Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Sveta o določanju minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (KOM(2005)0221 - C6-0190/2005 - 2005/0099(CNS))
Uradni list 290 E , 29/11/2006 str. 0086 - 0097
P6_TA(2006)0053 Minimalna pravila za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Sveta o določanju minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (KOM(2005)0221 — C6-0190/2005 — 2005/0099(CNS)) (Postopek posvetovanja) Evropski parlament, - ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0221) [1], - ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0190/2005), - ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, - ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A6-0017/2006), 1. odobri spremenjeni predlog Komisije; 2. poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; 3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; 4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; 5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA | SPREMEMBE PARLAMENTA | Sprememba 1 Uvodna izjava 1 a (novo) | (1a) Treba je uvestii ciljne predpise, da se doseže visoko raven dobrega počutja živali. Sistem točkovanja za smrtnost in poškodbe stopalnih blazinic kaže, ali je bila dosežena zadovoljiva raven dobrega počutja živali. Trenutno poteka razvoj drugih ustreznih kazalnikov na podlagi znanstvenih raziskav in te kazalnike bi bilo treba vključiti, ko bodo na razpolago. | Sprememba 2 Uvodna izjava 9 (9) Pomembno je, da so osebe, ki skrbijo za piščance, seznanjene s potrebnimi zahtevami v zvezi z dobrim počutjem živali in se ustrezno usposabljajo za izvajanje svojih nalog. | (9) Pomembno je, da so osebe, ki skrbijo za piščance, seznanjene s potrebnimi zahtevami v zvezi z dobrim počutjem živali in se ustrezno usposabljajo za izvajanje svojih nalog. Če pa usposabljanja ni, bi morali pristojni organi presoditi, ali sostrokovne izkušenje teh oseb zadostne. | Sprememba 3 Uvodna izjava 10 (10) Pri vzpostavljanju pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, se mora ohraniti ravnovesje med različnimi vidiki, ki jih je treba upoštevati v zvezi z dobrim počutjem in zdravjem živali, gospodarskimi in socialnimi vidiki ter vplivom na okolje. | (10) Pri vzpostavljanju pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, bi se moralo ohraniti ravnovesje med različnimi vidiki, ki jih je treba upoštevati glede dobrega počutja in zdravja živali, gospodarskih in socialnih vidikov ter vpliva na okolje. Kljub zgoraj navedenemu pa bi morala v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti dobro počutje in zdravje živali imeti prednost pred gospodarskimi in socialnimi vidiki. | Sprememba 4 Uvodna izjava 12 (12) V nekaterih državah članicah že obstajajo različni prostovoljni sistemi za označevanje piščančjega mesa; temeljijo na skladnosti s standardi dobrega počutja živali in drugimi parametri. | (12) V različnih državah članicah že obstajajo različni prostovoljni sistemi za označevanje piščančjega mesa, ki temeljijo na skladnosti s standardi dobrega počutja živali in drugimi parametri. Organizacije proizvajalcev, pristojni organi držav članic in Komisija bi morali resnično spodbujati takšne sisteme, ker se odzivajo na vedno večje povpraševanje potrošnikov. Jasnost posredovanih informacij omogoča odgovorno izbiro pri nakupu, kar je v interesu rejca, potrošnika in živali. | Sprememba 5 Uvodna izjava 13 (13) Na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo takšnih prostovoljnih sistemov označevanja, je primerno, da Komisija predloži poročilo o možni uvedbi posebnega usklajenega obveznega režima označevanja na ravni Skupnosti za piščančje meso, mesne izdelke in proizvode, ki temelji na skladnosti s standardi dobrega počutja živali, vključno z možnimi