16.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 309/78

1.1

EESO poudarja, da bi zaradi krepitve socialne razsežnosti lizbonske strategije morale države članice dajati večjo politično težo cilju modernizacije in izboljšanja socialne zaščite v novem okviru. Socialna razsežnost je ključnega pomena za soočanje z izzivi, ki jih prinašata globalizacija in starajoče se prebivalstvo. Prav tako je treba podpirati in spodbujati različne cilje lizbonske strategije, zlasti trajnostno gospodarsko rast, več in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo (1).

1.2

EESO verjame, da je Evropski sistem integrirane statistike socialnega varstva (ESSPROS) pomemben v zvezi z odprtimi metodami usklajevanja na področju socialnega vključevanja in pokojnin.

1.3

Potreben je analitični pristop, ki temelji na zanesljivih in primerljivih kazalnikih. To je bistvenega pomena za ustvarjanje zanesljivega prikaza doseženega napredka pri izpolnjevanju ciljev. EESO verjame, da je treba ob statističnem urejanju podatkov oblikovati tudi kazalnike kakovosti.

1.4

Državam članicam bi se lahko zdelo, da je financiranje zbiranja potrebnih statističnih podatkov težavno. Zato je treba upoštevati zmožnosti vsake države članice za zbiranje informacij. Poleg tega je treba vnaprej oceniti stroške vsake države članice, ki so povezani s to nefinancirano obveznostjo, četudi so neznatni. EESO z veseljem ugotavlja, da Komisija predvideva finančno pomoč državam članicam za uvajanje novosti v obstoječi sistem.

1.5

Pomembno je tudi to, da se v izbranih kazalnikih odražajo nedenarna merila, ki temeljijo na človeških potrebah (2), kot so na primer dostopnost, kakovost in udeleženost.

1.6

Zaradi prilagajanja sedanjih sistemov socialne varnosti potrebam njihovih družb in zaradi obravnave potreb tistih delov družbe, ki niso vključeni v sedanje sisteme socialne varnosti, je za države članice pomembna tudi natančna primerjava statističnih podatkov.

1.7

Poleg tega prispeva k oblikovanju in povečanju ozaveščenosti o usmerjenih programih za ranljive in izključene socialne skupine, katerih cilj je predvsem odprava revščine otrok.

1.8

Sodelovanje pri politikah na področju socialnega varstva je v zadnjih letih v vseh državah članicah zelo napredovalo. Cilj predlaganih ukrepov za usklajevanje statističnih podatkov o socialnem varstvu v Skupnosti se lahko doseže le na ravni Skupnosti, in ne na ravni posameznih držav članic.

1.9

Rezultate lizbonske strategije je mogoče preveriti s kazalniki ter z oceno gospodarske storilnosti in programov za delovna mesta in rast. Nobene potrebe ni, da bi se ti kazalniki povezovali s kazalniki socialnega varstva. To je najboljši način ocenjevanja rezultatov celotne lizbonske strategije.

2.1

Da bi dosegli cilje lizbonske strategije, je treba analizirati razsežnost socialnega varstva ter različne cilje in elemente te razsežnosti narediti vidne in primerljive. Novi okvir Komisije za odprto usklajevanje socialne varnosti je sredstvo, ki je v tem procesu namenjeno državam članicam in EU. Odbor je v svojem mnenju o strategiji za odprto usklajevanje socialne varnosti (3) že poudaril, da ni potrebe po ustvarjanju posebnih kazalnikov za to sredstvo.

2.2

Sistemi socialne varnosti so v vseh državah članicah razvijali glede na zgodovino posamezne države in razmere v njej, zaradi česar so se nastali različni sistemi v različnih državah.

2.3

Socialno varstvo zajema vse ukrepe javnih ali zasebnih organov, ki ponujajo družbeno pomoč (gospodinjstvom ali posameznikom) pri odpravljanju težav, povezanih z nekaterimi tveganji ali potrebami (4).

2.4

Socialno varstvo je zelo napredovalo od začetka devetdesetih let, ko je prišlo do zmede zaradi dveh priporočil Sveta; prvo (92/442) je bilo naravnano na usklajevanje ciljev in politik socialnega varstva, drugo (92/441) pa na določanje skupnih meril za zagotovitev zadostnih sredstev v sistemih vseh držav članic EU (5).

2.5

Dodatna sporočila o socialni varnosti so dala večji pomen socialni varnosti v okviru evropske agende „in imela pozitiven učinek na skupno razumevanje evropske socialne varnosti“ (de la Porte 1999 a) (6).

2.6

Zaradi tega je nastala potreba po učinkoviti primerjalni analizi, ki bi temeljila na obstoječem sodelovanju ter na koordinaciji, ki obsega predvsem izmenjavo stališč in priporočil na podlagi najboljših praks.

2.7

Uvedba skupno dogovorjenih kazalnikov je bilo še naprej najobčutljivejše vprašanje. Revidirati je bilo treba obstoječe sisteme primerjalne statistike. Potrebna je bila analiza značilnosti, vzrokov in nastajanja socialne izključenosti ter izboljšava kakovosti podatkov.

2.8

Rezultate lizbonske strategije je mogoče preveriti s kazalniki ter z oceno gospodarske storilnosti programov za delovna mesta in rast. Nobene potrebe ni, da bi se ti kazalniki povezovali s kazalniki socialnega varstva. To je najboljši način ocenjevanja rezultatov celotne lizbonske strategije.

