25.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 203/1

MNENJE št. 1/2006

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007 do 2013)

(v skladu z drugim pododstavkom člena 248(4) Pogodbe ES)

(2006/C 203/01)

KAZALO

1–8

 UVOD

9–13

 SPLOŠNE UGOTOVITVE

9–12

 Predlog Komisije zamuja priložnost za korenito spremembo

13

 Ključni predlogi za dosego nadaljnje prožnosti in poenostavitve za udeležence

14–90

 POSEBNE UGOTOVITVE

14

 Skladnost z medinstitucionalnimi določbami o pripravi pravnih aktov

15–16

 Obveznost Komisije spremljati skladnost s pravili o državni pomoči za raziskave in razvoj

17

 Uporaba „pravil za udeležbo“ za dejavnosti, ki se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (ERS)

18–19

 Razlikovanje med notranjo kontrolo in zunanjo revizijo

20–21

 Poglavje I: Uvodne določbe (členi 1 do 3)

22–81

 Poglavje II: Udeležbe (členi 4 do 38)

22–26

 Oddelek 1: Minimalni pogoji (členi 4 do 12)

27–57

 Oddelek 2: Postopki (členi 13 do 28)

58–81

 Oddelek 3: Finančni prispevek Skupnosti (členi 29 do 38)

82–86

 Poglavje III: Razširjanje in uporaba ter pravice dostopa (členi 39 do 52)

87–89

 Poglavje IV: Evropska investicijska banka (člen 53)

90

 Poglavje V: Končne določbe (člen 54)

91–94

 ZAKLJUČEK

Priloga „Pravila za udeležbo“

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 248(4) in člena 279 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 160C(4) in člena 183 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1) in zlasti člena 183 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 1261/2005 z dne 20. julija 2005 (2) o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3),

ob upoštevanju okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (4) in člena 8 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih (5) Svetovne trgovinske organizacije (WTO),

ob upoštevanju „Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007 do 2013)“ (6) Komisije, v nadaljnjem besedilu „pravila za udeležbo“,

ob upoštevanju zahteve Komisije za mnenje o tem predlogu v navedkih „pravil za udeležbo“,

ob upoštevanju zahteve Evropskega parlamenta za mnenje o tem predlogu, ki je bil Računskemu sodišču predložen 2. marca 2006,

ker je na podlagi člena 163(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti cilj Skupnosti krepiti znanstvene in tehnološke temelje industrije Skupnosti ter spodbujati industrijo, da postane bolj konkurenčna na mednarodni ravni, in hkrati spodbujati vse raziskovalne dejavnosti, ki se štejejo za potrebne na podlagi Pogodbe;

ker Skupnost na podlagi člena 164 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti izvaja naslednje dejavnosti, ki dopolnjujejo dejavnosti v državah članicah:

(a)

izvajanje raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih programov s spodbujanjem sodelovanja s podjetji in med njimi, raziskovalnimi središči in univerzami;

(b)

spodbujanje sodelovanja na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih programov Skupnosti s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

(c)

razširjanje in optimizacija rezultatov dejavnosti s področja raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev Skupnosti;

(d)

spodbujanje usposabljanja in mobilnosti raziskovalcev v Skupnosti;

ker na podlagi člena 167 Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti za izvajanje večletnega okvirnega programa Svet določi pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter določi pravila, ki urejajo razširjanje rezultatov raziskav;

ker je na podlagi člena 274 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna ob upoštevanju načel dobrega finančnega poslovodenja;

ker je mogoče na področju posebnih programov iz členov 164(a) in 166(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti proračun izvrševati v okviru neposrednega in posrednega centraliziranega upravljanja s strani Komisije v skladu s členom 53(2) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ter členov 36 in 37 njenih pravil za izvajanje;

ker je Sodišče v svojem Mnenju št. 2/2004 (7) orisalo načela integriranega okvira notranje kontrole, na podlagi katerega je treba zasnovati notranje kontrole za pridobitev razumnega zagotovila, da se prihodki in odhodki ustvarjajo in porabljajo v skladu z veljavnimi pravnimi določbami ter da se upravljajo skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

ker je Sodišče v svojem Posebnem poročilu št. 1/2004 (8) sklenilo, da je treba pravila za določitev finančne udeležbe Skupnosti v okvirnih programih RTR ponovno preučiti od prvih načel, zato da se odpravi nepotrebna zapletenost v prihodnjem sedmem okvirnem programu ter se ne ogrozi učinkovita in primerna kontrola odhodkov –

SPREJELO NASLEDNJE MNENJE:

UVOD

Glavne značilnosti predloga Komisije za „pravila za udeležbo“

1.

Pravno podlago sedmega okvirnega programa sestavljajo:

—

Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007 do 2011) – Oblikovanje Evrope znanja (9), v nadaljnjem besedilu „Sklep“,

—

številni sklepi Sveta o posebnih programih (10), tj. „Sodelovanje“ (skupne raziskave (11), skupne tehnološke pobude in tehnološke platforme ter usklajevanje med nacionalnimi programi), „Zamisli“, „Človeški viri“ in „Zmogljivosti“, za ukrepe Skupnega raziskovalnega središča ter za jedrske raziskave in usposabljanje na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom),

—

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav, v nadaljnjem besedilu „pravila za udeležbo“, ter uredba Sveta glede tovrstnih ukrepov v skladu s Pogodbo Euratom.

2.

Predlog Komisije za „pravila za udeležbo“ večinoma ohranja okvir, ki je bil vzpostavljen za prejšnje okvirne programe RTR, razen:

—

nekaterih vidikov, povezanih z ustanovitvijo Evropskega raziskovalnega sveta (ERS), za dodeljevanje finančnih sredstev Skupnosti „pionirskim“ raziskovalnim dejavnostim, ki jih sprožijo raziskovalci (glej uvodno izjavo 4a, člena 1(6) in 9. Glej tudi „Sklep“, Priloga III(a)(4) „Posamezni projekti“),

—

dodelitve nepovratnih sredstev Evropski investicijski banki (EIB) za financiranje „sklada za financiranje na podlagi delitve tveganja“, kar bo prispevalo k zagotavljanju in razporejanju kapitala za financiranje posojil in jamstev s strani EIB za evropske dejavnosti RTR (glej uvodno izjavo 23 in člen 53. Glej tudi „Sklep“, Priloga III(b)).

