22.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 229/29

1)

Prenovljena in sodobna evropska industrijska politika, ki je usmerjena v spodbujanje konkurenčnosti EU industrije, je glavna prednostna naloga strategije za rast in zaposlovanje. Z njo povezana problematika je dejansko prisotna v vseh regijah EU in dinamika procesov, ki jih sproža, je velika in neizbežna. OR zato izraža zadovoljstvo glede načrtov Komisije in tudi namena, da z odločnimi ukrepi olajša izvajanje potrebnih reform.

2)

Zaradi hitrih sprememb v svetovnem gospodarstvu je treba nujno ukrepati. Konkurenčni položaj evropske industrije je pod močni pritiski, zaradi česar prenova evropske industrijske politike poteka bolj enakomerno in z večjo dinamiko. OR ceni sprejetje obveznosti, ki jih je Komisija zahtevala in tudi dobila od organizacij številnih sektorjev, vendar se sprašuje, če bo to izhodišče dovolj za ukrepanje. V okviru konkurenčnosti svetovnega gospodarstva bo Evropa v prihodnosti svojo moč osredotočila na konkurenčne regije, ki jih v tem mnenju označujemo z izrazom „valley“ in temeljijo na konceptu znane „Silicon Valley“ in na filozofiji Svetovnega gospodarskega foruma. Te evropske „valleys“, ki temeljijo na starejših industrijah in sektorjih, bodo v prihodnosti gibalo gospodarskega in družbenega razcveta.

3)

Primeri takšnih „valleys“ so regije Stockholma, Cambridgea, Bavarske, Rona-Alpe in jugovzhoda Nizozemske ter regije v polnem razcvetu, kot so Värmland, Riga in Saška-Anhalt. OR poziva Komisijo, da ta koncept uvede v jedro prenovljene industrijske politike in s tem bolje predvidi oblikovanje regionalnih gospodarskih struktur v Evropi. To zahteva pripravo precej bolj učinkovitih predlogov; sedanji predlogi, ki določajo zgolj „okvirne pogoje“, so premalo inovativni. Nova evropska industrijska politika se mora osredotočati predvsem na spodbujanje medsektorskega razvoja, ki vodi k novim kombinacijam med tehnologijo-proizvodom in trgom.

4)

OR v tem mnenju navaja več konkretnih predlogov za povečanje učinkovitosti in spodbujanje večjega vključevanja instrumentov EU. V času prihajajočega predsedovanja Nemčije bi bilo treba oblikovati trdno podlago za ukrepe na tem področju. OR poziva Komisijo in Parlament, da predlagata inovativno in odločno politiko;

1.1

Komisija v svojem delovnem načrtu predstavlja sedem glavnih medsektorskih političnih pobud za soočenje s skupnimi izzivi različnih skupin industrij in krepitev sinergije med različnimi političnimi področji:

1.2

Vsi ukrepi, brez izjeme, so ključnega pomena za povečanje konkurenčnosti evropske industrije. Na splošno Odbor regij v celoti podpira te predloge. Zahteva le, da se posebna pozornost nameni upravljanju strukturnih sprememb v industriji, prav toliko pozornosti pa bi bilo treba nameniti tudi novemu programu poenostavitve zakonodaje. V tem okviru je to bistvenega pomena: EU mora podpirati in spodbujati novo politiko, ki izhaja iz regij. Konkurenčnost Evropske unije mora biti v središču razprave o načinu soočanja z izzivi in s priložnostmi globalizacije, če želimo zagotoviti blaginjo naših otrok. Zavračamo vsak zaščitniški pristop, ki je usmerjen v preteklost in teži k ohranjanju preteklih dosežkov. Pobude, kot je sklad za prilagajanje na globalizacijo, ki ga predlaga Komisija, ne smejo biti zaščitniške, temveč morajo spodbujati razvoj, na primer usposabljanje za nove obetavne sektorje.

1.3

OR zahteva tesnejšo povezavo z regionalno politiko Komisije na področju inovativnosti, ki se prav tako močno osredotoča na regionalna združenja in nove oblike sodelovanja. V Evropi obstaja več dobrih primerov sodelovanja med Komisijo in regijami; omenimo lahko predvsem akcijski program za inovativnost 2005-2010 pokrajine Severni Brabant, ki se imenuje „Connecting, creating and enabling winners“.

1.4

Priprava medsektorskih pobud bo omogočila predvsem razvoj sodobne in bolje integrirane evropske industrijske politike. S tem v zvezi želimo na kratko pojasniti nekaj predlaganih ukrepov in predvsem poudariti, kako bi bilo mogoče izkoristiti prednosti, ki jih ponuja celovitejši pristop.

