z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost med spoloma

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 13(2) in 141(3) Pogodbe,

Ustanovi se Evropski inštitut za enakost spolov (v nadaljnjem besedilu „Inštitut“).

Splošni cilji Inštituta so z zagotavljanjem tehnične pomoči institucijam Skupnosti, zlasti Komisiji, in organom držav članic prispevati in krepiti spodbujanje enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti in iz njih izhajajoče nacionalne politike, bojem proti diskriminaciji zaradi spola ter povečevanjem ozaveščenosti državljanov EU glede enakosti spolov, kakor je določeno v členu 3.

1. Inštitut izvaja svoje naloge v okviru pristojnosti Skupnosti in v luči sprejetih ciljev in prednostnih področij, ki so določena v njegovem letnem programu, ter z ustreznim upoštevanjem razpoložljivih proračunskih sredstev.

2. Delovni program Inštituta je v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju enakosti spolov in delovnim programom Komisije, vključno z njenim statističnim in raziskovalnim delom.

3. Pri izvajanju svojih dejavnosti Inštitut, da bi preprečil podvajanje in zagotovil kar najboljšo uporabo sredstev, upošteva obstoječe podatke iz vseh virov, zlasti pa dejavnosti, ki jih že izvajajo institucije Skupnosti ter druge institucije, organi in pristojne nacionalne in mednarodne organizacije, ter tesno sodeluje s pristojnimi službami Komisije, vključno z Eurostatom. Inštitut zagotovi primerno usklajevanje z vsemi ustreznimi agencijami Skupnosti in organi Unije, ki se po potrebi opredeli v memorandumu o soglasju.

4. Inštitut zagotovi, da so posredovane informacije razumljive končnim uporabnikom.

5. Inštitut lahko v zvezi z nalogami, katerih izvedbo lahko zaupa drugim organizacijam, stopa z njimi v pogodbena razmerja, in sicer predvsem podizvajalska.

Inštitut je pravna oseba. V vseh državah članicah ima kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

1. Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja za vse dokumente, ki jih hrani Inštitut.

2. Upravni odbor sprejme ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 1 v šestih mesecih po ustanovitvi Inštituta.

3. Pod pogoji, določenimi v členih 195 in 230 Pogodbe, se lahko proti odločitvam, ki jih Inštitut sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, vloži pritožba pri varuhu človekovih pravic ali tožba na Sodišče.

Sodelovanje z organizacijami na nacionalni in evropski ravni, z mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami

1. Inštitut sodeluje z organizacijami in s strokovnjaki iz držav članic, kot so organi za vprašanja enakosti, raziskovalni centri, univerze, nevladne organizacije, socialni partnerji, ter z ustreznimi organizacijami na evropski ali mednarodni ravni in s tretjimi državami, ki Inštitutu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog.

2. Če so za učinkovito izvajanje nalog Inštituta potrebni sporazumi z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami, Skupnost v interesu Inštituta z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami v skladu s postopkom, določenim v členu 300 Pogodbe, sklene takšne sporazume. Ta določba ne preprečuje priložnostnega sodelovanja s takšnimi organizacijami ali s tretjimi državami.

2. Člani upravnega odbora so imenovani tako, da se zagotovi najvišji standard usposobljenosti ter široko ustrezno in transdisciplinarno strokovno znanje na področju enakosti spolov.

Komisija in Svet si prizadevata doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

Namestniki, ki zastopajo člana med njegovo odsotnostjo, se imenujejo po istem postopku.

Svet objavi seznam članov in namestnikov članov upravnega odbora v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani Inštituta in na vseh ustreznih drugih spletnih straneh.

4. Upravni odbor izvoli predsednika in podpredsednika za dobo dveh let in pol, ki se lahko obnovi.

5. Vsak član upravnega odbora iz odstavka 1(a) ali (b) — oziroma med njegovo odsotnostjo njegov namestnik — ima en glas.

6. Upravni odbor sprejema odločitve, potrebne za delovanje Inštituta. Zlasti pa:

7. Upravni odbor sprejme notranja pravila Inštituta na podlagi predloga, ki ga pripravi direktor po posvetovanju s Komisijo.

8. Upravni odbor odloča z večino svojih članov. Predsednik ima odločilni glas. V primerih iz odstavka 6 in iz člena 12(1) se odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora.