3.

Poleg tega predlog Komisije namenja glavno pozornost doseganju večje poenostavitve v zvezi s sistemi za finančno poslovodenje in kontrolo, zlasti z:

—

uporabo povprečnin, pavšalov in lestvic stroškov na enoto za poenostavitev povračila upravičenih stroškov (glej člen 30),

—

vzpostavitvijo enotnega stroškovnega sistema skupaj s povečanjem zgornjih omejitev financiranja (glej člen 33),

—

vzpostavitvijo „jamstvenega sklada“ za kritje finančnega tveganja opravljanja posrednih dejavnosti RTR (glej člen 38).

4.

Komisija v obrazložitvenem memorandumu „pravil za udeležbo“ predlaga številne dodatne ukrepe, kot so uvedba ocenjevanja na daljavo, elektronska predložitev predlogov in vzpostavitev enotnega sistema registracije ter služb za pomoč uporabnikom pri Komisiji in nacionalnih kontaktnih točkah, da bi se zagotovilo učinkovitejše upravljanje sedmega okvirnega programa. Vendar ti ukrepi v predlogu Komisije niso podrobno opredeljeni. Razen če ne bodo navedeni v pravni podlagi, ni jamstva, da bodo izvedeni (glej popravke, ki jih Sodišče predlaga v zvezi s členi 15(1)(b), 16(3)(a) in 17(a).

Mnenje Sodišča

5.

Sodišče v svojem mnenju namenja posebno pozornost posledicam ukrepov, ki jih predlaga Komisija v smislu doseganja dobrega finančnega poslovodenja posrednih ukrepov, ki se financirajo v okviru sedmega okvirnega programa (2007 do 2013). Upošteva tudi predhodne resolucije Evropskega parlamenta in Sveta, predvsem v postopku razrešnice za proračunsko leto 2003 (12) in splošnega proračuna za leto 2006 (13). Ugotovitve Sodišča iz tega mnenja se v nekaterih primerih nanašajo tudi na predlog Komisije za „Sklep“ o sedmem okvirnem programu, zlasti na njegovo Prilogo III, v kateri so opredeljene različne sheme financiranja (glej uvodno izjavo 1).

6.

Ko je Komisija decembra 2005 sprejela predlog o „pravilih za udeležbo“, je Svet šele delno sprejel sedanji sklop sprememb finančne uredbe in njenih pravil za izvajanje, ki bo začel veljati leta 2007 (glej uvodno izjavo 2). Sodišče v teh okoliščinah in zaradi ugotovitev iz svojega mnenja št. 10/2005 (14) meni, da je nemogoče določiti, ali bo ta sektorska uredba skladna s splošnimi načeli in podrobnimi določbami revidirane finančne uredbe.

7.

Po analogiji se morajo ugotovitve in zaključek Sodišča iz tega mnenja uporabljati tudi za predlog Komisije za „Uredbo Sveta o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter določitvi pravil za razširjanje rezultatov raziskav za izvajanje sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) (2007–2011)“ (15).

8.

Podrobni predlogi o tem, kako spremeniti predlog Komisije skladno s tem mnenjem, so navedeni v Prilogi.

SPLOŠNE UGOTOVITVE

Predlog Komisije zamuja priložnost za korenito spremembo

9.

Okvirni programi RTR Evropske unije so največji svetovni večnacionalni raziskovalni programi v smislu financiranja in udeležbe. Zadevni programi predstavljajo pomemben del javnega financiranja za raziskovalne projekte v državah članicah in pridruženih državah. Za številne javne raziskovalne subjekte, kot so na primer univerze, so pogosto eden od glavnih virov financiranja tretjih strank.

10.

V vsakem okvirnem programu RTR sodeluje več tisoč pravnih subjektov, ki uporabljajo veliko različnih vrst posrednih ukrepov. To so večinoma večpartnerski ukrepi, ki jih izvaja konzorcij z več udeleženci. Komisija za vsak posredni ukrep z vsakim od udeležencev sklene pogodbe ali sporazume o dodelitvi sredstev, pri čemer večina sporazumov dodeljuje razmeroma majhen finančni prispevek iz proračuna Skupnosti. Kot so pokazale revizije Sodišča, so posledica te široke vrste ukrepov in velikega števila posameznih dodelitev nepovratnih sredstev visoki transakcijski stroški na vsak porabljen euro (16).

11.

Poleg tega so udeleženci Sodišču povedali, da je upravljanje nepovratnih sredstev Skupnosti zanje pretirano zapleteno, zlasti zato, ker niso na voljo ustrezne smernice Komisije. Priprava predlogov in zbiranje udeležencev za konzorcij je drag in dolgotrajen postopek, zlasti glede na nizko povprečno stopnjo uspešnosti. Udeleženci se tudi pritožujejo, da so postopki Komisije za dodelitev nepovratnih sredstev predolgi in da je uporaba sredstev Skupnosti premalo prožna za upoštevanje hitrih sprememb v znanosti. Zaradi tega najbolj inovativni raziskovalni projekti pogosto niso predloženi v evropske okvirne programe RTR.

12.

Čeprav se priznava, da je določena stopnja zapletenosti neizogibna, pa Sodišče meni, da predlog Komisije zamuja priložnost za korenito spremembo upravnih in finančnih pravil sedmega okvirnega programa. Po mnenju Sodišča bi moral zakonodajalec pri sprejemanju pravne podlage sedmega okvirnega programa upoštevati spodaj navedena splošna načela:

—

Raziskave vodijo znanstvena spoznanja in strokovno znanje ter izkušnje posameznih raziskovalcev. Kot večina upravičencev javnih sredstev imajo tudi raziskovalci najraje finančna sredstva s čim manj birokratskimi omejitvami. Menijo, da jim samo prožna nepovratna sredstva omogočajo izvajanje najbolj obetavnih raziskav in da lahko v takih primerih bolj razvijejo občutek lastništva, potreben za dosego uspeha. Za zagotovitev tega nujnega „vložka“ raziskovalne skupnosti si mora sedmi okvirni program prizadevati za prožnejšo uporabo nepovratnih sredstev Skupnosti s strani konzorcijev, ki izvajajo posredne ukrepe.

