30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/29

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija predložila poročilo o reformi evropske ureditve trga za vino. Odbor izrecno pozdravlja predlog Komisije, da se načeloma ohrani posebna ureditev trga za vino, ki bo omogočila možnost „temeljite reforme“.

1.2

Ker so evropska vina tako na notranjem trgu kot na pomembnih izvoznih trgih v primerjavi z vini iz tretjih držav, zlasti iz „Novega sveta“, izgubila tržne deleže, je treba spremeniti pogoje pravnega okvira, da bi izboljšali konkurenčnost evropskih vin in ponovno pridobili tržne deleže. Pri tem bi morala Komisija pri reformi ureditve trga za vino in predpisov za zunanjo trgovino bolj upoštevati položaj evropskega vinskega sektorja kot vodilnega na svetu.

1.3

EESO opozarja na svoje mnenje z dne 27. in 28. januarja 1999 (1), v katerem je takratne predloge Evropske komisije za reformo že ocenil kot nezadostne. Mnoge njegove pobude — predvsem glede konkurenčnosti, intervencijskih ukrepov, upoštevanja regionalnih razlik, informiranja — so danes aktualne bolj kot kadar koli prej.

1.4

EESO poudarja, da sta vino in vinogradništvo pomembna elementa evropske kulture in načina življenja. Vinogradništvo oblikuje družbeno in gospodarsko okolje v mnogih evropskih vinogradniških regijah. Odbor zato močno poudarja, da se pri reformi ne smejo upoštevati le gospodarske posledice, temveč tudi vplivi na zaposlovanje, socialno strukturo, okolje — zlasti s programi krčenja — ter varstvo potrošnikov in zdravje.

1.5

EESO opozarja, da je vinogradništvo eksistenčnega pomena za 1,5 milijona malih družinskih podjetij v Evropski uniji in vsaj sezonsko zaposluje 2,5 milijona delojemalcev. Zato Odbor poudarja, da je treba pri reformi dati prednost ukrepom, ki pozitivno vplivajo na dohodek vinogradnikov in možnosti zaposlovanja v evropskem vinogradništvu.

1.6

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije, da bi države članice proizvajalke vina dobile na razpolago nacionalni finančni okvir, saj to predstavlja pomemben prispevek k večji subsidiarnosti in upoštevanju regionalnih razlik. EESO se pri predlogih za delitev instrumentov spodbujanja na skupni okvir EU in ukrepe v nacionalnem „finančnem okviru“ drži teh načel in zavrača ukrepe za ponovno nacionalizacijo politike na trgu vina.

1.7

EESO pričakuje, da bo Evropska komisija predlagala konkretne ukrepe v zvezi z informacijami za potrošnike in prodajo vina na notranjem trgu in na izvoznih trgih.

2.1

Komisija kot cilje reforme navaja: povečanje konkurenčnosti, krepitev pomena evropskih vin, ponovna pridobitev nekdanjih tržnih deležev in osvojitev novih, čim enostavnejši predpisi, upoštevanje družbene in politične vloge vinorodnih regij.

2.1.1

Kot nadaljnji cilj Komisija navaja vzpostavitev tržnega ravnovesja in na podlagi tega predlaga nekatere ukrepe, kot je npr. potreba po obsežnem krčenju nasadov.

2.2

Komisija v svojem dokumentu analizira sedanji tržni položaj, opisuje probleme sedanje skupne ureditve trga in na podlagi tega predlaga ukrepe.

2.3

Komisija je pretehtala štiri možnosti za reformo ureditve trga za vino:

2.3.1

Komisija je na podlagi ocen prišla do zaključka, da med štirimi možnostmi temeljita reforma ponuja največ prednosti in da je treba ohraniti posebno ureditev trga za vino.

2.4

Komisija predlaga dve možnosti: enostopenjsko in dvostopenjsko reformo. V skladu z možnostjo A bi se ureditev sajenja ukinila takoj (ali 1. avgusta 2010) brez prehodne ureditve. V skladu z možnostjo B bi bilo treba pred ukinitvijo ureditve sajenja izvesti obsežno krčenje nasadov, da se doseže strukturna prilagoditev.

2.5

Evropska komisija predlaga, da se takoj odpravijo naslednji ukrepi:

2.6

Komisija predlaga, da vsaka država, ki proizvaja vino, dobi na razpolago finančni okvir, izračunan na podlagi objektivnih meril. Država članica bi iz ponudbe ukrepov izbrala najprimernejše za svoj položaj in jih financirala s temi sredstvi.