9. Upravni odbor sprejme svoj poslovnik na podlagi predloga, ki ga pripravi direktor po posvetovanju s Komisijo.

10. Upravni odbor oblikuje predsedstvo, sestavljeno iz šestih članov, kakor določa člen 11.

11. Predsednik skliče upravni odbor vsaj enkrat letno. Predsednik skliče dodatne seje na lastno pobudo ali na zahtevo tretjine članov upravnega odbora.

12. Inštitut Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu „proračunski organ“) vsako leto predloži vse informacije, pomembne za izid ocenjevalnih postopkov.

13. Direktorji Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in Agencije Evropske unije za temeljne pravice so lahko po potrebi vabljeni na seje upravnega odbora kot opazovalci, da se uskladijo ustrezni delovni programi z vidika vključevanja načela enakosti spolov.

1. Predsedstvo sestavljajo predsednik in podpredsednik upravnega odbora, trije člani upravnega odbora, ki predstavljajo države članice, in predstavnik Komisije.

Člane predsedstva imenuje upravni odbor tako, da se zagotovi ustrezno strokovno znanje, ki je potrebno za delovanje predsedstva.

2. Brez poseganja v naloge direktorja, kakor so določene v členu 12, predsedstvo spremlja izvajanje odločitev upravnega odbora in sprejme vse potrebne upravne ukrepe za ustrezno vodenje Inštituta v času med sejami upravnega odbora.

3. Odločitve predsedstva se sprejemajo soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, predsedstvo predloži zadevo v odločanje upravnemu odboru.

4. Predsedstvo o svojih dejavnostih in vseh svojih odločitvah v celoti in redno obvešča upravni odbor.

1. Inštitut vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor na predlog Komisije. Od kandidata, ki ga izbere upravni odbor, se lahko pred imenovanjem zahteva, da pred ustreznimi odbori Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovarja na vprašanja članov odborov.

2. Mandat direktorja je 5 let. Na predlog Komisije in po opravljeni oceni se ta mandat lahko enkrat podaljša, in sicer ne več kot za 5 let. Pri ocenjevanju Komisija presoja zlasti:

4. Direktor je pri opravljanju svojih nalog odgovoren upravnemu odboru in se udeležuje sej upravnega odbora brez pravice glasovanja. Evropski parlament ga ali jo lahko povabi, da poroča o pomembnih vprašanjih, povezanih z dejavnostmi Inštituta.

1. Za osebje Inštituta se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določeni v Uredbi Sveta (EGS, ESPJ, Euratom) št. 259/68 (12), in pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske skupnosti za namene uporabe Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.

2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvijo iz člena 110 Kadrovskih predpisov. Upravni odbor lahko sprejme določbe, ki Inštitutu omogočajo zaposlitev nacionalnih strokovnjakov, napotenih iz držav članic.

3. Inštitut v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, podeljena organu za imenovanja.

1. Za vsako proračunsko leto, ki je enako koledarskemu, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Inštituta ter se prikažejo v proračunu Inštituta.

4. Odhodki Inštituta obsegajo prejemke osebja, stroške za administracijo in infrastrukturo ter stroške poslovanja.

5. Upravni odbor vsako leto na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor, izdela oceno prihodkov in odhodkov Inštituta za naslednje proračunsko leto. To oceno, ki vsebuje osnutek organizacijske sheme, upravni odbor pošlje Komisiji najpozneje do 31. marca.

6. Komisija oceno skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje proračunskemu organu.

7. Na podlagi ocene Komisija v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.

8. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Inštitutu. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo Inštituta.

9. Proračun Inštituta sprejme upravni odbor. Proračun postane končen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.

10. Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o nameravani izvedbi vsakega projekta, ki ima lahko znatne finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti projektov v zvezi s premoženjem, na primer najem ali nakup stavb. O tem obvesti tudi Komisijo.

Kadar ena od vej proračunskega organa obvesti upravni odbor, da namerava podati mnenje, to mnenje predloži upravnemu odboru v šestih tednih od dne obvestila o projektu.

2. Najpozneje do 1. marca po koncu vsakega proračunskega leta računovodja Inštituta predloži računovodji Komisije začasni zaključni račun, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med zadevnim proračunskim letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (13) (v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“).