1.5

Energija in okolje bosta v prihodnjih letih prednostni temi na svetovni ravni.

Komisija mora okrepiti prizadevanja, ki so potrebna za oblikovanje okolja, v katerem bodo ovire postale priložnosti. Ta področja ponujajo nove obetavne trge in zanimive poti za industrijsko politiko in raziskave EU.

Ta pristop bi omogočil, da se energija in trajnostni razvoj ne obravnavata ločeno, temveč sta resnično sestavni del industrijske in inovativne politike. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti razvoju alternativnih virov energije. Cena energije predstavlja pomemben del stroškov naše industrije. OR poziva države članice k večji medsebojni povezanosti, da bo liberalizacija energetskega trga evropski industriji omogočila nakup plina in elektrike po vsej Evropi. Če so lokalne in regionalne skupnosti delničarji podjetij za oskrbo z energijo lahko učinkovito prispeva k oblikovanju pravičnih pogojev na evropski ravni.

1.6

OR vztraja, da se nova industrijska politika obravnava v okviru lizbonske strategije in globalizacije. Proces prestrukturiranja v regijah in državah so posledice tega razvoja. Kot je OR poudaril v mnenju o prestrukturiranju in selitvi proizvodnje (CdR 148/2005 fin), je treba zagotoviti dobro upravljanje prestrukturiranja (s tem v zvezi glej našo prejšnjo opombo o ustanovitvi sklada za prilagajanje na globalizacijo, katerega cilj bi bil razvoj in ne zaščita. V okviru ukrepanja v Bruslju je pomembno spodbujanje ekonomske in socialne kohezije, ki mora biti eden od temeljev učinkovitega in prožnejšega trga delovne sile. Priporočljivo bi bilo dati več poudarka „socialni inovativnosti“, ki je obravnavana v tem dokumentu. Ključno vprašanje je, kako ukrepati, da bi se lahko evropski delavci, ne glede na svoj položaj, bolje soočili s prestrukturiranjem, ki je včasih radikalno, ne da bi bili pri tem žrtve strukturne brezposelnosti.

1.7

Povečanje produktivnosti dela, stopnje zaposlenosti in mobilnosti trga dela je ključnega pomena za konkurenčnost Evropske unije. Temu je treba nameniti večjo pozornost tako politikam držav članic kot programom in strukturnim skladom EU. Poleg tega je treba omogočiti lažji (začasni) dostop na evropski trg delovne sile državljanom tretjih držav, ki imajo visoko stopnjo izobrazbe, saj bo takšna liberalizacija prispevala tudi h konkurenčnosti Evrope.

1.8

OR ugotavlja, da imajo nekateri pomembni proizvodni sektorji še vedno precejšnje prednosti pred njihovimi konkurenti, pa vendar prav tako občutijo negativne učinke globalizacije. Ustrezno varstvo intelektualne in industrijske lastnine je ključnega pomena za konkurenčni položaj EU. Varstvo intelektualne lastnine spodbuja inovativnost in razvoj novih vrst podjetij. Ureditveni okvir mora biti prilagojen hitrim tehnološkim in družbenim spremembam. Zakonodaja na tem področju mora biti jasna in mora zagotavljati pravno varnost. Pravila morajo biti prilagojena in se izvajati na evropski (zakonodaja Skupnosti) in tudi svetovni ravni (STO, TRIPS-trgovinski vidiki pravic intelektualne lastnine). Številni podjetniki malih in srednjih podjetij (MSP), ki so gonilo inovativnosti, se še vedno ne znajo odzvati na kršitve njihovih intelektualnih pravic. Izjemno visoki stroški zaščite patentov v Evropi, ki so veliko višji kot na primer v Združenih državah Amerike, predstavljajo veliko težavo za številna MSP. V zvezi s stroški zahteve za podelitev patenta, pa je najpomembnejše, da se po tridesetih letih razprav končno oblikuje patent Skupnosti. Pet let po predstavitvi konkretnega predloga Evropske komisije ta zadeva zaradi nesoglasja glede jezikovne ureditve še vedno miruje v Svetu. OR poziva Evropsko komisijo, da v skladu s členom 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti predstavi direktivo o usklajevanju. Direktiva bi z uvedbo načela medsebojnega priznavanja omogočila ohranitev nacionalnih ureditev na področju patentov. Z omejitvijo števila jezikov na jezik zadevne države članice in na angleščino bi lahko precej zmanjšali stroške patenta Skupnosti, kar bi bilo zelo koristno za vse, predvsem pa za MSP. Poleg tega bi bilo treba zmanjšati pristojbine za vzdrževanje patenta, ki se jih plačuje v mnogih državah EU in ki ne spodbujajo razvoja inovacij.