2.7

Evropska komisija predlaga, da se mnogi izmed teh ukrepov prestrukturiranja in sprememb namembnosti izvajajo v okviru razvoja podeželja in se za to predvidi prenos finančnih sredstev iz posebnega proračuna za vino v drugi steber.

2.8

Komisija predlaga temeljito spremembo sedanjega ureditvenega okvira na področju kakovosti, da bi se povečala skladnost politike kakovosti EU z mednarodnimi predpisi, zlasti s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs).

2.9

Komisija predlaga liberalizacijo enoloških postopkov, pri tem pa bi bilo treba posebej upoštevati norme mednarodne organizacije za vino (OIV).

2.10

Komisija predlaga prepoved obogatitve s saharozo v kombinaciji z ukinitvijo pomoči za uporabo koncentrata mošta ter znatno omejitev stopnje obogatitve za severna vinorodna območja.

2.11

Komisija predlaga, da se poenostavijo predpisi o označevanju in vzpostavi enoten pravni okvir za vse različne kategorije vina in podatke v zvezi z njimi.

2.12

Komisija načrtuje odgovorno politiko promocije in obveščanja. Uporabiti bi bilo treba vse možnosti, ki jih predvideva sedanja zakonodaja.

2.13

Komisija želi zagotoviti, da bo reforma vinskega sektorja prispevala k zmanjšanju vplivov vinogradništva in vinarstva na okolje.

2.14

Komisija poudarja pomen združljivosti nove skupne ureditve trga s STO. S tem je povezana ukinitev veljavnih intervencijskih ukrepov in dovoljenje za proizvodnjo vin v Evropski uniji iz uvoženega mošta in mešanje vin iz tretjih držav z vini EU.

3.1

EESO lahko v veliki meri podpre cilje, ki jih navaja Evropska komisija. Vendar meni, da so potrebne nekatere prilagoditve.

3.1.1

EESO opozarja, da je v svojem predhodnem mnenju med drugim navedel naslednje cilje:

3.1.2

EESO meni, da je treba temeljito proučiti, ali bo pri globaliziranem trgu vina in po ukinitvi učinkovitega zunanjega varstva cilj tržnega ravnovesja sploh še mogoče doseči.

3.1.3

Zato je treba povečanju konkurenčnosti evropskih proizvajalcev nameniti posebno pozornost. Okrepiti je treba evropski prostor kot gospodarsko lokacijo, podpreti prizadevanja za kakovost vina in se vedno bolj prilagajati tržnemu razvoju in željam uporabnikov.

3.1.4

Odbor meni, da je treba uresničiti gospodarske cilje in jih dopolniti s socialnimi cilji in cilji politike zaposlovanja. Pri tem si je treba prizadevati za izboljšanje dohodka vinarskih podjetij. Posebno pozornost je treba posvetiti razvojnim možnostim mladih vinogradnikov. Upoštevati je treba možnosti zaposlitve za delovno silo za polni delovni čas in za sezonske delavce ter izboljšati pogoje za primerno plačilo.

3.1.5

Odbor kritično ocenjuje prenos pristojnosti s Sveta ministrov na Komisijo, npr. pri dovoljenju za novejše postopke proizvodnje vina, ker Komisija pri pogajanju o bilateralnih sporazumih ni zadovoljivo zastopala interesov evropskih proizvajalcev vina.

3.1.6

EESO je mnenja, da je treba povečati sedanja finančna sredstva, da bo mogoče upoštevati pristop dveh novih držav proizvajalk vina k EU.

3.2

EESO meni, da je treba temeljito proučiti analizo Komisije in ukrepe, ki izhajajo iz nje, ker je analiza tržnih udeležencev in neodvisnih organizacij vprašljiva.

3.2.1

Odbor meni, da je treba bolje in s širšega zornega kota opazovati trg, da bi kot podlago za organizacijo trga za vino pridobili podatke o proizvodnji, prodaji in potrošnji. Podatki, ki so se doslej uporabljali, so pomembni, vendar ne zadostujejo. Potrebne so tudi aktualne informacije o spremembah proizvodnih struktur, načinih prodaje in vedenja potrošnikov.

3.2.2

Ugotovitev Komisije, da je trend strukturnih presežkov naraščajoč, je treba preveriti. Odbor opozarja, da je naraščanje zalog treba pozdraviti, saj pomeni, da narašča tudi proizvodnja kakovostnega vina.

3.3

EESO podpira obsežno proučitev teh štirih možnosti, vendar se po začasni analizi strinja z rezultatom izbire. Vsekakor pa je treba spremeniti oblikovanje možnosti „temeljite reforme“.