3. Najpozneje do 31. marca po koncu vsakega proračunskega leta računovodja Komisije predloži začasne zaključne račune Inštituta Računskemu sodišču, skupaj s poročilom iz odstavka 2. Poročilo se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Inštituta in v skladu s členom 129 finančne uredbe direktor pripravi zaključni račun Inštituta v delu, ki je pod njegovo odgovornostjo, in ga predloži upravnemu odboru.

6. Direktor najpozneje do 1. julija po koncu vsakega proračunskega leta predloži zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

8. Direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

9. Direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor je določeno v členu 146(3) finančne uredbe.

10. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 direktorju da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

11. Finančna pravila, ki se uporabljajo za Inštitut, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če to ni nujno potrebno za delovanje Inštituta in s predhodnim soglasjem Komisije.

1. Za Inštitut se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (14).

2. Prevajalske storitve, ki so potrebne za delovanje Inštituta, načeloma zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije, ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2965/94 (15).

Za Inštitut se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

1. Pogodbeno odgovornost Inštituta ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

Sodišče je pristojno na podlagi arbitražne klavzule, ki je vključena v pogodbe, ki jih sklepa Inštitut.

2. V primeru nepogodbene odgovornosti pa Inštitut v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki jo je povzročil Inštitut ali njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

1. Inštitut je odprt za sodelovanje držav, ki sklenejo sporazume z Evropsko skupnostjo, na podlagi katerih sprejmejo in uporabljajo zakonodajo Skupnosti na področju, ki ga ureja ta uredba.

2. Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se uredi zlasti narava, obseg in način sodelovanja teh držav pri delu Inštituta, vključno z določbami v zvezi z njihovim sodelovanjem pri pobudah Inštituta, finančnimi prispevki in osebjem. Glede kadrovskih zadev so ti sporazumi v vsakem primeru v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

1. Inštitut do… (16) naroči neodvisno zunanjo oceno dosežkov Inštituta na podlagi smernic, ki jih pripravi upravni odbor v dogovoru s Komisijo. Ocena presodi vpliv Inštituta na spodbujanje enakosti spolov ter vključuje analizo sinergijskih učinkov. Obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi ali razširitvi nalog Inštituta, vključno s finančnimi posledicami vsake takšne spremembe ali razširitve. Pri oceni se upošteva mnenje zainteresiranih strani na ravni Skupnosti in nacionalni ravni.

2. Upravni odbor v soglasju s Komisijo določi časovni razpored prihodnjih ocenjevanj, pri čemer upošteva ugotovitve poročila o oceni iz odstavka 1.

Upravni odbor preuči ugotovitve ocenjevanja iz člena 20 in Komisiji predloži priporočila glede morebitnih potrebnih sprememb v Inštitutu, njegovih delovnih praks in pristojnosti. Komisija pošlje poročilo o oceni in priporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter jih objavi. Komisija lahko po preučitvi poročila o oceni in priporočil predloži predloge za spremembe te uredbe, ki so po njenem mnenju potrebne.

Dejavnosti Inštituta so pod nadzorom varuha človekovih pravic v skladu z določbami iz člena 195 Pogodbe.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 18. septembra 2006 in Stališče Evropskega parlamenta z dne… (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Študija o izvedljivosti za Evropski inštitut za enakost spolov, ki jo je naročila Evropska komisija (izvedba. PLS Ramboll Management, DK, 2002).

(5) Uredba Sveta (EGS) št. 1365/75 z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (UL L 139, 30.5.1975, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1111/2005 (UL L 184, 15.7.2005, str. 1).

(6) Uredba Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1112/2005 (UL L 184, 15.7.2005, str. 5).

(7) Uredba Sveta (EGS) št. 337/75 z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (UL L 39, 13.2.1975, str. 1). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2051/2004 (UL L 355, 1.12.2004, str. 1).

(8) Države članice so na sestanku v okviru Evropskega sveta decembra 2003 Komisijo pozvale, da pripravi predlog za ustanovitev agencije za človekove pravice z razširitvijo mandata Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije.

(9) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(10) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(13) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

(15) Uredba Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije (UL L 314, 7.12.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1645/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 13).