3.1

Sistemi socialnega varstva so v EU zelo razviti. Organizacija in financiranje teh sistemov je v pristojnosti držav članic.

3.2

EU ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varstva za državljane v vsaki državi članici in za državljane, ki se preselijo iz svoje države na podlagi zakonodaje Skupnosti, ki usklajuje sisteme socialnega varstva.

3.3

Zato je zelo pomembna uvedba dogovorjene skupine skupnih kazalnikov, ki zahtevajo zavezanost držav članic, da pripravijo ključne instrumente, kot je na primer ESSPROS. Zakonski okvir za ESSPROS (Evropski sistem integrirane statistike socialnega varstva) „bo izboljšal uporabnost sedanjih podatkovnih zbirk v smislu pravočasnosti, pokritosti in primerljivosti“.

3.4

Na Evropskem svetu oktobra 2003 (7) je bilo dogovorjeno, da bo skupno poročilo o socialni vključenosti in socialnem varstvu postalo ključni instrument poročanja za racionalizacijo odprte metode koordinacije (OMK) (8).

3.5

Sporočilo Komisije o Novem okviru za odprto usklajevanje politik socialne zaščite in vključevanja v Evropski uniji je razkrilo potrebo po opredelitvi novega okvira, ki bi iz OMK naredil bolj opazen in izrazit proces (9).

3.6

Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ESSPROS poudarja pomen socialne razsežnosti, ki je eden od stebrov lizbonske strategije.

3.7

Cilj uredbe je vzpostavitev okvira za primerjavo podatkov o socialnem varstvu držav članic, ki se sedaj izvaja ob uporabi različnih metod, opredelitve pa se razlikujejo v vsaki državi, kar onemogoča primerjanje podatkov. Neprimerljivost zmanjšuje uporabnost teh podatkov pri analizi sistemov socialnega varstva v EU.

3.8

Cilji predloga Komisije bodo lažje doseženi, če bosta zbiranje in analiza statističnih podatkov potekala na ravni EU na osnovi usklajenega zbiranja podatkov v različnih državah članicah.

3.9

EESO se strinja, da bo zakonski okvir za ESSPROS prispeval k doseganju ciljev konkurenčnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti, ki so predvideni v lizbonski strategiji, s čimer bo pomagal izboljšati sisteme socialnega varstva v različnih državah članicah.

3.10

Odprta metoda koordinacije (OMK) — ki bo olajšala delo na področju socialnega varstva — postavlja v ospredje potrebo po primerljivih, pravočasnih in zanesljivih statističnih podatkih s področja socialne politike (10).

3.11

Glavni elementi uredb Komisije:

4.1

Metodologija ESSPROS, ki je bila razvita v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je odgovor na potrebo po posebnem instrumentu za statistično spremljanje socialnega varstva v državah članicah EU (11).

4.2

Priročnik ESSPROS iz leta 1996 je uvedel izredno podroben sistem razvrščanja socialnih ugodnosti.

4.3

Revidirana metodologija iz priročnika ESSPROS povečuje prilagodljivost, ki v določeni meri manjka v zbirki statističnih podatkov Eurostata.

4.4

Možni način povečanja te fleksibilnosti je prehod na temeljni sistem in module (12).

4.5

Temeljni sistem ustreza standardnim informacijam o prihodkih in odhodkih socialnega varstva, ki jih vsako leto objavi Eurostat.

4.6

V modulih so dodatne statistične informacije o posebnih vidikih socialnega varstva. Teme, ki jih moduli zajemajo, so določene v skladu z zahtevami Komisije in različnih držav članic (13).

4.7

Čeprav cilji ESSPROS zagotavljajo obsežen opis socialnega varstva v državah članicah EU, metodologija ESSPROS ne vključuje statističnih podatkov o pomembnih temah, kot so na primer zdravstvene storitve, nastanitev, revščina, socialna izključenost in priseljevanje. Eurostat ima precej primerjav teh statističnih podatkov, poteka pa tudi obsežna izmenjava informacij med državami članicami Evropske unije o socialnem varstvu, ki se izvaja na podlagi MISSOS (14). Zakonski okvir za ESSPROS pa bi zagotovil obsežnejši in natančnejši opis socialnega varstva v državah članicah.

5.1.1

Možnost nastanitve je področje, ki ga je treba proučiti. Meritev dejanskih možnosti pridobitve stanovanja mora biti precej obsežna.

5.1.2

Taka vprašanja še dodatno poudarjajo pomembnost primerjave socialnih in ekonomskih statističnih podatkov v državah članicah v korist javnosti; kazalniki trajnosti bi se morali obravnavati kot opozorilo.

5.2.1

Primerjavo statističnih podatkov s tega področja izvajajo v več državah EU.

5.2.2

Problem v zvezi z ocenjevanjem števila priseljencev otežuje meritve pričakovanih sprememb v prebivalstvu. Vključitev pričakovanega števila priseljencev in verjetnega vpliva na trajnost javno financiranih pokojninskih skladov bi utegnila biti pomembna. Zaradi tega natančnejši podatki o tokovih priseljevanja omogočajo večji prispevek statističnih podatkov k ustreznemu sprejemanju odločitev.