3.3.1

Odbor izrecno pozdravlja predlog Evropske komisije, da se ohrani posebna ureditev trga za vino. Pri ureditvi trga za vino je treba upoštevati vse vidike ureditve trga, od proizvodnje do potrošnje, zlasti tudi ukrepe za varstvo potrošnikov, zdravstveno varstvo in informacije potrošnikom.

3.4

EESO meni, da bi morala nova ureditev trga za vino začeti veljati leta 2008. Vendar meni, da je potrebno obdobje postopne odprave, da bi se podjetja po potrebi lahko postopoma prilagodila novim okvirnim pogojem.

3.4.1

EESO odločno zavrača predlog, da bi se več kot tretjina sredstev, ki so na razpolago iz proračuna, porabila za program krčenja nasadov, saj to pomeni, da ta sredstva ne bodo na razpolago za tržne ukrepe oz. ukrepe za povečanje konkurenčnosti. Nasprotno pa je priznan pomen krčenja nasadov kot instrumenta za ureditev trga (glej spodaj), ki bi ga bilo treba ponuditi vinorodnim regijam kot prostovoljni ukrep v splošnem okviru Skupnosti.

3.4.2

Odbor nasprotuje popolni liberalizaciji predpisov o sajenju, saj bi to ogrožalo gospodarske in socialne cilje ter cilje okoljske politike in ohranjanja pokrajine, ki jih vsebuje reforma trga za vino. Prenosa vinogradništva iz pokrajin, kjer je vinska trta uveljavljena kultura, na površine, kjer bo gospodarjenje cenejše, Odbor ne more podpreti. Če bodo evropski predpisi o sajenju, povezani s prepovedjo novega sajenja, ukinjeni, je treba oblikovati okvir pooblastitve, da bodo lahko vinorodne regije še naprej uporabljale svoje predpise o sajenju ali jih oblikovale v skladu s cilji evropske ureditve trga za vino.

3.4.3

Odbor obžaluje, da Komisija svojih besed „ponovna pridobitev tržnih deležev“ pri oblikovanju temeljite reforme ne podpira z dejanji. Premalo je instrumentov in ukrepov, da bi se ti cilji, ki jih je vredno podpreti, lahko tudi uresničili.

3.5

EESO opozarja na svojo zahtevo, da se ukinejo intervencijski ukrepi kot umetne možnosti prodaje in pozdravlja predloge v okviru tega cilja.

3.5.1

Odbor priporoča, da bi vinogradniške regije lahko ponudile krčenje nasadov kot prostovoljni ukrep, ki je sestavni del strukturnega programa s socialnimi elementi, podjetjem, ki želijo popolnoma ali delno izstopiti iz proizvodnje.

3.5.2

Odbor meni, da takojšnje ukinitve intervencijskih ukrepov ne more podpreti. Zato priporoča, da se v finančnem okviru za obdobje postopne odprave 2008–2010 ponudita:

3.5.3

EESO meni, da mora odstranitev stranskih proizvodov ostati obvezna, da se zagotovi kakovost vinskih proizvodov in prepreči morebitna zloraba.

3.5.4

Odbor meni, da je treba v nacionalnem finančnem okviru predvideti ukrepe za preprečevanje krize, ki temeljijo na soodgovornosti proizvajalcev.

3.5.5

Odbor meni, da je treba uvesti instrumente, ki so usmerjeni v prihodnost, da bo mogoče doseči opredeljene cilje. Sem spadajo med drugim:

3.5.6

Odbor poudarja, da instrumenti ureditve trga v prvi vrsti prinašajo koristi tistim, ki želijo vinogradništvo v Evropi nadalje razvijati, in ne tistim, ki ga želijo iz kakršnega koli razloga opustiti.

3.6

EESO pozdravlja ta predlog, ker ustreza njegovim zahtevam po večjem upoštevanju regionalnih razlik in doslednem izvajanju načela subsidiarnosti v vinskem sektorju. Da bi se izognili ponovni nacionalizaciji in ohranili evropski značaj domačega vinskega sektorja, je vendarle treba ohraniti dosleden in ustrezen okvir Skupnosti.

3.6.1

EESO je v svojem mnenju (CES 68/99) že zahteval, da bi morale biti za izbiro ukrepov iz programa sprememb namembnosti za vinogradniška območja pristojne države članice. Pri tem je mogoče pripisati velik pomen organizacijam proizvajalcev, sektorskim združenjem in ustanovam z ustreznimi cilji.