—

Ob upoštevanju tega je treba konzorcijem zagotoviti tudi sredstva za hiter odziv na zunanje in notranje spremembe med življenjskim ciklom projekta. To pomeni, da je treba okrepiti koordinatorjeve pristojnosti za odločanje. Koordinator bi moral prevzeti znanstveno in finančno odgovornost ter biti sposoben odločati ne samo o znanstvenem programu, temveč tudi o dodeljevanju finančnih sredstev skladno s pravili, o katerih so se prehodno dogovorili vsi udeleženci v konzorciju. Koordinator mora Komisiji hkrati zagotoviti, da se med trajanjem projekta ohranjata znanstveno področje in zakonsko predpisan evropski značaj ukrepa. V praksi to pomeni, da je mogoče nekega udeleženca nadomestiti samo s subjekti, ki imajo enakovredno raziskovalno sposobnost in znanstveni položaj.

—

Protipostavka povečane prožnosti bi morala biti okrepljena znanstvena in finančna odgovornost Komisiji med tekočimi posrednimi ukrepi in po njihovem zaključku. To pa ne bi smelo pomeniti čezmernega poročanja Komisiji, temveč bi ta odgovornost morala temeljiti na mehanizmu medsebojnih pregledov, po možnosti prek zaslišanj. Na podlagi rezultatov takšnih pregledov bo imela Komisija možnost prekiniti izvajanje posrednih ukrepov, da se ne tratijo javna sredstva.

Po mnenju Sodišča morajo „pravila za udeležbo“ odražati predpostavko, da se raziskovalcem, ki sodelujejo v evropskih okvirnih programih RTR, lahko zaupa, da bodo kar najbolje uporabili javna sredstva, če to ostane v okviru omejitev, ki jih določa pravna podlaga za zagotovitev učinkovite in primerne kontrole s strani Komisije. Pri določanju teh kontrol je treba upoštevati dejstvo, da je tveganje neuspeha inherentna značilnost vseh raziskovalnih dejavnosti.

Ključni predlogi za dosego nadaljnje prožnosti in poenostavitve za udeležence

13.

V skladu z zgoraj navedenim in ob upoštevanju priporočil, ki jih je Sodišče podalo pred tem, to mnenje opredeljuje številna področja, kjer predlog Komisije morda ne zadošča, da bi se dosegla zahtevana prožnost in poenostavitev za udeležence sedmega okvirnega programa. Od teh področij so najpomembnejša naslednja:

—

organizirati centralizirano in predhodno preverjanje pravnih subjektov (glej odstavke 34 do 36),

—

zahtevati od služb Komisije, da uporabljajo skupne zbirke podatkov in elektronsko izmenjujejo podatke (glej odstavka 41 in 42),

—

uporabiti prožnejše strukture upravljanja za posredne ukrepe, pri čemer Komisija sklene sporazum o dodelitvi sredstev s koordinatorjem, ki deluje v imenu drugih udeležencev, ali pa Komisija na podlagi svoje odločbe dodeli nepovratna sredstva brez podpisa pogodb zasebnega prava (glej odstavke 45 do 55),

—

uporabiti preglede (ali zaslišanja), po možnosti medsebojne preglede, kot orodja za spremljanje posrednih ukrepov (glej odstavek 56),

—

zagotavljati enotni sistem povračila stroškov, ki udeležencem omogoča, da določijo finančni prispevek Skupnosti na pregleden, stabilen in enostaven način (glej odstavke 63 do 70),

—

spodbujati uporabo in razširjanje rezultatov posrednih ukrepov in prenosa lastništva (glej odstavke 82 do 84).

POSEBNE UGOTOVITVE

Skladnost z medinstitucionalnimi določbami o pripravi pravnih aktov

14.

Berljivost te uredbe bi bilo mogoče izboljšati, če bi bile vse ustrezne opredelitve pojmov združene v členu 2 „Opredelitve pojmov“ (17). Da se preprečita zmeda in širjenje različnih opredelitev pojmov, je treba besedilo opredelitev pojmov spremeniti le v primerjavi s prejšnjimi okvirnimi programi RTR, če je resnično mišljena vsebinska sprememba.

Obveznost Komisije spremljati skladnost s pravili o državni pomoči za raziskave in razvoj

15.

Komisija je v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe odgovorna za redno spremljanje vseh obstoječih sistemov pomoči v državah članicah, ker je državna pomoč načeloma prepovedana (glej uvodno izjavo 3). V zvezi z zgornjimi mejami iz odstavka 5.12 „Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj“, zadevni okvir določa naslednje: „Če se finančni prispevek Skupnosti kombinira z državno pomočjo, celotna uradna podpora ne sme preseči 75 % v primeru industrijskih raziskav in 50 % v primeru dejavnosti predkonkurenčnega razvoja“ (glej tudi odstavka 72 in 73).

16.

Posebni program „Zmogljivosti“ izrecno predvideva financiranje javne in zasebne „raziskovalne infrastrukture“ v okviru sedmega okvirnega programa. Poleg tega je v Prilogi III „Sklepa“ navedeno, da bo financiranje take infrastrukture združevalo sredstva iz okvirnega programa RTR, drugih instrumentov EU (predvsem strukturnih skladov) in državnih instrumentov (18). Kot je razvidno iz revizij Sodišča, obstoječi mehanizmi Komisije za spremljanje skupnih stopenj državne pomoči v zvezi z raziskavami in razvojem niso primerni za zagotovitev skladnosti z zgornjimi mejami, določenimi v „Okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj“ za dejavnosti, ki se sofinancirajo v okviru sedmega okvirnega programa. Poleg tega, kot je bilo navedeno v prejšnjem mnenju Sodišča o strukturnih ukrepih (19), Komisija nima več podrobnih informacij o izvajanju tistih dejavnosti v okviru deljenega upravljanja, za katere so odgovorni državni ali regionalni organi, kot so na primer financiranje raziskovalnih projektov, podpora za inovacije in prenos tehnologij ali raziskovalne infrastrukture. Kot je Sodišče že navedlo v mnenju o finančni uredbi (20), bi morala Komisija nameniti temeljito pozornost možnim tveganjem, ki izhajajo iz kopičenja različnih nepovratnih sredstev iz proračuna Skupnosti za en sam ukrep. Sodišče zato priporoča, da Komisija razvije ustrezna orodja za spremljanje, da zagotovi skladnost s predpisi o državni pomoči, če se raziskovalne dejavnosti financirajo iz več virov.

