destinacij.

- Stopnja zaposlenosti državljanov EU-10 v državah članicah EU-15 je podobna stopnji zaposlenosti domačih državljanov in je celo višja na Irskem, v Španiji in Združenem kraljestvu.

- Migracijski tokovi po širitvi so imeli pozitivne učinke na gospodarstva držav članic EU-15. Državljani EU-10 pozitivno prispevajo k splošni uspešnosti trga dela, trajni gospodarski rasti in boljšem stanju javnih financ.

- Stopnja zaposlenosti se je po širitvi v številnih državah povečala . Širitev je pomagala formalno urediti sivo ekonomijo, kjer so delali prej neprijavljeni delavci iz držav EU-10, z znanimi pozitivnimi učinki, kot je večja usklajenost z zakonskimi delovnimi standardi, boljša socialna kohezija in večji dohodki države iz naslova davkov in prispevkov za socialno varnost. To tudi izboljšuje vključenost državljanov EU-10 zaradi spremembe odnosa delodajalcev, boljših priložnosti za ustanovitev podjetij, boljše obveščenosti in pravne ureditve.

- Sektorska sestava nacionalne delovne sile EU-15 se od širitve ni veliko spremenila, kar kaže na to, da omejen pritok delovne sile iz držav članic EU-10 [26] ni izrinil nacionalnih delavcev. Državljani EU-10 imajo dopolnjevalno vlogo .

- Državljani EU-10 pomagajo odpravljati ozka grla v državah članicah EU-15 in pripomorejo k dolgoročni rasti s pomočjo kopičenja človeškega kapitala.

32. Komisija je prepričana, da to poročilo državam članicam zagotavlja potrebne informacije, da ponovno pregledajo svoja stališča za drugo fazo prehodnih ureditev. Kljub temu glede na težave pri pridobivanju nacionalnih statističnih podatkov o migracijskih tokovih, v katere so vključeni državljani EU, Komisija poziva države članice, da uvedejo potrebne upravne ukrepe za zbiranje zahtevanih podatkov na nacionalni ravni in jih pravočasno predložijo EUROSTATU. V prihodnje namerava Komisija zahtevati, da države članice v sodelovanju z EUROSTATOM letno poročajo o mobilnosti delavcev znotraj EU.

33. Na seji Skupine na visoki ravni 16. septembra 2005 je bila večina socialnih partnerjev za ukinitev omejitev v zvezi z dostopom do trgov dela. Komisija je seznanjena, da namerava večina držav članic resno razmisliti o tem, ali želijo v drugi fazi obdržati obstoječe omejitve. Države članice se morajo med seboj tudi posvetovati, da bi opredelile svoja stališča za drugo fazo prehodnih ureditev.

34. Komisija poziva države članice, da pri pripravi in objavi obvestila glede njihovih namer za drugo fazo ne samo ustrezno upoštevajo statistične podatke, ampak da tudi na svoje državljane naslovijo pozitivno sporočilo v zvezi z obeti prostega pretoka po vsej EU. Prav tako priporoča, da se socialne partnerje popolnoma vključi v pripravo teh odločitev.

35. Države članice, ki ne morejo ukiniti omejitev, bodo morale verjetno nadaljevati z iskanjem drugih možnosti za odpravo pomanjkanja delovne sile, na primer s sklenitvijo dvostranskih sporazumov. Poleg tega Komisija ponovno poudarja, da se je treba izogibati negativnim stranskim posledicam zaradi ohranjanja omejitev. Poleg tega se morajo države članice lotiti problematike v zvezi z osebami, ki se lažno predstavljajo za samozaposlene delavce, da bi se izognili nacionalni zakonodaji.

36. Komisija opozarja, da je prosti pretok delavcev ena od temeljnih svoboščin v okviru Pogodbe ES. Kljub strahovom, ki so se porodili po večkratnih širitvah, prosti pretok delavcev ni povzročil motenj na nacionalnih trgih dela. Zato je povsem običajno, da so ob podpisu pristopne pogodbe države članice EU-15 slovesno izjavile, da bodo kar najhitreje začele s popolno uporabo pravnega reda EU na tem področju. Ob poudarjanju pravic držav članic, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2003, v zvezi z ohranitvijo omejitev v okviru prehodnih ureditev, Komisija priporoča, da države članice na podlagi stanja njihovih trgov dela in podatkov tega poročila skrbno preučijo, ali so te omejitve potrebne.