1.9

7. okvirni program in program za konkurenčnost in inovativnost Skupnosti (PKI) imata v povezavi s strukturnimi skladi ključno vlogo pri spodbujanju in usmerjanju. Sredstva 7. okvirnega programa so nujno potrebna za zagotavljanje konkurenčnega položaja EU in krepitev na področju tehnologije razvitih regij. Z opredelitvijo finančne perspektive se proračunska sredstva ne smejo zmanjšati.

1.10

Mnenje izrecno zahteva, da se osredotočimo na spodbujanje oblikovanja regionalnih gospodarskih struktur v Evropi (evropskih „valleys“). Zato je ključnega pomena, da se lahko strukturni skladi in okvirni programi, kot sta 7. okvirni program in PKI, v regijah v večji meri uporabljajo kombinirano. OR poziva Komisijo, da predstavi konkretne predloge na tem področju.

Sredstva je med drugim treba usmeriti v vrhunske raziskave, katerih cilj je spodbujanje kulture odprte inovativnosti in oblikovanje grozdov v regijah.

1.11

Oblikovanje trajnega gospodarskega modela tehnološko najbolj razvite regije zahteva več kot le obsežne naložbe v raziskave, kar so med drugim že pokazale izkušnje v regiji Brainport Eindhoven. Spodbujanje zelo različne uporabe določenih znanj v več inovacijskih verigah omogoča ustvarjanje novih delovnih mest na vseh ravneh in utrditev znanja v regiji. Majhna in srednja podjetja imajo tako kot oblikovalci znanja pravico do enakih spodbud. OR poziva Evropsko komisijo, da evropske programe in strukturne sklade uporablja bolj (ciljno) usmerjeno in kot multiplikatorje za spodbujanje nekaj inovacijskih verig v vsaki regiji. To bi omogočilo oblikovanje številnih novih delovnih mest za osebe s srednješolsko poklicno izobrazbo, visokošolsko strokovno in univerzitetno izobrazbo.

1.12

V zvezi s prejšnjo točko OR zahteva, da se je treba osredotočiti predvsem na dostop majhnih in srednjih podjetij do okvirnih programov in evropskih skladov. Menimo, da je to velik problem in da imajo brez poenostavitve postopkov prizadevanja za spodbujanje MSP le malo možnosti za uspeh. Treba je ustvariti kulturo bolj odprte inovativnosti, ki bo MSP omogočala lažji dostop do sredstev in bolj celovitih projektov.

1.13

Izkušnje regionalne politike na področju inovativnosti kažejo, da MSP koristi predvsem sodelovanje z velikimi podjetji. Zato vztrajamo, da se evropska industrijska politika bolj jasno osredotoči na medsebojno sodelovanje velikih podjetij (1) in MSP. Prav tako je pomembno sodelovanje med MSP in raziskovalnimi centri.

1.14

Za zaključek naj dodamo še ugotovitev o možnosti celovitejšega pristopa k evropski industrijski politiki. Predvsem si je treba prizadevati za povezovanje industrijske politike s politiko trajnostnega razvoja in socialne kohezije, kar je lahko pomemben izziv za Evropo. Komisija bo tako lahko v okviru razvoja trajne družbe znanja v Evropi prispevala k hitrejšemu razvoju novih oblik sodelovanja in kombinacij med proizvodom in trgom na področjih, kot so zdravstvena industrija (medicinsko-tehnične inovacije), okolje in energija, ki evropski industriji ponujajo nove, zanimive trge.

1.15

Prizadevanja za združevanje in specializacijo glavnih gospodarskih dejavnosti v Evropi smo že obravnavali. Ta tendenca se lahko okrepi tudi na drugih političnih področjih, na primer na področju urejanja okolja in posodabljanja infrastrukture. Evropska politika bi se morala bolj osredotočiti na ustvarjanje ustreznih pogojev, ki so ugodni za nastanek mednarodnih (čezmejnih) centrov odličnosti, povezanih s sodobno evropsko infrastrukturo, ki povečuje njihovo dostopnost. Poleg tega je treba podpreti zamisel predsednika Komisije g. Barrosa o ustanovitvi evropske univerze (EIT- Evropski tehnološki inštitut). Tehnološki inštitut odličnosti v Evropski uniji bo preprečil nov beg možganov v druge dele sveta. Čas je, da EU ustanovi inštitut, ki bo lahko na primer tekmoval s tehnološkim inštitutom (MIT) iz Bostona.

