30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/65

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti. Odbor podpira predvsem predlog za razvoj obsežne strategije EU za učinkovito podporo in zaščito otrokovih pravic v notranjih in zunanjih politikah Evropske unije ter podporo prizadevanjem držav članic na tem področju.

1.2

EESO obžaluje, da sporočilo ne navaja, da se bo strategija zavezala najmanjšim standardom in vključevala obsežne cilje z jasnimi nameni in časovnimi roki.

1.3

EESO pozdravlja predlagane strukture, ki jih je treba vzpostaviti za podporo tej strategiji, vključno z enoto za otrokove pravice pri Komisiji in koordinatorjem za otrokove pravice, medresorsko skupino Komisije, evropskim forumom za otrokove pravice, spletno razpravo in delovno platformo, dejavnostmi za neposredno vključitev otrok v postopek in komunikacijsko strategijo o otrokovih pravicah. EESO bo skušal na teh pomembnih forumih igrati dejavno vlogo.

1.4

Odbor obžaluje, da se položaju deklic, invalidnih otrok in otrok migrantov, prosilcev za azil in beguncev ne namenja več pozornosti na ravni EU in na svetovni ravni.

1.5

EESO pozdravlja potrditev, da morajo države članice spoštovati mednarodne pogodbe, in poziva k večjemu poudarku strategije na nujnosti, da države članice izvajajo obstoječe evropske in mednarodne zaveze v zvezi z otrokovimi pravicami, zlasti Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah.

1.6

EESO poziva k razvoju strategije, ki bo upoštevala različnost otrok in njihove različne potrebe ter se osredotočala predvsem na vprašanja revščine otrok in diskriminacije. EESO priporoča, da prednostno obravnava razvoj sklopa primerljivih kazalnikov in zbiranje usklajenih podatkov na ravni držav članic. Zlasti pa poziva k ustreznemu upoštevanju vprašanja kakovosti zgodnjega izobraževanja otrok, mlajših od šest let, ter k določitvi dopolnilnih kvalitativnih ciljev za storitve dnevnega otroškega varstva.

1.7

EESO zahteva, da se koordinatorju za otrokove pravice zagotovita ustrezen status in politična podpora, ki bosta omogočila doseganje ciljev enote, ter da se politična zavezanost usmeri v nadaljnje izboljšanje sporočila in razvoj zelene knjige ter strategije. Odbor predlaga, da Evropski parlament razmisli o vzpostavitvi posebnega ukrepa za financiranje strategije in ukrepov, ki jih vsebuje.

2.1

Otrokove pravice so del človekovih pravic, ki jih morajo spoštovati države članice in EU v skladu z mednarodnimi in evropskimi pogodbami, predvsem KZNOP in izbirnimi protokoli Konvencije (1), vključno z razvojnimi cilji novega tisočletja (2) ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (3). EU je izrecno priznala pravice otrok v Evropski listini o temeljnih pravicah (4), zlasti v členu 24.

2.2

Komisija je v Sporočilu o strateških ciljih 2005–2009 opredelila pravice otrok kot eno poglavitnih prednostnih nalog: „Posebno pozornost je treba posvetiti učinkovitemu varstvu pravic otrok pred gospodarskim izkoriščanjem in vsemi oblikami zlorabe, pri čemer bi se moral preostanek sveta zgledovati po Uniji“ (5). V tem okviru se je skupina komisarjev za temeljne pravice, nediskriminacijo in enake možnosti aprila 2005 odločila, da bo sprožila posebno pobudo za pospeševanje krepitve, varstva in uveljavitve otrokovih pravic v notranjih in zunanjih politikah EU.

2.3

Marca 2006 je Evropski svet države članice pozval, naj „sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za hitro in bistveno zmanjšanje revščine otrok, pri čemer bodo imeli vsi otroci enake možnosti, ne glede na njihovo socialno okolje“.

2.4

To sporočilo izvaja te sklepe.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti, ki obravnava otroke, mlajše od 18 let. Odbor podpira pomembno pobudo Komisije, da vzpostavi temelje za razvoj politike v zvezi z otrokovimi pravicami, ter poudarja zlasti predlog Komisije za vzpostavitev obsežne strategije EU, ki bi učinkovito podpirala in ščitila otrokove pravice v notranjih in zunanjih politikah Evropske unije ter podpirala prizadevanje držav članic na tem področju.