37. Kakršno koli odločitev bodo države članice sprejele na tej stopnji, se bodo morale pripraviti na odprtje svojih trgov dela, da bi izpolnile svoje obveznosti v okviru pogodb. Namen prehodnih ukrepov je, da se jim omogoči, da se čim prej pripravijo na dosego tega končnega in nepreklicnega cilja. V zvezi s tem Komisija pozdravlja pozitivne izkušnje držav članic, ki so že med prvo fazo prehodnih ureditev ena za drugo popolnoma odprle svoje trge dela državljanom EU-8.

ANNEX I: STATISTICAL ANNEX

TABLE A1

[pic]

TABLE A2

[pic]

TABLE A3

[pic]

TABLE A4

[pic]

TABLE A5

[pic]

ANNEX II: BIBLIOGRAPHY

Free Movement of Workers to and from the new Member States- how will it work in practice? (Commission publication available in 20 Community languages)

http://europa.eu.int/comm/employment_social/free_movement/docs_en.htm

Guide for National Administrations- The transitional arrangements for the free movement of workers from the new Member States following the enlargement of the European Union on 1 May 2004 (Document available in 20 Community languages)

http://europa.eu.int/comm/employment_social/free_movement/docs_en.htm

''Where can I go for work? Information on the transitional rules governing the free movement of workers from, to and between the new Member states.'' (Commission's Eures website)

http://europa.eu.int/eures/home.jsp?lang=en

UK, Accession Monitoring Reports , joint online reports by the Home Office, the Department for Work and Pensions, the HM Revenue and Customs and the Office of the Deputy Prime Minister (UK)

The Netherlands, Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid, Evaluatie Werknemersverkeer MOE-landen , 20 May 2005 (Netherlands)

J. Portes and S. French, The Impact of Free Movement of Workers from Central and Eastern Europe on the UK labour market: early evidence , Working Paper No 18., for the UK Department for Work and Pensions (UK)

J. Le Guen, Etude comparé eau niveau européen de l'impact de la concurrence sur l'emploi dans le secteur agricole , Mission parlementaire de Jacques Le Guen, député du Finistère, Assemblée nationale française, auprès de Dominique Buisserau, ministre français de l'agriculture, de l'alimentation, de la pêche et de la ruralité, avril 2005 (France)

P. Weil, A Flexible Framework for a Plural Europe , Discussion paper prepared for the UK Presidency, October 2005, CRNS, Paris (France and EU)

J. E. Dǿlvik & L. Eldgring, Mobility of labour and Services after EU enlargement: Nordic differences and commonalities , Final Report from a Working Group under the Nordic Council of Ministers, August 2005 (Nordic countries)

Katholieke Universiteit Leuven and Idea Consult, The Effects of the EU Enlargement on the Flemish Labour Market , January 2005, Research on behalf of the Flemish Minister of Employment, Education and Training (Flanders, Belgium)

Ramboll Management, Analyse af EU-udvidelsens betydning for det danske arbejdsmarked, November 2005 (Denmark)

ECAS, Report on the Free Movement of Workers in EU-25. Who's afraid of EU enlargement ?, August 2005

T. Boeri & H Brücker, Migration , Co-ordination Failures and EU Enlargement , May 2005

K. Ward, N. Coe & J. Johns, University of Manchester, The role of temporary staffing agencies in facilitating labour mobility in Central and Eastern Europe , study performed for Vedior, January 2005

Manpower, EU enlargement- one year on. A Manpower Update, May 2005

[1] Prosti pretok delavcev (člen 39 ES) je treba pravno ločevati od pravice do ustanavljanja (člen 43 ES) in prostega pretoka storitev (člen 49 ES). Za direktivo o napotenih delavcih, ki se nanaša na to zadnjo, ne veljajo prehodne ureditve, čeprav lahko Nemčija in Avstrija uporabljata omejitve v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev na nekaterih občutljivih področjih, ki vključujejo napotitev delavcev na začasno delo, kot je določeno v odstavku 13 prehodne ureditve.

[2] To poročilo obravnava prosti pretok delavcev v EU in ne priseljevanja nedržavljanov EU zaradi gospodarskih razlogov.

[3] Treba je opozoriti, da za državljane Malte in Cipra omejitve ne veljajo.

[4] V tem poročilu so „države članice EU-15“ vse države članice, ki so bile del EU pred 1. majem 2004; „države članice EU-10“ so vse države članice, ki so se EU pridružile 1. maja 2004, medtem ko so „države članice EU-8“ vse države članice EU-10 razen Malte in Cipra.