družbeno-ekonomskimi posledicami, vplivi na gospodarske partnerje Skupnosti in skladnostjo takšnega režima označevanja s predpisi Svetovne trgovinske organizacije. | (13) Na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo takšnih prostovoljnih sistemov označevanja, je primerno, da Komisija najkasneje šest mesecev po sprejetju te direktive predloži poročilo o možni uvedbi posebnega usklajenega obveznega režima označevanja na ravni Skupnosti za piščančje meso, mesne izdelke in proizvode, ki temelji na skladnosti s standardi dobrega počutja živali, vključno z možnimi družbeno-ekonomskimi posledicami, vplivi na gospodarske partnerje Skupnosti in skladnostjo takšnega režima označevanja s predpisi Svetovne trgovinske organizacije. | Sprememba 6 Uvodna izjava 14 (14) Primerno je, da Komisija predloži poročilo, ki temelji na novih znanstvenih dokazih in upošteva nadaljnje raziskave in praktične izkušnje, za nadaljnje izboljšanje dobrega počutja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, vključno s starši teh piščancev, zlasti v zvezi z vidiki, ki jih ta direktiva ne zajema. To poročilo mora zlasti obravnavati vpliv genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, ki škodujejo dobremu počutju piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa. | (14) Primerno je, da Komisija predloži poročilo, ki temelji na novih znanstvenih dokazih in upošteva nadaljnje raziskave in praktične izkušnje, za nadaljnje izboljšanje dobrega počutja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, vključno s starši teh piščancev, zlasti v zvezi z vidiki, ki jih ta direktiva ne zajema. To poročilo mora zlasti obravnavati vpliv genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, ki škodujejo dobremu počutju piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa. Poročilo bi moralo upoštevati tudi finančne stroške odstranitve negativnega vpliva genetskih parametrov. | Sprememba 7 Uvodna izjava 14 a (novo) | (14a) Razvoj novih metod merjenja dobrega počutja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa nadzorovan in njihovo uporabnost bi bilo treba presoditi za določitev jasnih parametrov, ki jih je treba upoštevati in za zmanjšanje stroškov ukrepov. | Sprememba 8 Uvodna izjava 15 (15) Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. | (15) V primeru kršitve določb te direktive je treba med državami članicami uskladiti pravila o kaznih in doseči, da države zagotovijo njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, progresivne in odvračilne. Poleg tega bi bilo treba nadzorovati in, če je treba, prepovedati uvažanje piščancev, ki prihajajo iz tretjih držav ter iz rej, kjer se pravila o dobrem počutju piščancev, gojenih za proizvodnjo mesa, ki se lahko primerjajo s tistimi v zakonodaji Skupnosti, ne upoštevajo. | Sprememba 9 Uvodna izjava 15 a (novo) | (15a) Komisija bi morala pri pogajanjih s Svetovno trgovinsko organizacijo dosledno zagovarjati pomen dobrega počutja živali za dosego svetovnega soglasja o tem vprašanju. Za trajnostno kmetijstvo je nujno potrebna visoka raven dobrega počutja živali in upoštevanje dobrega počutja živali bi moralo biti v uveljavljeno merilo pri pogajanjih o vključevanju vidikov, kakor je tržni red (ne trgovinska podjetja — NTC). | Sprememba 10 Uvodna izjava 15 b (novo) | (15b) Komisija bi si morala prizadevati za oblikovanje načela, po katerem bi morali izvozniki, ki dobavljajo perutninsko meso evropskemu trgu, izpolnjevati iste zahteve glede dobrega počutja živali kakor rejci piščancev v Evropski uniji. | Sprememba 11 Člen 3, odstavek 1 1. Države članice zagotovijo, da lastnik ali rejec ravna v skladu z zahtevami iz Priloge I. | 1. Države članice zagotovijo, da lastnik ali rejec ravna v skladu z zahtevami iz Priloge I. Pri