Uporaba „pravil za udeležbo“ za dejavnosti, ki se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (ERS)

17.

Skladno s predlogom Komisije bo Evropski raziskovalni svet (ERS) deloval kot svetovalni organ, ki bo dopolnjen z izvajalsko agencijo za zagotovitev upravne strukture v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 (21). Sodišče se strinja s Komisijo, da je treba „pravila za udeležbo“ uporabljati tudi za dejavnosti, ki se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (22), zato da se zagotovi, da se uporabljajo enaka načela za vse vrste financiranja Skupnosti za različne programe, opredeljene v Prilogi III(a) „Sklepa“. Sodišče tudi meni, da bo predlagana struktura nudila zagotovilo, da bo zajamčena znanstvena samostojnost ERS in da se je mogoče dovolj hitro dogovoriti o strukturi upravljanja ter jo začeti izvajati (23). Sodišče vseeno priporoča, da je treba področje uporabe „pravil za udeležbo“ izrecno opredeliti v pravni podlagi (glej uvodno izjavo 4a in člen 1).

Razlikovanje med notranjo kontrolo in zunanjo revizijo

18.

Pravice Sodišča kot zunanjega revizorja Evropske unije neposredno izhajajo iz člena 248(2) Pogodbe, Sodišče kot zunanji revizor Komisije pa se ne sme šteti za element notranje kontrole. Zato je treba v „pravilih za udeležbo“ jasno razlikovati med različnimi mehanizmi notranje kontrole in zunanje revizije (24) (glej uvodno izjavo 16).

19.

Poleg tega Sodišče priporoča, da se vključijo sklicevanja na Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (25), Uredbo (ES, Euratom) št. 2185/1996 (26) o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija, ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 (27) in Uredbo (Euratom) št. 1074/1999 (28) o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Opozoriti je treba, da se te uredbe uporabljajo samo za Komisijo (glej uvodno izjavo 15, uvodno izjavo 16 in člen 19(8)(a)).

Poglavje I: Uvodne določbe (členi 1 do 3)

Potrebna je pojasnitev opredelitve pojma „posredni ukrep“

20.

Pravila za izvajanje finančne uredbe v uvodni izjavi 38 zahtevajo, da je treba podrobno opredeliti vrste neposrednih in posrednih ukrepov, ki jih lahko financira Skupnost. Po mnenju Sodišča pa opredelitev pojma „posredni ukrepi“ iz člena 1 ni popolnoma natančna, ker ta uredba ne bo pokrivala samo shem financiranja iz Priloge III(a) „Sklepa“. V zvezi s shemami financiranja iz Priloge III(b) Komisija predlaga, naj ta uredba pokriva le nepovratna sredstva Evropski investicijski banki (EIB).

21.

V preteklosti je Sodišče ugotovilo obstoj tveganja, da se je mogoče izogniti običajnim postopkom javnih naročil z uporabo posrednih ukrepov RTR. To pa lahko zelo oteži preverjanje skladnosti Komisije z zgornjimi mejami, določenimi za upravne odhodke za vsak program (29). Sodišče zato priporoča pojasnitev opredelitve pojma „posredni ukrepi“ iz člena 2, ki določa različne oblike posrednih ukrepov skladno s finančno uredbo, tj. nepovratna sredstva, štipendije in nagrade, honorarje in prispevke, vendar tudi javna naročila (30) (glej člene 1, 2(12), 13(1), 14(d) in 53). Podobno je treba ustrezno spremeniti tudi Prilogo III „Sklepa“ (31) (glej tudi odstavek 27). V nasprotnem primeru lahko pravna podlaga ustvari dvoumen položaj glede tega, katere določbe se uporabljajo za različne vrste posrednih ukrepov, zlasti v zvezi z javnimi naročili.

Poglavje II: Udeležbe (členi 4 do 38)

Oddelek 1: Minimalni pogoji (členi 4 do 12)

Minimalni pogoji za udeležence, ki jih je treba pojasniti

22.

Sodišče meni, da veliko število udeležencev v konzorciju pogosto pomeni nepotrebno birokracijo in čezmerno upravno obremenitev. To drži zlasti za koordinatorje „integriranih projektov“ in „mrež odličnosti“ (32). Zato se priporoča, naj se v „pravilih za udeležbo“ pojasni, da je treba ključno pozornost nameniti načelu učinkovitega izvajanja, zlasti v primerih, kjer število in vrsta udeležencev presegata minimalne pravne zahteve (glej uvodno izjavo 9).

23.

Predlog Komisije za minimalne pravne zahteve za več samostojnih pravnih subjektov, ki sodelujejo v posrednih ukrepih, in njihov sedež je pretirano omejevalen ali pa bi se lahko razlagal kot takšen. Sodišče priporoča, naj se ti pogoji jasneje opišejo (glej člena 5 in 7).

24.

Poleg tega bi morala Komisija v členu 10 jasno opredeliti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati edini udeleženci v posrednih ukrepih. Zlasti je treba pojasniti, ali se ta določba uporablja samo za evropske gospodarske interesne skupine in mednarodne evropske interesne organizacije ali pa pokriva tudi druge vrste pravnih subjektov.

Neobstoj določb za zagotavljanje prenosljivosti financiranja Evropskega raziskovalnega sveta (ERC)

25.

V skladu s predlogom Komisije bodo sporazumi o dodelitvi sredstev načeloma podpisani s pravnimi subjekti in ne s posameznimi raziskovalci. V nasprotju z drugimi deli sedmega okvirnega programa se nepovratna sredstva za „pionirske“ raziskave, ki jih sprožijo raziskovalci v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, dodelijo za financiranje raziskovalnih dejavnosti določenega raziskovalca ali raziskovalne skupine. To povzroča težave pri zagotavljanju, da se nepovratna sredstva za „pionirske“ raziskave, ki jih sprožijo raziskovalci, lahko prenesejo, če se določen raziskovalec premesti v drugo raziskovalno organizacijo (glej člen 9(2)).

26.