3.6.2

EESO opozarja, da je zahteval posebni program za spodbujanje prikrajšanih vinorodnih območij, kot so npr. strma in nagnjena pobočja. Tudi območja, ki so izpostavljena skrajnim podnebnim razmeram, bi morala imeti pravico do črpanja sredstev iz teh programov.

3.6.3

EESO se zavzema za obsežen katalog ukrepov, ki bi po njegovem mnenju presegal primere Komisije. Sklicuje se na mnenje CES 68/99, v katerem je že zahteval znatno širitev programa za spodbujanje kletarstva in trženja.

3.6.4

Nadalje EESO meni, da je treba znotraj nacionalnega finančnega okvira financirati usklajene in celostne ukrepe za čim večjo učinkovitost. Te ukrepe je zato treba vključiti v obsežne načrte celotne proizvodne verige, ki sega od sajenja trte prek predelave do trženja proizvoda. Poleg tega je treba financirati ukrepe, ki proizvajalcem omogočajo soodgovorno upravljanje potenciala in odpiranje alternativnih možnosti trženja. EESO meni, da morajo imeti organizacije proizvajalcev vina glavno odgovornost pri upravljanju teh načrtov.

3.6.5

Proračun za nacionalni finančni okvir bi moral biti porazdeljen — kot že v primeru prestrukturiranja — v skladu s ključem glede na površino vinograda. V obdobju postopne odprave je treba predvideti dovolj finančnih sredstev za tržne mehanizme, ki bodo prenehali delovati, da se lahko podjetja, ki so te ukrepe doslej uporabljala, postopno pripravijo na nove okvirne pogoje.

3.6.6

Instrumente nacionalnega finančnega okvira je treba opredeliti v organizaciji EU za trg za vino. Države članice se morajo v okviru deleža finančnega proračuna (ključ glede na površino vinogradov) odločiti, kako bodo spodbudile konkurenčnost svojega vinogradništva. Programe je treba sporočiti v Bruselj. Za pravilno izvajanje so odgovorne države članice.

3.6.7

Odbor predlaga naslednjo porazdelitev instrumentov spodbujanja med ukrepi Skupnosti in ukrepi v okviru nacionalnega finančnega okvira:

3.6.7.1

Ukrepi Skupnosti:

3.6.7.2

Nacionalni finančni okvir:

3.7

Odbor je v številnih mnenjih poudaril pomen drugega stebra za prihodnji razvoj podeželja, kamor sodijo tudi evropska vinorodna območja.

3.7.1

Ob upoštevanju ciljev tega načela si prizadeva, da se ukrepi za reševanje posebnih problemov vinskega sektorja, ki so predmet razprave v okviru reforme trga za vino, financirajo iz proračuna za vino. Zato se proračun ne sme zmanjšati niti z znižanji niti s prenosom sredstev.

3.8

Ker so ti predlogi Komisije zelo pomembni in bi konec koncev odpravili današnjo sistematiko kakovosti, EESO pričakuje, da bo Evropska komisija pripravila modele simulacije, kako bodo ti predlogi vplivali na cilje reforme trga za vino, tako glede na izboljšanje konkurenčnosti in spodbujanje kakovosti kot glede varstva potrošnikov.

3.8.1

EESO zahteva, da se najprej uresničijo veljavni predpisi Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs), predvsem uvedba registra za varstvo podatkov o izvoru, preden se začne razprava o spremembi sedanjega evropskega sistema kakovosti.

3.9

EESO v predlogih vidi nasprotja, ki jih je treba razrešiti.

3.9.1

Odbor meni, da je nujno potrebna mednarodno priznana opredelitev proizvoda vino. Zato je treba določiti tudi priznane načine proizvodnje.

3.9.2

Dovoljenje vseh postopkov, ki so sprejeti kjer koli na svetu, je v nasprotju z bolj doslednim zgledovanjem po standardih mednarodne organizacije za vino (OIV).

3.9.3

Odbor se zavzema, da bi se zgledovanje po standardih OIV pri enoloških postopkih bolj dosledno vključilo v strateško usmeritev bilateralnih ali mednarodnih trgovinskih pogodb.

3.9.4

Odbor nasprotuje predvidenemu dovoljenju, da bi se iz uvoženega grozdnega mošta ali njegovih koncentratov v Evropi proizvajalo vino ali da bi se proizvodi tretjih držav mešali z evropskimi izdelki.

3.10

EESO je v mnenju leta 1999 zahteval, da se upoštevajo pogoji, ki v Evropski uniji nastanejo zaradi lokacije, podnebja ali vremena. Opozarja, da je ta tematika zelo občutljiva in ne sme povzročiti razdvojitve evropskega vinogradništva ali celo ustaviti reformnih predlogov.