3.2

Usoda Evrope je vedno bolj odvisna od njene sposobnosti, da podpira družbe, ki vključujejo in podpirajo otroke. Sporočilo pomeni priznanje, da sta podpiranje in zaščita otrokovih pravic bistvena za prihodnost Evropske unije ter da je oblikovanje otrokom prijaznih družb v EU povezano s potrebo po nadaljnjem poglabljanju in utrjevanju evropskega povezovanja. Otroke je treba ceniti ne le kot bodoče odrasle in bodočo delovno silo, temveč je treba otroštvo priznati kot že samo po sebi pomembno in dragoceno življenjsko obdobje.

3.3

EESO obžaluje zastoj pri postopku sprejemanja ustave EU, saj ustavna pogodba in Evropska listina o temeljnih pravicah izrecno priznavata pravice otrok. Zaradi tega lahko redke veljavne pravne podlage za otrokove pravice v pogodbah EU vplivajo na možne proračunske vire.

3.4

Ob priznavanju mnogih izzivov v zvezi z otroki in mladimi v današnji družbi je EESO v zadnjem desetletju redno prispeval k razvoju mladinske politike na ravni Skupnosti (6). Bil je pobudnik pomembnih razprav o ključnih področjih, kot so brezposelnost mladih, vključevanje v družbo, izobraževanje, mobilnost, sodelovanje in vloga nevladnih organizacij.

3.5

EESO izraža zadovoljstvo, da se otrokove pravice obravnavajo ločeno in niso preprosto zajete v splošne človekove pravice. EESO verjame, da otroci zaradi ranljivosti in posebnih potreb potrebujejo posebno zaščito in skrb, vključno s primernim pravnim varstvom.

3.6

EESO zahteva, da strategija prizna pomembno vlogo družine, zlasti vlogo staršev, in odgovornost držav članic, da pomagajo staršem pri vzgoji otrok na več načinov, ne le s finančnimi sredstvi.

3.7

EESO pozdravlja sprejetje opredelitve otrok kot vseh oseb, mlajših od osemnajst let, v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah (KZNOP). Med politikami EU, ki obravnavajo otroke v starosti od 15 do 18 let, bosta potrebni skladnost in usklajevanje, ker to starostno skupino prav tako zajema opredelitev mladih v EU. Strategija mora ponovno poudariti ustrezne cilje, zajete v Evropskem paktu za mlade in odprti metodi usklajevanja na področju mladih.

3.8

EESO poziva Komisijo, da oblikuje najnižje standarde in vključi obsežne cilje z jasnimi nameni in časovnimi roki za izvajanje sporočila.

3.9

Evropa potrebuje stalno zavezanost otrok, da bodo pomagali graditi celostno, konkurenčno, varno in vključeno Evropo. Če želimo, da bo Evropska unija otrokom nekaj pomenila, mora imeti pomembno vlogo v njihovem življenju, kazati jasno zanimanje za njihove potrebe ter se nanje vidno in ustvarjalno odzivati.

3.10

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala potrebo otrok po izražanju njihovih mnenj v dialogih in odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja, kot je določeno v členu 12 KZNOP. Vsaka politika, ki obravnava otroke, mora upoštevati temeljno načelo sodelovanja z otroki, torej načelo, ki je poudarjeno na evropski in mednarodni ravni (7).

3.11

EESO prav tako pozdravlja dejavnosti za neposredno vključevanje otrok v ta proces, ki jih predlaga Komisija. Države članice in institucije morajo zagotoviti potrebna sredstva, podporo in mehanizme za to, da lahko otroci bolje sodelujejo pri razvoju in izvajanju strategije. Otroke je treba vključevati vse od začetka procesa, in sicer z različnimi, starosti prilagojenimi metodologijami, na primer z umetniškim ustvarjanjem, poenostavljenimi razpravami itd. Poudariti je treba, da bo pri tem ključni izziv vključevanje otrok iz prikrajšanih družin in etničnih manjšin ter invalidnih otrok in zagotovitev enakih možnosti za vse te otroke.

3.12

Horizontalni pristop k razvoju politike bo zagotovil bolj usklajeno in učinkovito strategijo. Države članice se pri razvoju politik, na primer smernic za zaposlovanje, redno posvetujejo z organizacijami delodajalcev in sindikalnimi organizacijami. Uspeh te pobude bo prav tako odvisen od sodelovanja vseh zadevnih strani, zlasti otrok, organizacij za otroke ter tudi staršev, socialnih partnerjev, regionalnih in lokalnih organov ter držav članic.