Sodišče meni, da bi se to lahko obravnavalo v sporazumih o dodelitvi sredstev, ki jih podpišeta Komisija in pravni subjekt, ki zaposluje raziskovalca(-e), ali v odločbi Komisije o dodelitvi sredstev. Ti dokumenti bi lahko vključevali določbo, ki določa, da je dodelitev sredstev odvisna od tega, da je določen raziskovalec zaposlen pri tem pravnem subjektu, in da se bodo, če se zadevni raziskovalec premesti v drugo organizacijo, ki ima sedež v eni od držav članic ali pridruženi državi, na zahtevo raziskovalca prenesla tudi sredstva, kar bo pogojeno z uspešnim preverjanjem ter potrditvijo operativnih in finančnih sposobnosti novega udeleženca s strani Komisije (glej odstavke 34 do 36).

Oddelek 2: Postopki (členi 13 do 28)

Nejasnost pri pravilih, uporabljenih za financiranje Skupnosti, ki se ne izvaja v obliki nepovratnih sredstev na podlagi razpisov za zbiranje predlogov

27.

V predlogu Komisije Priloga III „Sklepa“ predvideva izjeme pri uporabi nepovratnih sredstev v skladu s členom 160 finančne uredbe (člen 229(3) pravil za izvajanje). Te izjeme pokrivajo celotno financiranje Skupnosti, ki se ne izvaja v obliki nepovratnih sredstev, vključno z nepovratnimi sredstvi, dodeljenimi na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, in sicer:

—

javna naročila za blago ali storitve, določene s pogodbo in izbrane na podlagi javnih razpisov,

—

štipendije za študij, raziskave ali usposabljanje in nagrade na podlagi natečajev (33),

—

prispevki organizacijam,

—

honorarji za neodvisne strokovnjake.

28.

Te izjeme, ki so po definiciji predmet pravil iz finančne uredbe, je treba jasno našteti v „Sklepu“, Prilogi III(a)(3) „Usklajevalni in podporni ukrepi“ (glej sprotno opombo 31) ter v členu 14 „pravil za udeležbo“ (glej tudi odstavek 21). Poleg tega Sodišče priporoča, da naj Komisija opredeli, katere določbe finančne uredbe se uporabljajo za vsako od izjem iz člena 14, in jasno opredeli obseg, v katerem se druge določbe te uredbe ne uporabljajo.

Horizontalna merila za izbiro in dodelitev v „pravilih za udeležbo“ niso podrobno opisana

29.

Sodišče meni, da merila za izbiro in dodelitev, opredeljena v predlogu Komisije za posebne programe, niso trdna podlaga za izvajanje ocenjevanj (glej na primer člen 6(3) posebnega programa „Sodelovanje“ (34)). Zaradi tega bo treba ta merila in njihovo uporabo pozneje podrobneje opredeliti v (letnih) programih dela za vsak posebni program posebej, pri čemer Evropski parlament ne bo imel možnost, da prispeva k njihovi opredelitvi.

30.

Sodišče se v interesu skladnejših in preglednejših pravil zavzema, da se horizontalna merila za izbiro in dodelitev opredelijo v tej uredbi. Ta horizontalna merila bi se lahko nato dopolnila v posebnih programih ali programih dela.

31.

Poleg tega Sodišče v zvezi z načeli ocenjevanja ter merili za izbiro in dodelitev iz člena 15 priporoča, da se predvidijo:

—

posebna merila za „pionirske“ raziskave, ki jih sprožijo raziskovalci in se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (glej tudi „Sklep“, Priloga III(a)(4) „Posamezni projekti“),

—

ocenjevanje na daljavo (tj. decentralizirano na delovnem mestu ocenjevalcev) kot sredstvo za pritegnitev visoko usposobljenih ocenjevalcev k sodelovanju in pospešitev ocenjevanja, kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu,

—

izključitev predlogov v vsakem trenutku, tudi med fazo pogajanj (ki poteka po postopku ocenjevanja), če so v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli.

Pravila za izvajanje in postopki, ki jih mora vzpostaviti in sprejeti Komisija

32.

Sodišče se strinja s predlogom, da Komisija določi podrobnejša pravila in postopke, ki urejajo različne korake, ki vodijo do dodelitve sredstev in uporabe neodvisnih strokovnjakov. Da bi se izognili nepotrebni birokraciji, morajo ta pravila in postopki ustrezno upoštevati razlike med posameznimi mehanizmi financiranja in vrstami posrednih ukrepov. Poleg tega Sodišče meni, da mora taka pravila sprejeti Komisija kot organ, da postanejo zavezujoča za vse službe Komisije, ki izvajajo sedmi okvirni program, in da se zaradi preglednosti objavijo (35) (glej uvodno izjavo 13).

33.

Poleg tega v nasprotju s predlogom Komisije Sodišče priporoča, da naj taka pravila pokrivajo fazo pogajanj, ki poteka po izbiri predlogov na podlagi primerjalne ocene neodvisnih strokovnjakov in pred dodelitvijo sredstev (36) (glej člena 16 in 17(4)(a)). Ta pravila bi morala zagotoviti, da Komisija med pogajanji ne bo spremenila znanstvenega področja, razen če to priporoča izid ocenjevanja.

Priporočata se centralizirano in predhodno preverjanje in potrjevanje pravnih subjektov

34.

Podobno se Sodišče strinja s predlogom, da bi morala Komisija določiti podrobnejša pravila in postopke za preverjanje obstoja, pravnega statusa ter operativne in finančne sposobnosti udeležencev okvirnih programov RTR (glej uvodno izjavo 14 in člen 16(a)). Pri tem je treba poskrbeti, da so zahteve za dokumente in s tem povezani pregledi, ki jih je treba opraviti, sorazmerni z vključenim finančnim tveganjem. Podobno je treba upoštevati sposobnost določenih pravnih subjektov (kot so javna telesa ali mala in srednja podjetja), da zagotovijo zahtevane informacije. Sodišče meni, da bi morala Komisija kot organ sprejeti takšna pravila za vzpostavitev enotnega okvira in doseči, da postanejo zavezujoča za vse službe Komisije (in izvajalske agencije), ki izvajajo sedmi okvirni program. Za popolno skladnost s finančno uredbo pa mora biti sprejeta določba, da Komisija preveri ne le obstoj in pravni status udeležencev, temveč tudi njihovo operativno in finančno sposobnost.

35.