UTEMELJITEV SVETA

I. UVOD

Komisija je 8. marca 2005 Svetu na podlagi členov 13(2) in 141(3) Pogodbe predložila predlog uredbe Evropskega parlamenta Sveta o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost med spoloma.

Evropski parlament je podal svoje mnenje na prvi obravnavi 14. marca 2006.

Ekonomsko-socialni odbor je podal svoje mnenje 27. septembra 2005.

Komisija je 8. maja 2006 sprejela spremenjeni predlog.

Svet je 18. septembra 2006 sprejel skupno stališče v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

II. CILJ

Z uredbo bo ustanovljen Evropski inštitut za enakost med spoloma, ki bo moral služiti kot središče odličnosti na ravni EU ter nudil tehnično podporo institucijam Skupnosti in državam članicam, zlasti v smislu zbiranja in analiziranja primerljivih podatkov in statistike kot tudi razvoja metodoloških orodij v pomoč procesu integracije načela enakosti spolov. Glavni cilji Inštituta bodo prispevati k spodbujanju enakosti med spoloma in ga krepiti, pomagati institucijam Skupnosti pri boju proti diskriminaciji glede na spol in večati ozaveščenost državljanov EU o vprašanjih enakosti spolov.

III. ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

1. Splošne ugotovitve

Skupno stališče Sveta je bilo oblikovano v skladu s cilji členov 13(2) in 141(3) Pogodbe, ki se nanašata na boj proti diskriminaciji oziroma na uporabo načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.

Pri sprejetju skupnega stališča je Svet z izjemo vprašanj o sestavi upravnega odbora in svetovalnega foruma v veliki večini sledil Komisiji in njenemu spremenjenemu predlogu.

2. Spremembe Evropskega parlamenta

Evropski parlament je v prvi obravnavi 14. marca 2006 sprejel 52 sprememb.

2.1 Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih je Svet sprejel

Svet je v svojem skupnem stališču upošteval 35 sprememb. Svet je od tega:

—	sprejel 17 sprememb v celoti (št. 2, 6, 9, 59 in 74, 13, 18, 64 in 80, 65 in 81, 29, 35, 36, 38, 41, 42, 45, 53 ter 55);

—	sprejel 4 spremembe, kakor jih je preoblikovala Komisija (št. 7, 8, 10 in 40);

—	sprejel smisel še 14 sprememb (št. 3, 4, 5, 17, 60 in 76, 61 rev. in 77, 62 in 78, 20, 25, 63 in 79, 24, 28 ter 48).

2.2 Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih Svet ni sprejel

Svet ni sprejel 11 sprememb iz razlogov, ki jih je pojasnila Komisija v svojem spremenjenem predlogu (št. 1, 23, 30, 31, 32, 33, 34, 46, 47, 52 in 54).

Svet tudi ni mogel sprejeti nadaljnjih 6 sprememb, saj je vprašanje sestave upravnega odbora glavno področje razlik med institucijami.

— Dialog na mednarodni ravni (sprememba 26, člen 3(1))

Svet meni, da ta sprememba ni potrebna, saj člen 8 izrecno obravnava „sodelovanje z organizacijami na nacionalni in evropski ravni ter mednarodnimi organizacijami v tretjih državah“ in določa postopek za takšno sodelovanje. Člen 4, ki določa področja delovanja in delovne metode inštituta, navaja tudi, da je treba „upoštevati obstoječe podatke iz vseh virov, zlasti pa dejavnosti, ki jih že izvajajo institucije Skupnosti ter druge ustanove, organi in pristojne nacionalne in mednarodne organizacije…“. Poleg tega Svet meni, da bi ogrozili pravno jasnost, če bi dodali ta vidik na že tako dolg seznam nalog v okviru člena 3.

— Sestava upravnega odbora (spremembi 66 in 82, člen 10(1))

Pri doseganju splošnega pristopa junija 2005 Svet ni sprejel prvotnega predloga Komisije za omejen upravni odbor, prednost je dal predstavniškemu odboru s 25 člani, ki ga spremlja manjše predsedstvo šestih članov (člen 11). Glede na to bi imela Komisija tri predstavnike v odboru, trije člani brez pravice glasovanja pa bi predstavljali ustrezno nevladno organizacijo na ravni Skupnosti in socialne partnerje.