3.13

EESO upa, da bo to sporočilo na evropski in nacionalni ravni omogočilo učinkovitejše partnerstvo med nosilci odločanja, lokalnimi in regionalnimi organi, nevladnimi organizacijami ter otroki samimi. Resnično in neprekinjeno sodelovanje otrok in organizacij za otroke pri razvoju in izvajanju politik bo zagotovilo, da se obravnavajo dejanske potrebe otrok in da otroci čutijo, da je prihodnost strategije njihova.

3.14

Otroci niso homogena skupina. EESO zato priporoča, da politike, sprejete na ravni EU in na ravni držav članic, upoštevajo njihovo raznolikost in obravnavajo njihove različne potrebe; na otroke lahko na primer vplivajo njihov kraj bivanja, starost, spol, etnična pripadnost, vera, kultura, jezik, invalidnost ali družinska struktura. Posebno pozornost bo treba nameniti vplivu revščine, socialne izključenosti, invalidnosti, diskriminacije in rasizma ter položaju etničnih manjšin ali begunskih otrok v EU in po vsem svetu.

3.15

EESO pozdravlja izjavo, da „na položaj otrok vpliva tudi kraj, kjer živijo“. Otroci so lahko prikrajšani zaradi neenakega dostopa do storitev, ki so na voljo na območju, na katerem živijo, kot je dostop do kakovostne izobrazbe, zdravstvenega varstva, stanovanja, socialnih storitev, javnega prevoza, igralnih in rekreativnih zmogljivosti, informacij in priložnosti za sodelovanje v civilni družbi. EESO predlaga, naj strategija vključi posebne cilje za zagotovitev, da imajo otroci v vseh geografskih območjih enake možnosti. To pomeni, da je treba krepiti dejavnosti za odpravljanje revščine otrok.

3.16

Odbor obžaluje, da se položaju deklic, invalidnih otrok in otrok migrantov, prosilcev za azil in beguncev ne nameni več pozornosti na ravni EU in na svetovni ravni.

3.17

V skladu z zavezanostjo Komisije za vključevanje invalidnosti, ki jo je izrecno potrdila v evropskem akcijskem načrtu o enakih možnostih za invalide iz leta 2003 (8), je treba invalidnost vključiti v strategijo, da se zagotovi polno in enako sodelovanje ter vključevanje invalidnih otrok.

3.18

EESO podpira Komisijo o položaju žensk za leto 2007, ki ugotavlja, da „medtem ko priznava, da je bil dosežen določen napredek pri vključevanju žensk v odločanje na vseh ravneh, izraža zaskrbljenost zaradi resnih in trdovratnih ovir, ki so številne in različne ter še vedno ovirajo napredovanje žensk in njihovo sodelovanje pri odločanju, vključno s feminizacijo revščine, pomanjkanjem enakega dostopa do zdravstvenih storitev, izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve, oboroženimi spopadi in pomanjkanjem varnosti“. (9)

3.19

EESO izraža razočaranje, ker sporočilo ne omenja zagotavljanja kakovostnega zgodnjega izobraževanja in razvoja otrok, mlajših od šest let, čeprav so storitve za varstvo otrok in dnevno varstvo dolgoročni in prednostni cilj EU in kljub temu, da je EU sprejela kvantitativne cilje. EESO poziva k izrecni vključitvi tega področja v predlagano strategijo, ker pomembno vpliva na življenja otrok in njihovo blagostanje ter se jasno ujema s temo sporočila. (10) Komisija poziva predvsem k razvoju dodatnih kvantitativnih ciljev glede kakovosti storitev za varstvo otrok, ki bodo upoštevali otrokove pravice in njihove najboljše interese ter temeljili na predhodnem delu Sveta ministrov in Mreže za varstvo otrok ES (11).

3.20

EESO pozdravlja sedanje delo Evropske unije na področju zmanjševanja revščine otrok. Države članice morajo kljub temu pospešiti delo na področju odprave revščine otrok in določiti takojšnje cilje. Ta izziv bo zahteval obsežen, trajnosten in z vsemi sredstvi podprt akcijski program, ki bo obravnaval večdimenzionalno naravo revščine otrok. Med drugim je treba dati poudarek na podporo delavcev z nizkimi dohodki, ki imajo otroke, in brezposelne. Revščina resno vpliva na otroke na številnih področjih, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje, ter celo zmanjšuje „življenjske možnosti“ otroka, da dokončno izstopi iz začaranega kroga revščine. Države članice morajo takoj začeti izvajati politike, ki obravnavajo celoten razpon te problematike.