vrednotenju upoštevanja teh zahtev, ki jih morajo izpolnjevati obrati tako z majhno gostoto piščancev na kvadratni meter uporabne površine, kakor tudi tudi obrati z veliko gostoto piščancev na kvadratni meter uporabne površine, se na eni strani upošteva različne faze proizvodnje, na drugi pa različne podnebne pogoje in uporabljene metode gojenja piščancev. | Sprememba 12 Člen 3, odstavek 2 2. Države članice zagotovijo, da gostota naselitve na kvadratni meter uporabne površine ("uporabna površina") v obratih ali posameznih enotah obratov ne presega 30 kilogramov žive teže. | 2. Države članice zagotovijo, da gostota naselitve piščancev na kvadratni meter uporabne površine ("uporabna površina") v obratih ali posameznih enotah obratov ne presega 30 kilogramov žive teže. Največja gostota naselitve se meri s povprečno gostoto treh zadnjih jat. V nujnih primerih se odobrita dodatna dva dneva. Venar gostota naselitve katere koli jate nikoli ne presega 32 kilogramov žive teže. | Sprememba 13 Člen 3, odstavek 3, pododstavek 1 3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice zagotovijo, da pri reji piščancev gostota naselitve ne presega 38 kilogramov žive teže v obratih ali posameznih enotah obratov, če lastnik ali rejec ravna v skladu z zahtevami iz Priloge II, poleg zahtev iz Priloge I. | 3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice zagotovijo, da pri reji piščancev gostota naselitve ne presega 38 kilogramov žive teže v obratih ali posameznih enotah obratov, če lastnik ali rejec ravna v skladu z zahtevami iz Priloge II poleg zahtev iz Priloge I. Največja gostota naselitve se meri kot povprečje zadnjih treh jat. V nujnih primerih se odobrita dodatna dva dneva. Vendar gostota naselitve katere koli jate nikoli ne presega 40 kilogramov žive teže. | | Od 1. januarja 2013 naprej gostota naselitve ne sme presegati 34 kilogramov žive teže. Največja gostota naselitve se meri kot povprečje zadnjih treh jat. V nujnih primerih se odobrita dodatna dva dneva. Vendar gostota naselitve za katero koli jato nikoli ne presega 36 kilogramov žive teže. | Sprememba 14 Člen 3, odstavek 3, pododstavek 2, uvodni del V takšnih primerih odstopanj države članice zagotovijo, da: | Primerno je razširiti nadzor na vse obrate, ki jih zajema ta direktiva. Dobro počutje piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa je treba nadzorovati tudi v obratih, kjer se vzdržuje manjša gostota naselitve, ker sama gostota naselitve ne zagotavlja dobrega počutja živali, na katerega vplivajo tudi drugi dejavniki. Zato je treba zagotoviti, da: | Sprememba 15 Člen 3, odstavek 3, pododstavek 2, točka (b a) (novo) | (ba)in stroške uradnih inšpekcijskih pregledov krije sam pristojni organ. | Sprememba 16 Člen 4, odstavek 3 3. Države članice zagotovijo, da se vzpostavi sistem za nadzor in odobritev programov usposabljanja. Lastnik ali rejec piščancev ima potrdilo, ki ga priznava pristojen organ države članice, o končanem programu usposabljanja ali o pridobljenih izkušnjah, enakovrednih takšnemu usposabljanju. | 3. Države članice zagotovijo, da se vzpostavi sistem za nadzor in odobritev programov usposabljanja. Lastnik ali rejec piščancev ima potrdilo, ki ga priznava pristojni organ države članice, o zadovoljivi usposobljenosti imetnika potrdila na področjih, določenih v Prilogi V. | Sprememba 17 Člen 5, odstavek 1 Komisija najpozneje dve leti od datuma sprejetja te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o možni uvedbi posebnega usklajenega obveznega režima označevanja na ravni Skupnosti za piščančje meso, mesne izdelke in proizvode, ki temelji na spoštovanju standardov dobrega počutja živali. | Komisija najpozneje šest mesecev od dneva sprejetja te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o možni uvedbi