12.1.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 8/1

1.

Predlog nadomešča prejšnji predlog Komisije (3) iz februarja 2004. Cilj prvotnega predloga je bil spremeniti Uredbo (ES) št. 1073/1999, da se spodbudijo postopkovne pravice posameznikov, zagotovi boljši nadzor nad trajanjem preiskav in izboljšata izmenjava podatkov med Uradom in zadevnimi institucijami ali organi ter učinkovitost operativnih dejavnosti. V obrazložitvenem memorandumu spremenjenega predloga je navedeno, da je njegov cilj nadaljnje izboljšanje delovanja urada OLAF ob upoštevanju priporočil Sodišča in sklepov javne obravnave o okrepitvi urada OLAF, ki je bila julija 2005 organizirana v Evropskem parlamentu.

2.

V spremenjenem predlogu so bile v veliki meri upoštevane pripombe iz prejšnjega Mnenja z dne 9. junija 2005, ki ga je podalo Sodišče, pri čemer je glavna izjema stališče, izraženo v odstavku 7 Mnenja. Ta zadeva potrebo po zagotovitvi, da se zahteva po obveščanju zadevne institucije, organa, urada ali agencije o uvedbi preiskave ne opusti brez utemeljitve, pod pretvezo, da je tajnost potrebna za zagotavljanje učinkovitosti preiskave.

3.

Člen 14 predloga uvaja revizijskega svetovalca, ki spremlja skladnost s postopki. Sodišče pozdravlja to uvedbo. Vendar bi morale biti vloga in odgovornosti revizijskega svetovalca izrecno navedene v uredbi, prav tako pa pregled zakonitosti preiskovalnih ukrepov, predviden za to funkcijo. Poleg tega bi morale biti iz uredbe razvidne kvalifikacije in izkušnje, ki so potrebne za opravljanje te funkcije. Sodišče tudi poudarja potrebo po popolni neodvisnosti delovnega mesta, navedeni v členu 14(2) predloga Komisije, vendar po njegovem mnenju to neodvisnost lahko ogrozi pooblastilo generalnega direktorja Urada, da po posvetovanju z nadzornim odborom uvede disciplinske ukrepe zoper revizijskega svetovalca. V izogib navzkrižju interesov bi bilo treba premisliti tudi o tem, da revizijski svetovalec, ki spremlja tekoče preiskave, potem ko so rezultati preiskave poslani zadevnim organom, ne bi smel več posredovati.

4.

Nova določba (4) podeljuje generalnemu direktorju pooblastilo za odločanje, ali bo končno poročilo poslal sodnim organom držav članic ali ne, če meni, da so na voljo notranji ukrepi, ki zagotavljajo primernejše nadaljnje ukrepanje. Toda okoliščine, v katerih se lahko izvaja to pooblastilo, je treba jasneje določiti. Poleg tega bi bilo treba takšno odločitev, če ta zahteva oceno nacionalne zakonodaje in sodne prakse, prepustiti pravosodnim organom v državah članicah.

5.

V svojem Mnenju št. 8/2005 je Sodišče priporočilo, da Komisija poenostavi in konsolidira zakonodajo Skupnosti na področju boja proti goljufijam. Vendar se novi predlog v še večji meri sklicuje na Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (5) (katerih namen je bil zelo razširjen (6)). Ker ni predlagana nobena sprememba Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, bralcu te uredbe ne bo jasno, da ta velja tudi za druge namene. To je v nasprotju z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (7). Nazadnje Sodišče ugotavlja, da kljub temu, da novi predlog zajema postopke in jamstva, ki jih morajo pri opravljanju notranjih preiskav upoštevati uslužbenci Urada, Komisija ne predlaga črtanja sedanjega člena 4(6)(b). To bi lahko povzročilo zmedo in odstopanja.