3.21

Skrb za otroke, ki nimajo družinske oskrbe ali so v nevarnosti, da jo izgubijo, je prav tako velik izziv. Dejavniki, ki vodijo do takšnega položaja, se med državami razlikujejo, vključujejo pa razpad družine, revščino, HIV/AIDS, težave v obnašanju, zasvojenost ali starševske težave. Strategija mora vključevati cilj, ki vzpostavlja jasne strategije za preprečevanje in programe za pomoč družini.

3.22

Za države članice bi bilo koristno tudi, da bi vključili cilj in izkušnje iz najboljših praks na področjih, kot so pravno varstvo mladoletnih oseb in družinsko pravo, spodbujanje zdravega prehranjevanja, da se izboljša zdravje in odpravi debelost pri otrocih, ter spodbujanje za družino ugodnejše delavske politike.

3.23

Otrokom, ki bivajo v zavodih, je treba zagotoviti ukrepe za varstvo in spodbujanje njihovih pravic. Strategija bi morala določiti pripravo osnutka evropskih smernic in standardov kakovosti za otroke v varstvu (12). Pri tem je treba upoštevati standarde, priporočila in protokole, ki so jih predlagale mednarodne organizacije, kot so UNICEF, WHO in Svet Evrope.

3.24

EESO pozdravlja nedavno objavljeno poročilo neodvisnega strokovnjaka Paula Sérgia Pinheire za študijo Združenih narodov o nasilju nad otroki. (13) Poročilo „poziva države k prepovedi vseh oblik nasilja nad otroki v vseh okoliščinah, vključno s telesnim kaznovanjem, škodljivimi tradicionalnimi praksami — kot so zgodnje in prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov in tako imenovani zločini iz časti –, spolnim nasiljem in mučenjem ter drugim krutim, nečloveškim in ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem“ (14). EESO poziva Komisijo, da razmisli o imenovanju posebnega predstavnika za nasilje nad otroki za spodbujanje in podporo izvajanja priporočil iz poročila.

4.1

EESO pozdravlja potrditev, da so države članice zavezane k spoštovanju mednarodnih pogodb, zlasti Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (KZNOP), ki so jo ratificirale vse države članice EU. Na svetovni ravni tega niso storile le ZDA in Somalija. V zvezi s tem so še posebej pomembne tudi temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o prepovedi dela otrok.

4.2

EESO izraža razočaranje nad dejstvom, da sporočilo ne poudarja bolj odločno, da morajo države članice nujno pričeti izvajati obstoječe evropske in mednarodne zaveze v zvezi z otrokovimi pravicami, zlasti Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah. EESO verjame, da je treba v EU na ravni držav članic opraviti še veliko dela za zagotovitev skladnosti s sedanjimi zavezami na zakonodajni in praktični ravni, na primer s KZNOP, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in instrumenti Sveta Evrope. To delo je treba vključiti v predlagano presojo vpliva sedanjih ukrepov EU, ki vplivajo na pravice otrok. Pri tem so lahko zelo koristna mnenja o položaju otrok, ki jih v vseh državah članicah vsakih pet let pripravijo nevladne organizacije in vlade in ki se nanašajo na izvajanje KZNOP, izvedla pa bi se lahko tudi druga analiza.

4.3

EESO pozdravlja predlog Komisije za analizo obsega in vzrokov ovir, ki preprečujejo, da bi otroci v celoti uživali svoje pravice. Pomembno ne bo le, da „oceni učinkovitost svojega obstoječega ukrepanja“, ampak tudi, da olajša oceno napredka držav članic pri usklajevanju s KZNOP s primerjalno analizo podatkov, kot določa presoja vpliva.

4.4

EESO priporoča, da se prednostno obravnava razvoj sklopa primerljivih kazalnikov in zbiranju skladnih podatkov na ravni držav članic. V okviru odprte metode usklajevanja poteka stalno delo za razvoj kazalnika (ali sklopa kazalnikov) blaginje otrok ter statističnih podatkov o revščini, povezani z dohodkom, o pomanjkanju materialnih dobrin in stanovanjih. (15) Številni različni sklopi podatkov so na voljo tudi na ravni držav članic. (16) Razvoj kazalnikov mora odražati izkušnje otrok in njihove najboljše interese, kar je mogoče doseči z večjim vključevanjem otrok v opredeljevanje kazalnikov.

4.5

EESO podpira predlog Komisije za vključevanje otrokovih pravic v pripravo osnutkov zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov ES, ki lahko vplivajo nanje. Treba bo določiti ključna področja, ki imajo pomemben vpliv na otroke, vključno s področji, ki jih običajno ne povezujemo z njimi, na primer javni prevoz, vendar pa kljub temu močno vplivajo na njihova življenja.