posebnega usklajenega obveznega režima označevanja na ravni Skupnosti za piščančje meso, mesne izdelke in proizvode, ki temelji na spoštovanju standardov dobrega počutja živali ter vključuje tudi jasne informacije o proizvodnih standardih in označevanju porekla izdelka. Na etiketi jezlasti zabeležena gostota piščancev v obratu. Navesti je treba tudi starost živali ali preostale parametre, ki jih želi potrošnik upoštevati. | Sprememba 42 Člen 5 a (novo) | Člen 5a Spodbujanje samoregulativnega vedenja Komisija vzpostavi dejavnosti, ki bodo prepričale uvoznike piščančjega mesa iz EU, da bodo zahtevali enake standarde dobrega počutja živali od svojih dobaviteljev. | Sprememba 18 Člen 6, odstavek 1, pododstavek 1 1. Najpozneje pet let od datuma sprejetja te direktive države članice Komisiji predložijo povzetek zbranih podatkov, kot je določeno v točkah 1 in 2 Priloge IV. | 1. Najpozneje dve leti od dneva sprejetja te direktive države članice Komisiji predložijo povzetek zbranih podatkov, kakor je določeno v točkah 1 in 2 Priloge IV. | Spremembi 19 in 50 Člen 6, odstavek 1, pododstavek 2 Komisija na podlagi teh podatkov in znanstvenega mnenja Evropske agencije za varno hrano Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vplivu genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, katerih posledica je slabo počutje piščancev. Če je potrebno, se temu poročilu priložijo ustrezni zakonodajni predlogi. | Komisija najpozneje štiri leta od dneva sprejetja te direktive na podlagi podatkov in znanstvenega mnenja Evropske agencije za varno hrano Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vplivu genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti ter vse zdravstvene vidike, katerih posledica je slabo počutje piščancev v perutninskih in reprodukcijskih obratih, o izgubi genetske raznovrstnosti pri reji piščancev ter analizo stroškov in koristi gojenja različnih rejnih vrst glede na zdravje živali, odpornost proti boleznim ter potrebno uporabo biocidov in veterinarskih medicinskih proizvodov. Temu poročilu, ki ga je treba predložiti najkasneje v roku 30 mesecev po sprejetju te direktive, se priložijo ustrezni zakonodajni predlogi. Ti predlogi upoštevajo načelo, po katerem genetski izbor ne sme omejevati, zmanjševati ali ogrožati potencialnega dobrega počutja živali. | | Ravno tako je treba odpraviti negativne posledice predhodnih genetskih izborov. | Sprememba 20 Člen 6, odstavek 1, pododstavek 2 a (novo) | Poročilo in zakonodajni predlogi upoštevajo tako genetiko piščance, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, v kakor pogoje za dobro počutje, v katerih je rejena starševska jata ter upoštevajo tudi možnosti, kakor so vrsta rejne perutnine s priznano počasno rastjo, omejitve glede pridobitve teže perutnine na dan, minimalna starost za zakol ali prepoved gojenja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, izhajajočih iz starševske jate, ki mora biti restriktivno krmljena. | Sprememba 21 Člen 6, odstavek 2 a (novo) | 2a. Komisija najpozneje dve leti po dnevu sprejetja te direktive opravi oceno vpliva direktive na dobro počutje piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, in o gospodarskih posledicah v posamezni državi članici. | Sprememba 22 Člen 6, odstavek 2 b (novo) | 2b. Komisija najpozneje pet let od dneva sprejetja te direktive predloži ocenjevalno poročilo o optimizaciji izbire parametrov dobrega počutja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, in o ustreznih metodah merjenja dobrega počutja piščancev, zlasti parametrov obnašanja in parametov glede težav s presnovo in okostjem. V interesu rejca in potrošnika to ocenjevalno poročilo vsebuje metodo izvajanja in stroške metod merjenja dobrega počutja. Najpozneje šest mesecev po objavi