29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 206/40

1.1

se seznanja z dejstvom, da je Evropa v okviru lizbonske strategije vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje priznala kot enega od temeljev osebnega in poklicnega razvoja. Izobraževanje in usposabljanje bosta odločilnega pomena na področju tehnoloških inovacij in konkurence, ustvarjanja delovnih mest in priprav oseb, ki bodo ta mesta zasedle, in sicer ne le pri pripravah na določeno poklicno pot, ampak tudi skozi vse poklicno življenje;

1.2

poudarja, da je učenje učinkovitejše, če se ga razume in obravnava kot proces aktivnega raziskovanja in ne kot pasivno sprejemanje učnih vsebin. Dandanes so programi usposabljanja za odrasle učinkovitejši, če omogočajo razvoj sposobnosti, ki jih zahteva sodobna družba, ter tako zainteresiranim omogočijo, da zavestno izpolnjujejo svojo vlogo in poklicno prihodnost kot posamezniki in kot državljani. Udeležba v programih usposabljanja ima polno vrednost, ko udeleženci aktivno načrtujejo svojo poklicno in osebno prihodnost, da bi zagotovili svoj osebni razvoj, hkrati pa prispevali k družbenemu napredku;

1.3

poudarja, da so zlasti izobraževanje, poklicno usposabljanje in delo v tujini instrumenti, ki spodbujajo k razmisleku o lastnih kognitivnih vzorcih in strategijah. Prizadevanja za usmerjanje in prilagajanje svojih sposobnosti v tujem okolju prispevajo k izboljšanju strategij uporabe lastnih intelektualnih sposobnosti ter ovrednotenju in krepitvi samostojnosti in komunikacijskih sposobnosti;

1.4

trdi, da ima izkušnja z usposabljanjem ali poklicna izkušnja v neki drugi državi za izobraževanje pomen, ki presega zgolj nadgrajevanje poklicnega izobraževanja, če je ustrezno pripravljena, usmerjena in podprta. Če kulture ne dojemamo le kot skupka znanj, pač pa tudi kot vedenjske vzorce, vrednote in praktična znanja določene skupine oseb, kaj je torej lahko boljša podlaga za oblikovanje resnične kulture Evropske unije kot izkušnja v tujini;

1.5

ugotavlja, da sta predpogoja za medkulturni pristop k drugačnim razmeram dovzetnost za izmenjave in sposobnost empatije. Zato sta prednostni področji, na katerih lahko gradimo, da se bomo zmožni spoprijemati z različnostjo in priznati kompleksno naravo različnih kultur, delo in usposabljanje. Pomen, ki ga imata ti dve področji, raznolikost in prožnost njihovih oblik organizacije ter medsebojni odnosi omogočajo premagovanje predsodkov in posploševanj;

1.6

meni, da izboljšanje kakovosti izkušenj z mobilnostjo ustvarja pogoje, potrebne za polno priznavanje vloge posameznikov pri dviganju ravni znanja in kvalifikacij v matični državi in pri bogatenju države gostiteljice z novimi znanji, kulturnimi spodbudami, tradicijami in jezikovnim znanjem;

1.7

pozdravlja predlog Komisije, ker prispeva k izboljšanju splošne kakovosti evropskega izobraževanja s tem, da predlaga model, ki v središče postavlja posameznika in tako zagotavlja, da bo predlagano izobraževanje kar najbolje izkoriščeno ter da bo imelo optimalne učinke na posameznika in družbo;

1.8

poudarja, da bi se vrednost, ki jo posamezniki pripisujejo svojim izkušnjam z izmenjavami ter vrednost, ki jo takim izkušnjam in programom mobilnosti na splošno pripisujejo matične države in države gostiteljice, morali na nek način ujemati. Priporočila Evropske listine kakovosti za mobilnost so v tem smislu predpogoj za to, da bodo udeleženci po vrnitvi iz tujine imeli pozitivne izkušnje z izmenjavami, tako v državi gostiteljici kot v matični državi. To usmeritev je veliko lažje izpeljati, če se programi mobilnosti upravljajo in usklajujejo na lokalni in regionalni ravni;

1.9

meni, da je ravno lokalne in regionalne skupnosti in oblasti lahko zagotovijo ustrezne in natančne informacije ter spodbujajo posameznike k izkoriščanju priložnosti za bivanje v tujini zaradi izobraževanja. Ravno tako se na tej ravni lahko zagotovi, da bodo posamezniki svoje izkušnje z bivanjem v tujini znali umestiti v lastni načrt poklicnega razvoja ter pridobljene sposobnosti unovčiti v delovnem okolju svoje države. Lokalne uprave lahko torej bistveno vplivajo na kakovost in učinkovitost programov mobilnosti;

1.10

ugotavlja, da so regionalne in lokalne oblasti tiste, ki lahko najbolje zagotavljajo izvajanje širokih ukrepov za izboljšanje ozaveščenosti, namenjenih celotnemu prebivalstvu in zlasti mladim, o priložnostih, ki jih odpira mobilnost za kulturni in poklicni razvoj. Mobilnost omogoča ne le premagovanje gospodarskih ovir za celovit razvoj posameznika na poklicnem področju, ampak tudi premagovanje kulturnih ovir;

1.11

poleg tega meni, da je treba udeležencem omogočiti ne le ustrezne jezikovne, pedagoške in praktične priprave, ampak tudi usmerjevalne nasvete, s pomočjo katerih bodo sposobni oblikovati načrt lastnega kulturnega in poklicnega razvoja. Danes bi morali biti programi za evropsko poklicno mobilnost bolj kot kdajkoli prej osredotočeni na posameznika in predstavljati vir, ki ga je možno izkoristiti na trgu dela. Zato bo treba po vrnitvi iz tujine poenostaviti ocenjevanje pridobljenih izkušenj z vidika pridobljenih znanj, ki jih je mogoče uporabiti v domačem delovnem okolju. Instrument za to naj bi bila zlasti obstoječa orodja za priznavanje in ocenjevanje pridobljenih znanj (kot npr. Europass mobilnost);

1.12

trdi, da je poleg usklajevanja in stika z organi držav gostiteljic, katerih namen je nadzorovati kakovost logistične podpore in mentorstva, bistveno, da se zagotovi skrbno in splošno spremljanje z vidika nadzora in ocene učinkov mobilnosti na prebivalstvo v celoti ter na izobraževalne sisteme in na proizvodni sistem. V tem smislu je ključnega pomena ustvarjati sinergije med podjetji, izobraževalnimi ustanovami, šolami in univerzami, da bodo ti znali ovrednotiti formalno in neformalno znanje, ki so ga pridobili udeleženci programov mobilnosti;

1.13

poudarja, da ne smemo podcenjevati dejstva, da pri izvajanju Evropske listine kakovosti za mobilnost prihaja do izmenjave znanja ter do soočanja med lokalnimi organi in specializiranimi službami različnih držav članic, kar bi moralo omogočiti vzpostavitev skupnega načina dela. Ti procesi bodo nedvomno privedli do razvoja konstruktivnih projektov na najrazličnejših področjih, od teritorialnega gospodarskega razvoja do usposabljanja in izmenjav delavcev. To pa bo prispevalo k ustvarjanju ozračja zaupanja in sodelovanja, kar je podlaga za medsebojno priznavanje.