3.10.1

Zato EESO predloge Komisije ocenjuje ob upoštevanju svojega prejšnjega mnenja, analize, ki jo je opravila Komisija, predlagane liberalizacije enoloških postopkov, priznanja enoloških postopkov v bilateralnih pogodbah ter reformnih ciljev, zlasti povečanja konkurenčnosti in zmanjšanja proizvodnih stroškov. Pri pretehtavanju za predlog Komisije in proti njemu se Odbor opredeljuje za načelno nadaljevanje uporabe sedanjih predpisov v zvezi s saharozo in s pomočjo za koncentrate mošta.

3.11

EESO ocenjuje, da so predlogi zelo kompleksni, in pričakuje, da bo Evropska komisija natančno ocenila simulacijo posledic predlaganih sprememb.

3.11.1

EESO opozarja, da je bila pravica označevanja po dolgoletni razpravi šele pred kratkim spremenjena. Zahteva, da Evropska komisija prikaže, kateri novi vidiki, ki pri pravkar zaključeni razpravi niso bili upoštevani, pridejo v poštev sedaj.

3.11.2

Odbor pozdravlja poenostavitve v zvezi s predpisi označevanja, če so namenjeni boljšemu informiranju potrošnikov. Toda takšne spremembe ne smejo povzročiti povečanja nevarnosti izkrivljanja konkurence ali zavajanja potrošnikov in poplave pravnih sporov. V skladu s temi vidiki je treba proučiti tudi predlog Komisije EU za fakultativno navedbo sorte vinske trte in letnika za navadno namizno vino, ki mora izpolniti manjše zahteve kot vino vinorodnega okoliša ali kakovostno vino.

3.11.3

Odbor opozarja, da v vedno večji Evropski uniji narašča jezikovna raznolikost, iz tega pa lahko izhajajo trgovinske ovire, kot se trenutno dogaja pri označevanju sulfitov. Zato je treba ustvariti možnost, da se ti obvezni podatki, npr. dodatki, navedejo s splošno razumljivimi simboli.

3.12

EESO je že v svojem mnenju CES 68/99 zahteval, da informacije o zdravstvenih prednostih zmernega uživanja vina in o nevarnostih zlorabe alkohola postanejo pomemben steber ureditve trga za vino.

3.12.1

Ker so predlogi zelo nejasni, EESO poziva Evropsko komisijo, da predlaga konkretne ukrepe v zvezi z informacijami za potrošnike in spodbujanjem prodaje vina na notranjem trgu in na izvoznih trgih, ki bi presegli sedanji nezadovoljiv okvir in bi bili primerni za ponovno pridobitev tržnih deležev ali njihovo širitev.

3.12.2

Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti izčrpnim informacijam o prednostih zmernega uživanja vina kot sestavnega dela zdrave prehrane in sodobnega načina življenja.

3.12.3

Zajeziti je treba slabšanje bilance zunanje trgovine in jo popraviti s pomočjo programov za spodbujanje izvoza.

3.13

EESO je že v mnenju CES 68/99 zahteval širše upoštevanje okolja.

3.13.1

Vinogradniška območja so po vseh pravilih edinstvene obdelane pokrajine, za katere morajo vinogradniki skrbeti z okolju prijaznimi načini pridelovanja. Vinogradništvo je sestavni del življenja in kulture celotnih regij, katerih gospodarski, socialni in kulturni obstoj je odvisen od te dejavnosti.

3.13.2

Zato mora reforma v veliki meri upoštevati okolje, socialno strukturo, infrastrukturo, gospodarstvo in življenjske vrednote.

3.14

EESO je že v mnenju CES 68/99 zavrnil dovoljenje mešanja vin, uvoženih iz tretjih držav, z izdelki iz EU ali proizvodnjo vin v EU iz proizvodov tretjih držav, ker to predstavlja prikrajšanje evropskih proizvajalcev in nevarnosti zlorabe za potrošnike. Obžaloval je, da Komisija ni dala dovolj predlogov, ki bi okrepili konkurenčnost v mednarodni trgovini, zlasti na izvoznih trgih. Odbor ponavlja svoje kritične ugotovitve glede prihodnje reforme trga za vino.

3.14.1

V okviru svojih prejšnjih analiz EESO zahteva, da Komisija pri reformi ureditve trga za vino in zlasti predpisov za zunanjo trgovino bolj upošteva položaj evropskega vinskega sektorja kot vodilnega na svetu.