4.6

EESO priporoča, da se odprta metoda usklajevanja uporabi kot mehanizem za sodelovanje med državami članicami in za upoštevanje izkušenj iz najboljših praks pri izvajanju KZNOP.

4.7

EESO podpira predlog Komisije, da gosti evropski forum za otrokove pravice ter vzpostavi spletno razpravo in delovno platformo. Odbor bo skušal v tem pomembnem forumu dejavno sodelovati.

4.8

EESO pozdravlja kratkoročne ukrepe za reševanje nekaterih nujnih izzivov, ki jih predlaga sporočilo. Poleg začrtanih ukrepov poudarja nujno potrebo po oblikovanju ukrepa za nadnacionalno sodelovanje policije pri preverjanju kazenskih evidenc osebja in prostovoljcev, ki delajo z otroki. EESO poziva k temu, da se v strategiji obravnava ustanovitev evropskega registra obsojenih storilcev spolnega napada na otroke, do katerega bo lahko imela dostop policija.

4.9

EESO pozdravlja predlog Komisije za oblikovanje komunikacijske strategije o otrokovih pravicah in za zagotavljanje informacij o otrokovih pravicah na otroku prijazen način. Odbor poziva k temu, da morajo ti dokumenti temeljiti na KZNOP ter da so vse informacijske kampanje primerne starosti otrok, na voljo v različnih jezikih in dostopne tudi invalidnim otrokom.

4.10

EESO pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev medresorske skupine Komisije, v kateri želi biti zastopan tudi sam. Odbor pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev enote za otrokove pravice pri Komisiji in imenovanje koordinatorja za otrokove pravice. EESO poudarja pomen vloge koordinatorja otrokovih pravic pri zagotavljanju uspešnosti strategije.

4.11

EESO poziva k temu, da se za te nove forume in strukture zagotovijo potrebna finančna sredstva in človeški viri, da se koordinatorju zagotovita ustrezen status in politična podpora, ki bosta omogočila doseganje ciljev enote, ter da naj bo politična zavezanost usmerjena v nadaljnje izboljšanje sporočila in pripravo zelene knjige ter strategije. Odbor predlaga, da Evropski parlament razmisli o vzpostavitvi posebnega ukrepa za financiranje strategije in ukrepov, ki jih vsebuje.

4.12

EESO pozdravlja predlog Komisije, da se vsako leto predloži poročilo o napredku. Odbor zahteva, da se z njim posvetuje o razvoju tega poročila ter da se to poročilo objavi.

5.1

EESO je zadovoljen, ker je poudarek tako na otrocih, ki živijo v EU, kot na tistih, ki živijo zunaj nje, vendar pa z razočaranjem ugotavlja, da se glede na zaporedje besedila zdi, da ima prednost svetovni položaj in ne položaj v EU ter mednarodni, ne državni dialog. Odbor priporoča, da se v strategiji doseže ravnovesje med svetovnim položajem ter notranjimi ukrepi in dialogom v EU in v državah.

5.2

Evropska unija in države članice bi morale priporočila (sklepne ugotovitve) odbora ZN za otrokove pravice sistematično upoštevati v dvostranskih sporazumih in odnosih z državami nečlanicami EU.

5.3

EESO pozdravlja potrditev, da ratifikacija KZNOP skoraj po vsem svetu zagotavlja posebno trdno podlago za sodelovanje med Evropsko komisijo in državami, ki niso članice EU. Kljub temu z obžalovanjem ugotavlja, da sporočilo ni gradilo na možnosti, da ratifikacijo KZNOP v vseh državah članicah EU uporabi kot okvir za sodelovanje med državami članicami in za učenje iz najboljših praks.

5.4

EESO priporoča, da se odstotek razvojne pomoči EU nameni za naložbe v prid otrokom.

6.1

EESO se je v okviru postopka posvetoval s številnimi mrežami in organizacijami za otroke, in se jim želi za njihov prispevek zahvaliti. (17)

7.1

Izraz „spolna zloraba“ je treba nadomestiti z izrazom „spolno izkoriščanje“.

7.2

Izraz „otežuje“ je treba nadomestiti z izrazom „ovira“.

7.3

Izraz „vstop v odraslost“ je treba nadomestiti z izrazom „začetek najstništva“.

7.4

Pomen izraza „onesnaženje v prostorih“ je treba natančneje pojasniti.