te direktive ocenjevalnemu poročilu po potrebi sledijo predlogi prilagoditev prilog te direktive. | Sprememba 23 Člen 7 Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvrševanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice seznanijo Komisijo s temi določbami najpozneje do [ 1. decembra 2006] in jo nemudoma obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi ali dopolnitvi. | Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvrševanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kazni so progresivne, razen v očitnih primerih opustitve ali trpinčenja, ki zahtevajo takojšnje posredovanje. Države članice seznanijo Komisijo s temi določbami najpozneje do [ 1. decembra 2006] in jo nemudoma obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi ali dopolnitvi. | Sprememba 55 Priloga I, točka 2 2. Krma je vedno na razpolago in se je piščancem ne sme vzeti več kot dvanajst ur pred pričakovanim časom zakola. | 2. Krma je vedno na razpolago ali se deli v obrokih in se je piščancem ne sme vzeti več kot dvanajst ur pred pričakovanim časom zakola. | Sprememba 56 Priloga I, točka 3, pododstavek 1 a (novo) | Ko se zgradba izprazni, je treba odstraniti vso steljo, obrat ustrezno sanirati (očistiti in dizinficirati) ter novim piščancem priskrbeti čisto steljo. | Sprememba 25 Priloga I, podnaslov in točka 4 Prezračevanje in gretje | Sistemi prezračevanja, gretja in hlajenja | 4. Prezračevanje je takšno, da se prepreči pregretje, in po potrebi v kombinaciji s sistemi za ogrevanje, da se odstrani vlaga. | 4. Zahteve na področju prezračevanja in gretja upoštevajo produkcijsko fazo, klimatske pogoje in uporabljeni sistem reje. | | Lastnik ali rejec zagotovi, da je vsaka enota obrata opremljena s sistemi za prezračevanje, gretje in hlajenje, ki so zasnovani, zgrajeni in delujejo na način, da: (a)koncentracija NH3 ne presega 20 ppm in koncentracija CO2 ne presega 3000 ppm, merjeno v višini glav piščancev;(b)prezračevanje je takšno, da se prepreči pregretje, in po potrebi v kombinaciji s sistemi za ogrevanje, da se odstrani vlaga;(c)ko zunanja temperatura v senci presega 30 °C, temperatura v obratu ne presega te zunanje temperature za več kot 3°C;(d)ko je zunanja temperatura nižja od 10 °C, relativna vlažnost v enoti obrata ne presega 70 %. | | Sistem prezračevanja, gretja in hlajenja se pregleduje v časovnih razmikih, natančno določenih v zahtevani dokumentaciji pod točko 2 Priloge II. | Sprememba 26 Priloga I, točka 6 6. Vsi objekti imajo podnevi osvetlitev najmanj 20 luksov, merjeno v višini piščančjih oči, ki osvetljuje celotno površino tal. Kadar je potrebno, se po nasvetu veterinarja lahko dovoli začasno zmanjšanje stopnje osvetlitve. | 6. Vsi objekti imajo podnevi osvetlitev z neutripajočo lučjo najmanj 50 luksov, merjeno v višini piščančjih oči, ki osvetljuje celotno površino tal. Kadar je potrebno, se po nasvetu veterinarja lahko dovoli začasno zmanjšanje stopnje osvetlitve. | Sprememba 27 Priloga I, točka 7 7. V roku treh dni po tem, ko so piščanci nameščeni v objekt, in do treh dni pred predvidenim datumom zakola, mora svetloba slediti 24-urnemu ritmu in vključevati obdobja teme, ki trajajo skupaj najmanj osem ur, z najmanj enim neprekinjenim obdobjem teme, ki traja najmanj 4 ure. | 7. V roku sedem dni po tem, ko so piščanci nameščeni v objekt, in do trehdni pred predvidenim datumom zakola, mora svetloba slediti 24-urnemu ritmu in vključevati obdobja teme, ki trajajo skupaj najmanj šest ur, z najmanj enim neprekinjenim obdobjem teme, ki traja najmanj 4 ure. | Sprememba 28 Priloga I, točka 8 8. Vsi piščanci v obratu morajo biti pregledani najmanj dvakrat dnevno. Rejec vzpostavi postopek, ki zagotavlja, da gre oseba, ki izvaja pregled, mimo vseh piščancev v razdalji ne več kot