Svet je marca 2006 prejel mnenje Evropskega parlamenta in preučil koristi sprememb 66 in 82, ki sta pozivali k manjšemu upravnemu odboru devetih članov, ki jih imenuje Svet, in predstavnika Komisije. Medtem ko se je smatralo, da je to izboljšanje prvotnega predloga Komisije, za Svet vendarle ni bilo sprejemljivo zaradi številnih razlogov:

—	zaradi narave vprašanja je Svet menil, da je pomembna zastopanost vsake države članice v odboru ter da bi to tudi olajšalo združevanje nacionalnega strokovnega znanja in izkušenj na področju enakosti spolov, kar je posebej pomembno v okviru Unije, ki se širi;

—	za inštitut je pomembno učinkovito delovanje in tako bi bil ustreznejši enostavni postopek imenovanja članov odbora. Poleg tega se smatra, da bi bilo manjše predsedstvo bolj učinkovito pri zagotavljanju tekočega delovanja odbora;

—	ker politika enakosti spolov sega na široko paleto področij, je Svet menil, da mora imeti Komisija več kot enega predstavnika v odboru, da bi lahko dobro prispevala k delovanju inštituta. Svet je menil, naj predstavnik Komisije sodeluje tudi v izvršnem predsedstvu;

—	Svet se je strinjal s Komisijo, da morajo biti trije člani brez pravice glasovanja, ki predstavljajo socialne partnerje in ustrezno nevladno organizacijo na ravni Skupnosti.

Omeniti je treba tudi, da stališče Sveta glede sestave upravnega odbora odraža splošno horizontalno stališče, ki se je v preteklosti zavzelo do drugih agencij ali teles Skupnosti. Medtem ko so bile nekatere delegacije pripravljene ponovno preučiti svoje stališče v primeru inštituta zaradi sorazmerno majhnega in skromnega proračuna, se je priznalo, da na tej stopnji ni bilo mogoče ugotoviti, ali bi bil manjši odbor ob spremstvu večjega svetovalnega foruma zares bolj učinkovit od predstavniškega odbora, ki bi mu pomagalo manjše predsedstvo. Poleg tega je bilo oblikovanje manjšega predsedstva, ki bi se lahko sestajalo pogosteje kot upravni odbor, pomemben pomislek pri zagotavljanju stroškovne učinkovitosti inštituta.

— Zastopanost moških in žensk: kvota 40 % (sprememba 39, člen 10(2))

Svet podpira zamisel uravnotežene zastopanosti med moškimi in ženskami v upravnem odboru, kakor je določeno v skupnem stališču. Vendar ne želi po nepotrebnem otežiti delovanja inštituta z obvezno kvoto, ki bi se lahko težko dosegla v praksi, saj je trenutno na splošno v politiko enakosti spolov vključenih več žensk kot moških. Medtem ko je doseganje uravnoteženosti spolov pomembno in obstajajo dejavnosti za vključevanje več moških na to področje, Svet meni, da so izkušnje in usposobljenost članov odbora na področju enakosti spolov pomembni dejavniki, ki jih je treba upoštevati.

— Svetovalni forum (spremembe 67 in 83, 68 in 84 ter 51, člen 12 prvotnega predloga Komisije)

Po scenariju, ki mu Svet daje prednost, tj. za večji upravni odbor, ki mu pomaga manjše predsedstvo, se je smatralo, da svetovalni forum, kakor sta ga predvidela Komisija in Parlament, ni več potreben. Poleg tega in za zagotovitev, da bi inštitut pridobil koristi od dragocenega strokovnega znanja, ki je na voljo na nacionalni ravni, člen 3 skupnega stališča vzpostavlja evropsko mrežo za enakost spolov, kakor je zahteval Parlament, ter zagotavlja „letna srečanja strokovnjakov iz pristojnih služb, ki se ukvarjajo z vprašanji enakosti spolov v državah članicah“.

3. Ostale spremembe, ki jih je vnesel Svet

V okviru pravno-jezikovnega postopka med Evropskim parlamentom in Svetom so bile dogovorjene številne druge manjše tehnične spremembe pravne ali jezikovne narave.

IV. ZAKLJUČEK

Svet meni, da je skupno stališče kljub različnim mnenjem glede sestave upravnega odbora v skladu s temeljnimi cilji spremenjenega predloga Komisije.