1.16

Nove pobude, ki jih bo predlagala Komisija, so:

1.17

Sektorske študije, na katerih temelji delo Komisije, kažejo, da imajo številne evropske industrije možnost ostati konkurenčne na svetovni ravni. Za uspešnost industrije na mednarodni ravni je ključnega pomena njena sposobnost odzivanja na zahteve po znanju in inovativnosti v zvezi z novimi proizvodi in procesom proizvodnje.

1.18

Pomembno je, da EU in države članice ta proces sprememb in reforme še naprej trdno podpirajo. Ugotavljamo, da so sedanji okvirni programi EU v povezavi z (novimi) strukturnimi skladi instrument za učinkovito spodbujanje tega procesa.

1.19

V sektorjih kot sta strojna industrija in industrija sistemov sta koncentracija in masa ključna dejavnika pri opredeljevanju evropskih strateških načrtov. V tem okviru sta strateška načrta ENIAC in Artemis odločilnega pomena za evropske in nacionalne naložbe na tem področju.

1.20

Čeprav je treba stalno namenjati pozornost konkurenčnemu položaju različnih sektorjev, je pomembna ugotovitev tudi, da bo blaginja Evrope v prihodnosti vedno bolj odvisna od medsektorskih dejavnosti. Komisija mora tej točki posvetiti posebno pozornost. Industrijska politika lahko prispeva k hitrejšemu razvoju na tem področju s spodbujanjem „medsektorskega sodelovanja“, ki v skladu z opredelitvijo povzroča hiter napredek in izjemne inovacije na področju proizvodov in trgov. Ta proces se je začel pojavljati v nekaterih sektorjih, predvsem v živilski industriji in farmacevtskem sektorju (bioznanost), biomedicinski tehnologiji in tudi avtomobilskih sistemih in sistemih visoke tehnologije.

1.21

S tega vidika pa štiri širše kategorije, ki jih opredeljuje Komisija, ne pokrivajo dovolj področij. Na primer v bioznanstveno industrijo bi bilo treba vključiti pomembno področje „molekularne medicine“. Posebej bi bilo treba omeniti tudi nanoelektroniko in integrirane sisteme. Širši izraz, na primer „kreativna industrija“ bi ob upoštevanju njenega sedanjega razvoja morali uporabljati za označevanje industrije mode in oblikovanja.

1.22

Vse pomembnejše se zdi spodbujanje povezanih grozdov v okviru industrijskih dejavnosti in podpiranje novih industrijskih dejavnosti. Komisija bi morala to točko v svojem delovnem načrtu obravnavati bolj poglobljeno in jasno.

1.23

To kar imenujemo „model grozdov“, torej intenzivno in strukturirano sodelovanje med vlado, podjetji in institucijami znanja, predstavlja v tem okviru dejavnik uspeha, ki je ključen za vse inovativne regije Evrope, kot so Stockholm, Bavarska, Pariška regija (l'Île-de-France), Rona-Alpe in jugovzhod Nizozemske. Tak pristop zahteva močno podporo v okviru posodobljene in celovitejše evropske industrijske politike.

2.1

Delovni načrt Komisije, ki temelji na lizbonski strategiji in göteborških ciljih, predstavlja v tem pogledu povezano celoto. Kot smo opozorili že na več mestih, načrt vsebuje veliko dobrih, pomembnih prizadevanj. Redki so tisti, ki temu nasprotujejo. Vendar pa manjka jasna vizija prihodnosti glede sposobnosti Evrope, da se razlikuje od svojih konkurentov v drugih državah sveta.

2.2

OR priporoča oblikovanje vizije, ki bo delovala spodbujevalno in navdušujoče. Kje bo Evropa leta 2027? Kako se bo evropska industrija odzvala na zahteve iz leta 2006? Kako bodo naložbe v „inteligentne regije“ vodile do gospodarskega in socialnega razcveta v vseh državah članice EU? Kako bomo uspeli v trajnostni družbi znanja vprašanja v zvezi z energijo, okoljem, zdravstveno industrijo spremeniti v nove priložnosti in nove trge? In tako dalje in tako dalje.

2.3

OR priporoča osredotočenje na obetavne razvojne dosežke v različnih regijah s povezovanjem koncentracije gospodarskih dejavnosti in gospodarske specializacije, ki bosta v prihodnjih letih postali vse pomembnejši. Treba je upoštevati dejstvo, da bo spodbujanje vodilnih regij občutno prispevalo k gospodarski in socialni prenovi v širšem pomenu v vseh državah članicah EU.