Skoraj vsi pravni subjekti, ki sodelujejo v okvirnih programih RTR, sodelujejo v več posrednih ukrepih, ki jih pogosto upravljajo različne službe Komisije. Kot je razvidno iz revizij Sodišča, to pogosto pomeni, da se vedno znova zahtevajo iste informacije. Zato Sodišče predlaga, da se vzpostavi centralizirani sistem prehodnega preverjanja. Tak sistem bi moral omogočiti, da se preverjanje opravi ločeno od ocenjevanja predlogov (37). Sodišče meni, da je treba uporabljati naslednja splošna načela:

—

preverjanje bi moralo temeljiti na ustrezni dokazni dokumentaciji, ki jo zagotovi pravni subjekt in ki omogoča, da se preverijo njegov obstoj in pravni status ter finančna in operativna sposobnost,

—

to dokumentacijo mora pravni subjekt dopolnjevati redno ali vedno, ko to zahteva Komisija (38),

—

da se prepreči dvojno preverjanje, bi morala Komisija potrditi uspešno preverjanje, pri čemer bi tako potrdilo vse službe Komisije (in izvajalske agencije), ki izvajajo sedmi okvirni program, nato do nadaljnjega priznavale kot zadostno za vse predloge, ki jih predloži isti pravni subjekt.

36.

Tako bi Komisija oblikovala skupni okvir, kar bi prispevalo k doslednemu in skladnemu pristopu k ocenjevanju tveganja, ki ga opravijo odredbodajalci na podlagi prenosa skladno s členom 118 finančne uredbe (člen 182 pravil za izvajanje). To bi imelo za posledico omejitev potrebe po bančnih garancijah. Poleg tega bo predlagana sprememba zagotovila skladen pristop znotraj Komisije, kar bo preprečilo nepotrebno birokracijo za udeležence v okvirnem programu RTR in pospešilo pogajanja o izbranih predlogih. Vzpostavitev centralne zbirke podatkov kot dela takega sistema preverjanja bi prav tako pripomogla k učinkovitejši zaščiti finančnega interesa Skupnosti (glej uvodno izjavo 20 in člen 16(a)).

Dodeljevanje nepovratnih sredstev na podlagi odločbe Komisije

37.

Leta 2002 je Komisija uvedla vrsto ukrepov za poenostavitev postopkov, ki vodijo k dodelitvi sredstev v okviru okvirnih programov RTR (39) . Komisija je kot organ prek pooblastila prenesla potrebne pristojnosti odločanja na določene člane Komisije, ti pa so jih nadalje prenesli na generalne direktorje. Za sedmi okvirni program Komisija predlaga nadaljnjo poenostavitev postopka dodelitve sredstev, v skladu s katerim ne bi bila več potrebna odločba Komisije (glej člen 16(8)).

38.

Vendar Sodišče meni, da je treba nepovratna sredstva dodeljevati na podlagi odločb Komisije, saj je v skladu s finančno uredbo (40) uporaba postopka odločanja Komisije predpogoj za dogovor o izpogajanih pavšalnih zneskih za posredne stroške, opredeljene v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva udeleženca, višjimi od 7 %, kot je določeno v finančni uredbi (glej odstavka 69 in 70).

Pojasnitev pravil, ki urejajo neodvisne strokovnjake

39.

Komisija uporablja neodvisne strokovnjake za ocenjevanje in spremljanje predlogov za posredne ukrepe, tekočih ukrepov ter zasnove, izvajanja in rezultatov okvirnih programov in njihovih posebnih programov. Zato Sodišče meni, da je treba v členu 17 dodati sklicevanje na „dejavnosti spremljanja“ zaradi skladnosti s predlogom iz člena 27.

40.

Zaradi posebnosti financiranja Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) Sodišče predlaga vključitev posebne klavzule v člen 17 o imenovanju strokovnjakov za ocenjevanje predlogov za „pionirske“ raziskave, ki jih sprožijo raziskovalci. Sodišče meni, da morajo biti za to odgovorni „znanstveni svet“ Evropskega raziskovalnega sveta ali njegovi pristojni pododbori. Tak različen pristop ne bo samo razlikoval med financiranjem Evropskega raziskovalnega sveta in tistimi deli okvirnega programa, ki jih neposredno upravlja Komisija, temveč bo razjasnil tudi odgovornost „znanstvenega sveta“ pri izbiri predlogov (glej tudi odstavek 17).

V „pravilih za udeležbo“ je treba podrobno pojasniti uporabo skupnih zbirk podatkov in elektronske izmenjave podatkov

41.

Sodišče meni, da morajo računalniški sistemi Komisije omogočati računalniško obdelavo transakcij na vsaki stopnji postopka (41). Kljub svoji dolgoročni zavezanosti k izvajanju takega sistema Komisija tega do sedaj še ni storila (42).

42.

Zato Sodišče priporoča, da se podrobno določi obveznost oblikovanja celostnih zbirk podatkov in skupnega računalniškega sistema v „pravilih za udeležbo“ (glej člen 17(a)). V tej zvezi Sodišče pozdravlja namero Komisije, da zagotovi elektronsko predložitev in enoten sistem za registracijo (37), kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu, ter priporoča, da se ta določba vključi v „pravila za udeležbo“ (glej člen 16 in člen 17(a)).

Vzorci sporazumov o dodelitvi sredstev morajo upoštevati posebnosti načinov financiranja

43.

Zaradi izjemno različne narave shem financiranja, predlaganih v Prilogi III „Sklepa“, Sodišče priporoča oblikovanje posebnih vzorcev sporazumov za različne vrste dejavnosti in posrednih ukrepov RTR (glej člen 19).

44.

Poleg tega v skladu s členom 17(4), ki predvideva sprejetje vzorcev obvestil o imenovanju neodvisnih strokovnjakov s strani Komisije, Sodišče meni, da morajo „pravila za udeležbo“ predvideti, da Komisija uradno sprejme posebne vzorce sporazumov o dodelitvi sredstev, da se zagotovi doslednost med službami Komisije (43).

Preveč zapletena struktura upravljanja za posredne ukrepe

45.

Od začetka evropskih okvirnih programov RTR je Komisija uporabljala pogodbe zasebnega prava (ali sporazume o dodelitvi sredstev) za opredelitev pravnega razmerja med udeleženci v posrednem ukrepu in Komisijo. Na začetku je bil namen tega pristopa okrepiti usklajevanje med pravnimi subjekti iz različnih držav in spodbuditi večnacionalno sodelovanje. Vendar je to pripeljalo do razmer, v katerih se udeleženci štejejo za pogodbene izvajalce Komisije ali kjer se Komisijo šteje za aktivnega partnerja v konzorciju. To je povzročilo tudi dejansko pravico veta za vsakega udeleženca v posrednem ukrepu, kar v praksi pogosto pripelje do izgube prožnosti, potrebne za uspešne raziskave.