treh metrov. | 8. Vsi piščanci v obratu morajo biti pregledani najmanj dvakrat dnevno, ali če je obrat opremljen z najnovejšim nadzornim sistemom (računalniški video nadzor), ki upošteva različne parametre obnašanja in parametre, povezane z zdravjem, pa najmanj enkrat dnevno. Posebno pozornost je treba posvetiti simptomom zmanjšane ravni dobrega počutja živali (vključno z zdravjem živali). Obrniti se je treba na veterinarja, kadar je potrebno. | Sprememba 29 Priloga I, točka 9 a (novo) | 9a. Pristojni organ vsaj enkrat letno izvede pregled. | Sprememba 60 Priloga I, točka 10 10. Dele objektov, opreme ali instrumentov, ki so v stiku s piščanci, je treba temeljito čistiti in razkužiti ob vsaki izpraznitvi in preden je v enoto naseljena nova jata piščancev. | 10. Dele objektov, opreme ali instrumentov, ki so v stiku s piščanci, je treba temeljito čistiti in razkužiti ob vsaki izpraznitvi in preden je v enoto naseljena nova jata piščancev. Močno se priporočajo sistemi "all in/all out" za sanitacijo obrata med zaporednimi skupinami. | Sprememba 30 Priloga I, točka 11 (b) b) izvor piščancev; | (b) izvor in vrsta piščancev; | Sprememba 31 Priloga I, točka 12, pododstavek 2 Vendar lahko države članice za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma odobrijo obrezovanje kljunov pod pogojem, da ga izvaja usposobljeno osebje na piščancih, ki so stari manj kot 10 dni. Poleg tega lahko države članice odobrijo kastracijo piščancev moškega spola. Kastracijo lahko le pod veterinarskim nadzorom izvaja osebje, ki se je udeležilo usposabljanja, ki ga odobri pristojni organ. | črtano | Sprememba 32 Priloga II, točka 3 Zahteve za obrate in osebje 3. Lastnik ali rejec zagotovi, da je vsaka enota obrata opremljena s sistemi za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, ki so zasnovani, zgrajeni in delujejo na način, da: a)koncentracija NH3 ne presega 20 ppm in koncentracija CO2 ne presega 3000 ppm, merjeno v višini glav piščancev;b)ko zunanja temperatura v senci presega 30 °C, temperatura v obratu ne presega te zunanje temperature za več kot 3 °C;c)ko je zunanja temperatura nižja od 10 °C, relativna vlažnost v enoti obrata ne presega 70 %.Sistem prezračevanja, ogrevanja in hlajenja se pregleduje v časovnih razmikih, navedenih v zahtevani dokumentaciji pod točko 2(c). | črtano | Sprememba 33 Priloga III, točka 1, uvodni del 1. Pristojni organ izvaja preglede za potrditev: | 1. Pristojni organ izvede v obliki nenapovedanih preverjanj na kraju samem, v vseh proizvodnih obratih za piščance, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (nizka in visoka gostota naselitve), vsaj enkrat letno pregled za potrditev: | Sprememba 34 Priloga III, točka 2, pododstavek 2 Poleg tega lahko pristojni organ odredi zmanjšanje največje gostote naselitve za zadevni obrat ali zadevne enote obrata do obsega, ki je primeren za odpravo pomanjkljivosti, običajno do gostote naselitve med 30 in 38 kilogrami žive teže, če je s pregledom ugotovljeno, da zahteve iz Priloge II niso izpolnjene, ali če prejme uradno obvestilo iz točke 3 Priloge IV, ki kaže na hudo pomanjkljivost, ali drugo uradno obvestilo o pomanjkljivosti, ki je bila prej sporočena za isti obrat. Pristojni organ obvesti lastnika ali rejca o sprejeti odločitvi in zlasti o datumu, od katerega velja zmanjšanje gostote naselitve. | Vendar lahko pristojni organ odredi zmanjšanje največje gostote naselitve za zadevni obrat ali zadevne enote obrata do obsega, ki je primeren za odpravo pomanjkljivosti. Stopnja takšnih zmanjšanj temelji na povprečni stopnji umrljivosti in dermatitisuna nožnih blazinic treh zaporednih jat, v skladu z določbami iz točk 3 in 4 Priloge IV. Treba je razlikovati med tremi skupinami pogostih pomanjkljivosti v jati: Skupina 1: ni