[5] Člen 39 (ES); Uredba št. 1612/68/EGS; Direktiva 68/360/ES. Od 30. aprila 2006 se bo uporabljala Direktiva 2004/38/ES, ki bo nadomestila/spremenila prejšnjo zakonodajo.

[6] To vseeno neposredno vpliva na člen 69 Uredbe 1408/71/EGS.

[7] Glej seznam literature.

[8] To ne velja za Gibraltar, ki je sprejel režim delovnih dovoljenj.

[9] Podroben pregled nacionalnih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za prvo fazo ureditvenih režimov, je na voljo na evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost Eures . Povzetek teh ukrepov je na voljo na spletni strani GD EMPL, ki je navedena v seznamu literature.

[10] Glej ustrezne določbe odstavka 14 glede prehodnih določb v zvezi s preferencialno obravnavo.

[11] Komisija je prejela administrativne podatke od vseh držav članic, razen Luksemburga in Cipra, ki nista bila vključena v analizo.

[12] RDS je četrtletna raziskava, usklajena na ravni EU, ki zajema celotno domače prebivalstvo v vsaki državi članici in temelji na vzorcu približno 1,7 milijona oseb v EU-25.

[13] Informacije, ki so zajete v administrativnih podatkih, so bolj omejene kot tiste iz RDS in so bolj občutljive na pravni okvir, ki vpliva tuje državljane.

[14] Glej spodaj.

[15] Za podrobnejše informacije glede števila dovoljenj glej razpredelnico A1 statistične priloge.

[16] Podatki iz RDS se nanašajo na 1. četrtletje vsakega leta, medtem ko se administrativni podatki nanašajo na različna obdobja, kot je pojasnjeno v ustreznih razpredelnicah. Poleg tega se številke iz RDS nanašajo na „neto“ število oseb po nacionalnosti v danem obdobju, administrativni podatki (podatki o številu in tokovih) pa na število izdanih ali zaprošenih dovoljenj ne glede na dejansko dolžino bivanja, vrnitev v matično državo ali, pri tokovih, prej dodeljena dovoljenja.

[17] Ker je v državah članicah EU-10 samo majhno število drugih državljanov EU-10, se bo analiza zaradi zanesljivosti podatkov omejila samo na EU-15.

[18] Tokovi v Irsko so močnejši, čeprav, kot je navedeno v odstavku 16, številke niso popolnoma primerljive.

[19] Priseljevanje iz držav članic EU-8 na Norveško je znatno večje kot v vse ostale nordijske države skupaj, ki imajo ali nimajo prehodnih ureditev. Švedska nima omejitev, medtem ko jih Norveška, Danska, Finska in Islandija uporabljajo. Od slednjih držav imata Danska in Norveška bolj liberalen režim.

[20] Po podatkih francoskih oblasti je treba vseeno opozoriti, da administrativni podatki, ki jih je predložila Francija, ne vključujejo delovnih dovoljenj, izdanih za dolžino bivanja do treh mesecev.

[21] Statistični podatki o mobilnosti in priseljevanju ne kažejo samo dejanskih tokov oseb iz ene države v drugo, ampak tudi dejstva, da statistične raziskave lažje zajamejo prej neprijavljene delavce bodisi zato, ker so zajeti, na primer, v registrih prebivalstva, ki so pogosto okvir vzorčenja, bodisi zaradi večje pripravljenosti posameznikov, da sodelujejo v statističnih raziskavah.

[22] Kljub temu se ne da izključiti, da ima v nekaterih primerih priseljevanje iz držav EU-10 določen vpliv na regionalni ali poklicni ravni.

[23] Administrativni podatki kažejo, da državljani EU-10 pomembno prispevajo na področju kmetijskega sektorja, vendar zaradi precej omejenega obsega trga dela v kmetijstvu, njegove sezonske narave in dejstva, da se obravnavane številke nanašajo na zimsko četrtletje, odstotni deleži niso posebej visoki.

[24] Pritok delovne sile, ki dopolnjuje domače državljane, pod pogojem, da ostale stvari ostanejo nespremenjene, poveča produktivnost domačih državljanov in zviša njihove plače bolj kot jih zniža.

[25] Glej odstavek 16 zgoraj.

[26] Kljub temu ni mogoče izključiti, da ima v nekaterih primerih priseljevanje iz držav EU-10 določen vpliv na regionalni ali poklicni ravni.