46.

Sodišče meni, da neposredna vpletenost v upravljanje posameznih posrednih ukrepov ni naloga Komisije. Takšna razlaga vloge Komisije bistveno prispeva k obremenjujoči „birokraciji“, nad katero se pritožujejo številne zainteresirane strani v okvirnih programih RTR. Vsak konzorcij posebej bi moral biti odgovoren za določitev svoje notranje strukture odločanja glede na svoje posebne potrebe, posamezni udeleženci pa bi morali biti odgovorni, da dosežejo medsebojni dogovor o vseh zadevnih vprašanjih glede upravljanja posrednega ukrepa.

47.

Sodišče zato predlaga poenostavljeno strukturo upravljanja za konzorcije, ki izvajajo posredne ukrepe, skladno s prejšnjimi predlogi (44). Sodišče meni, da je treba v konzorcijski pogodbi ali po potrebi v kakšni drugi pisni pogodbi določiti posebne pravice in obveznosti vsakega posameznega udeleženca do katerega koli drugega udeleženca v konzorciju. Poleg tega Sodišče v zvezi z dodelitvijo nepovratnih sredstev meni, da mora Komisija skleniti sporazum o dodelitvi sredstev s koordinatorjem, ki deluje v imenu drugih udeležencev (glej člen 23).

48.

Velika slabost sedanjega predloga Komisije je, da so informacije iz sporazuma o dodelitvi sredstev značilne za posamezne udeležence ter da se zato ob spremembah v udeležbi nepotrebno otežuje upravljanje nepovratnih sredstev. Poleg tega so, skladno s predlogom Komisije, vsi udeleženci pogodbene stranke sporazuma o dodelitvi sredstev, sklenjenega s Komisijo, in imajo dejansko pravico veta.

49.

Sodišče zato predlaga spremembo člena 19 tako, da sporazum o dodelitvi sredstev pokriva samo elemente, bistvene za posredni ukrep kot celoto, kot na primer:

—

trajanje,

—

znanstvene in tehnične obveznosti,

—

proračun skupnih predvidenih stroškov, in

—

največji prispevek Skupnosti.

Vse druge vidike, vključno s finančnimi vidiki, značilnimi za posamezne udeležence, je treba opredeliti v konzorcijski pogodbi. Zaradi tega bi bilo treba konzorcijsko pogodbo skleniti po pogajanjih o izbranem predlogu, vendar pred podpisom sporazuma o dodelitvi sredstev ali pred dodelitvijo nepovratnih sredstev na podlagi odločbe Komisije (glej člena 23 in 24(2)).

50.

Glede na predlog Komisije ni jasno, kako s pravnega vidika udeleženci pristopijo k sporazumu o dodelitvi sredstev. Še zlasti ni jasno, kako lahko sporazum o dodelitvi sredstev začne veljati, razen če so vsi udeleženci pooblastili koordinatorja pred podpisom sporazuma o dodelitvi sredstev. V nadomestni strukturi, ki jo predlaga Sodišče, bi bil sporazum med koordinatorjem in udeleženci (s katerim je koordinator pooblaščen, da deluje kot pravni zastopnik drugih udeležencev in v njihovem imenu sklene pravno zavezujoč sporazum o dodelitvi sredstev) določen v konzorcijski pogodbi.

Pravice in obveznosti med udeleženci je treba, v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev, opredeliti v konzorcijski pogodbi

51.

V skladu z zgoraj navedenim je treba v „pravilih za udeležbo“ pojasniti, da sporazum o dodelitvi sredstev ni edini vir pravic in obveznosti za udeležbe, temveč da lahko konzorcijska pogodba doda pravice in obveznosti, povezane z razmerji med samimi udeleženci (glej člen 24). Skladno z vzorcem sporazuma o dodelitvi sredstev bi morale konzorcijske pogodbe opredeliti zlasti:

—

določbe o pravnem zastopstvu, notranji organizaciji konzorcija, dogovorih glede zaupnosti in rešitvi notranjih sporov, vključno z umikom, odstopom ali izmenjavo udeležencev,

—

vse podrobne finančne vidike, značilne za posamezne udeležence, vključno z razdelitvijo proračuna predvidenih stroškov, razdelitvijo največjega finančnega prispevka Skupnosti, oblikami uporabljenih nepovratnih sredstev ter določbami o poročanju in izračunavanju stroškov za vsakega udeleženca,

—

dodatna pravila o lastništvu novega znanja in pravic, ki jih proizvede posredni ukrep, prenosu takega lastništva, pravicah dostopa ter razširjanju in uporabi, vključno z dogovori o pravicah intelektualne lastnine.

52.

Sodišče priporoča, da Komisija oblikuje posebne vzorce konzorcijskih pogodb in tako zagotovi skupni standard. Vendar bi konzorcijem moralo biti omogočeno, da lahko ta model prilagodijo svojim potrebam. V nasprotju z vzorci sporazumov o dodelitvi sredstev se uradno sprejetje vzorcev konzorcijskih pogodb s strani Komisije zato ne šteje za potrebno (glej člen 24(3)). Vendar pa bi morala Komisija zagotoviti informacije, podporo in usposabljanje, po možnosti med fazo pogajanj, o tem, kako oblikovati takšne konzorcijske pogodbe.

Koordinatorji bi morali imeti možnost, da svoje administrativne in upravljavske dejavnosti oddajo podizvajalcem

53.

Zaradi zapletenosti administrativne ureditve pri okvirnih programih RTR nekateri pravni subjekti (vključno s tistimi, ki so glavni udeleženci z znanstvenega vidika) ne želijo prevzeti vloge koordinatorja. To še zlasti drži za javne univerze ter mala in srednja podjetja, ki pogosto nimajo potrebnih struktur administrativne podpore. Sodišče meni, da mora zato koordinator imeti možnost, da administrativne in upravljavske naloge odda zunanjim izvajalcem storitev, če se s takšnim zunanjim izvajanjem strinjajo tudi drugi udeleženci v konzorcijski pogodbi (glej člen 25(3)) (45).