pomanjkljivosti ali manjše pomanjkljivosti (od 0 do tretjine lestvice, sestavljene na podlagi točk 3 in 4 Priloge IV). V tem primeru se uporabi le zahteva iz odstavka 1 te točke.Skupina 2: zmerno število pomanjkljivosti (od ene do dveh tretjin lestvice, sestavljene na podlagi točk 3 in 4 Priloge IV). Če pri jati z ugotovljenimi pomanjkljivostmi ni izboljšave, ki bi omogočala povratek v skupino 1, mora rejec v naslednji jati zmanjšati največjo gostoto naselitve za 1 kg/m2 največje gostote naselitve. Ta znižana gostota se ohrani, dokler rezultat jate ne doseže stopnje, ki je predvidena za skupino 1.Skupina 3: veliko število pomanjkljivosti (od dveh tretjin do najvišje točke lestvice, sestavljene na podlagi točk 3 in 4 Priloge IV). Rejec mora zmanjšati najvišjo gostoto naselitve zadevne jate za 1 kg/m2.Če rejec ne sledi postopku, določenem v točki 3 Priloge III, se med 90. in 120. dnem po predvidenem zmanjšanju v prejšnjem odstavku opravi nov pregled. Če se položaj ne izboljša, se največja gostota ponovno zmanjša za 1 kg/m2. Isti postopek se ponovi tolikokrat, da se rezultat jate vrne na stopnjo, predvideno za skupino 1. Pristojni organ obvesti lastnika ali rejca o sprejeti odločitvi in zlasti o datumu, od katerega velja zmanjšanje gostote naselitve. | Sprememba 35 Priloga III, točka 3 3. Lastnik ali rejec obrata lahko zahteva revizijo odločitve o zmanjšanju največje gostote naselitve v skladu s točko 2, če: | 3. Na zahtevo lastnika ali rejca obrata pristojni organ v celoti in takoj sprejme odločitev o zmanjšanju največje gostote naselitve v skladu s točko 2, če: | a)sta dve prejšnji jati bili v skladu z omejitvami, določenimi v točki 3 Priloge IV; in | (a)je prejšnja jata bila v skladu z omejitvami, določenimi v točki 3 Priloge IV; in če | b)je veterinar, ki obiskuje obrat, podal pozitivno mnenje o zahtevi. | (b)je veterinar, ki obiskuje obrat, podal pozitivno mnenje o zahtevi. | Pristojni organ odloči o zahtevi na podlagi inšpekcijskega pregleda obrata, vključno z oceno dokumentacije, pridobljene v skladu s točkama 1 in 2 Priloge II. | | Sprememba 36 Priloga IV, točka 1, podostavek 1 1. V klavnici se iz vsake pošiljke pod nadzorom uradnega veterinarja pregleda reprezentativni vzorec najmanj 200 piščancev v zvezi s pojavom dermatitisa na nožnih blazinicah ter izvede točkovanje v skladu s točko 4. | 1. V klavnici se iz vsake pošiljke pod nadzorom uradnega veterinarja pregleda reprezentativni vzorec 100 piščancev v zvezi s pojavom dermatitisa na nožnih blazinicah ter izvede točkovanje v skladu s točko 4. | Sprememba 37 Priloga IV, točka 4, odstavek 2 a (novo) | Za enotno klasifikacijo po vsej Evropski uniji, Komisija določi podroben pisni opis s fotografijami poškodb skupin 1 in 2. | Sprememba 38 Priloga IV, točka 4, odstavek 2 b (novo) | Dovoli se prehodno obdobje najmanj dveh let za uporabo sistema vrednotenja in točkovanja za dermatitis na nožnih blazinicah. | Sprememba 39 Priloga V, točka (b) (b)fiziologijo, zlasti potrebe v zvezi s pitjem in prehranjevanjem, vedenje živali in pojem stresa; | (b)fiziologijo, zlasti potrebe v zvezi s pitjem in prehranjevanjem, vedenje živali, vključno z znaki običajnega ali neobičajnega vedenja in strahu, in pojem stresa; | Sprememba 40 Priloga V, točka (c) (c)praktične vidike ravnanja s piščanci, vključno z lovom in prevozom; | (c)praktične vidike pazljivega ravnanja s piščanci, vključno z lovom in prevozom; | Sprememba 41 Priloga V, točka (d) (d)oskrbovanje piščancev, ubijanje in izbiranje piščancev za zakol v nujnih primerih. | (d)prepoznavanje znakov pogostih bolezni in primerno ukrepanje, oskrbovanje piščancev, ubijanje in izbiranje piščancev za zakol v nujnih primerih. | [1] Še ni objavljeno v Uradnem listu. --------------------------------------------------