2.4

V okviru nove industrijske politike EU bi bilo priporočljivo sprejeti merila za opredelitev prihodnjih vodilnih konkurenčnih regij tako na evropski ravni kot v vsaki državi članici, kar bi omogočilo usmeritev sredstev evropskih investicijskih programov v te regije, da se dopolnijo nacionalne in regionalne naložbe ter da se podpre tudi prodaja njihovih materialnih in nematerialnih proizvodov.

Prenovljena evropska industrijska politika, ki se osredotoča na obetavne razvojne dosežke in nove regionalne gospodarske strukture, mora v okviru „nove solidarnosti“ posebno pozornost nameniti spodbujanju regij, ki zaostajajo v razvoju. OR predlaga Komisiji, da uvede učinek finančnega vzvoda, ki, na primer, določa, da prejemniki prispevkov iz okvirnih programov in strukturnih skladov EU sklepajo medregionalna gospodarska partnerstva.

2.5

Spodbujanje za gospodarstvo najpomembnejših evropskih sektorjev, ki lahko tako dosežejo mednarodno raven, je in ostaja pomemben cilj evropske industrijske politike. Vendar pa bo blaginja v prihodnosti vse bolj odvisna od medsektorskih dejavnosti. Treba bi bilo izboljšati prepoznavnost neodvisnih razvojnih dosežkov, ki so navedeni v „širših kategorijah“ delovnega načrta Komisije.

2.6

Zato OR priporoča, da se nova industrijska politika Komisije bolj osredotoči na strateški pomen medsektorskega pristopa in prizna vlogo „medsektorskega sodelovanja“. Strukturirano sodelovanje med vlado, podjetji in institucijami znanja, ki ga opredeljuje izraz „trojna spirala“ je v tem okviru nujen pogoj. Model grozda je ena od glavnih značilnosti nove evropske industrijske politike.

2.7

Spodbujanje „medsektorskega sodelovanja“ se osredotoča na inovativnost in kombinacije med proizvodom in trgom, ki so popolnoma nove v industriji. To sodelovanje pa presega zgolj področje industrijskih sektorjev; sodelovanje z drugimi področji, socialnimi in ekonomskimi, omogoča namreč novo dinamiko. OR s tem v zvezi poudarja sodelovanje na področju umetnosti in kulture (ustvarjalna industrija), sodelovanje med kulturami (novo medkulturno podjetništvo) ali sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja (novo strokovno znanje). EU ima lahko in celo mora imeti vlogo pri spodbujanju razvoja na teh področjih. OR zahteva, da Komisija temu nameni posebno pozornost v programih in strukturnih skladih.

2.8

V skladu s predlogi o medsektorskih ukrepih so potrebne smernice za celovitejši pristop evropske politike. Predlagali smo, da se poudarijo naslednje točke:

2.9

Delovni načrt Komisije upravičeno poudarja pomen inovativnosti majhnih in srednjih podjetij. Vendar pa so dejanske možnosti podjetij na tem področju močno odvisne od poenostavitve evropske zakonodaje. Trenutno oblikovani predlogi za MSP precej zmanjšujejo, na primer, možnosti denarnih pomoči za raziskave in razvoj MSP, kar je očitno v nasprotju s krepitvijo konkurenčnega položaja na svetovni ravni. Trenutno ameriška MSP namenjajo sedemkrat več denarja za raziskave in razvoj kot evropska MSP.

2.10

Kmalu ne bo več nobenega podjetja, ki bi uspelo izpolniti vse upravne zahteve EU za 15 % denarno pomoč. OR zato priporoča precejšnjo poenostavitev upravnih postopkov, kar bo omogočilo lažji dostop MSP do okvirnih programov in evropskih skladov. Vse predloge Komisije s tem v zvezi močno podpiramo.

V tem okviru bo sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, ki so za MSP najbližja raven upravljanja, tem podjetjem olajšalo dostop do sredstev Skupnosti.

2.11

Poenostavitev predpisov in zmanjšanje upravnih stroškov zaradi evropskih predpisov in tudi temeljita analiza stroškov in koristi so nujni pogoj za uresničitev lizbonskih ciljev. Ocena učinka evropske zakonodaje na podjetja ima pri tem pomembno vlogo. Za zagotavljanje kakovosti te ocene učinka je ključnega pomena, da jo izvaja tretja, neodvisna stran. OR poziva Komisijo, da predstavi predloge v najkrajšem možnem času. Nizozemski mehanizem, ki temelji na neodvisnem revizijskem organu (Adviescollege Toetsing Administratieve Lasten, ACTAL), bi lahko predstavljal izhodišče.