Spremembe sestave konzorcija je treba izvesti pošteno, pregledno in konkurenčno

54.

Čeprav Sodišče priznava, da bi morali biti pravni subjekti, ki se priključijo tekočemu ukrepu, izbrani pošteno, pregledno in konkurenčno, pa meni, da bo zahteva za objavo „odprtih razpisov“ (46) predraga in preveč dolgotrajna z vidika organizacije. V praksi bi bilo za večino konzorcijev neizvedljivo spremeniti njihovo sestavo z uporabo takega postopka. Sodišče zato predlaga črtanje člena 26(3). Vseeno pa Sodišče meni, da je treba obveznost poštene, pregledne in konkurenčne izbire pravnih subjektov, ki se priključijo tekočemu ukrepu, navesti v vzorcih sporazumov o dodelitvi sredstev (glej člen 19(1)(a)).

55.

Komisija bi morala imeti pravico do nasprotovanja taki spremembi samo v primerih, ko bi sprememba sestave konzorcija ogrozila znanstveno področje in zakonsko določen evropski značaj ukrepa. V vseh drugih primerih bi morala to ostati odgovornost pravnih subjektov, ki sodelujejo v posrednem ukrepu (glej člen 26(4)).

V „pravilih za udeležbo“ je treba izrecno določiti uporabo pregledov kot orodij za spremljanje posrednih ukrepov

56.

Sodišče priporoča razjasnitev pravne obveznosti Komisije, da spremlja izvajanje posrednih ukrepov in programov, tudi v zvezi s prejšnjimi okvirnimi programi RTR (glej tudi člen 7 „Sklepa“) (47). Sodišče meni, da mora Komisijina dejavnost spremljanja izrecno predvideti preglede (ali zaslišanja) kot nadomestni pristop k spremljanju (glej člena 19(4) in 27(2)). Poleg tega bi se lahko taki pregledi uporabljali, ko je treba oceniti možno prenehanje nekega ukrepa ali udeležbe določenega pravnega subjekta (glej člen 18(5)). Kar zadeva imenovanje strokovnjakov za ocenjevanje predlogov (glej odstavek 40) Sodišče meni, da mora biti za spremljanje „pionirskih“ raziskav, ki jih sprožijo raziskovalci in se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, odgovoren „znanstveni svet“ Evropskega raziskovalnega sveta ali njegovi pododbori (glej člen 27(6)).

Rezultate dejavnosti spremljanja programov je treba predstaviti programskemu odboru, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic

57.

Kot je razvidno iz revizij Sodišča, imajo programski odbori pomembno vlogo pri spremljanju okvirnih programov RTR. Zato Sodišče meni, da bi moralo biti v „pravilih za udeležbo“ navedeno, da je treba rezultate Komisijinih dejavnosti spremljanja programov, vključno z rezultati glede prejšnjih okvirnih programov RTR, predstaviti programskemu odboru, sestavljenem iz predstavnikov držav članic, v skladu s členom 202 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (glej uvodno izjavo 17 in člen 27).

Oddelek 3: Finančni prispevek Skupnosti (členi 29 do 38)

Sodišče pozdravlja predloge za poenostavitev sistemov financiranja

58.

Sodišče pozdravlja predloge za poenostavitev sistemov financiranja (48). Vendar pa mora Komisija v „pravilih za udeležbo“ pojasniti, za katere vrste ukrepov, oblike nepovratnih sredstev, posebne dejavnosti in vrste stroškov (tj. neposredne ali posredne) se bodo uporabljali pavšalno financiranje, vključno z lestvico stroškov na enoto, ali povprečnine. Sodišče meni, da mora biti pravna podlaga v zvezi s tem jasna in tako udeležencem zagotavljati pravno varnost glede finančnih pravil že od začetka sedmega okvirnega programa (glej člen 30).

Povprečnine za celotne ukrepe je treba uporabljati samo, kjer je primerno

59.

Zaradi obsega večine posrednih ukrepov Sodišče meni, da so povprečnine primerne za jasno določene delovne sklope v posameznem projektu, po možnosti povezane z dosego posebnih mejnikov. Take povprečnine je treba opredeliti tudi na podlagi temeljitega pogajalskega postopka. Praktične težave pri uporabi povprečnin se pojavijo ob plačilu, ko mora Komisija oceniti obseg, v katerem so bili ti delovni sklopi zaključeni glede na dogovor. Težave pri izvajanju take sheme bi se pojavile zlasti v razmerah, ko so ti sklopi zamujali, ko so bili le delno končani ali pa so bili nadomeščeni z drugimi dejavnostmi. V zvezi s povprečninami za celotne ukrepe, vključno s predlaganimi za „mreže odličnosti“ iz člena 35, Sodišče predlaga previdnejši pristop (glej tudi odstavka 78 in 79).

60.

Ker Komisija ni pripravila podrobnejšega predloga, Sodišče predlaga, da se uporaba povprečnin za celotne ukrepe omeji na „usklajevalne in podporne ukrepe“ ter „ukrepe na področju usposabljanja in poklicnega razvoja raziskovalcev“, določene v Prilogi III(a) „Sklepa“ (glej člen 30(1) „pravil za udeležbo“). Sodišče spodbuja Komisijo, da naj še naprej razmišlja o širši uporabi povprečnin za celotne ukrepe. To bi se lahko vključilo v pravno podlago po vmesni oceni „pravil za udeležbo“ (glej člen 54).

61.

Poleg tega je predlog Komisije iz člena 30(2) o tem, kako izračunati finančni prispevek Skupnosti, nedosleden in ga je treba razjasniti z uporabo natančne terminologije (tj. „največji finančni prispevek Skupnosti“, ki se določi na podlagi „proračuna predvidenih stroškov“) (49).

Zagotovljena mora biti skladnost z načelom „neprofitnosti“

62.

Na podlagi predloga Komisije za revidirano finančno uredbo bo mogoče kot prejemnika nepovratnih sredstev obravnavati „posredni ukrep“ kot celoto, in tako načeloma omogočiti, da bodo posamezni udeleženci v večpartnerskih ukrepih ustvarjali dobiček (50). Zato je treba v členu 31 „pravil za udeležbo“ pojasniti veljavnost načela „neprofitnosti“ za vsakega udeleženca v nekem posrednem ukrepu.

Pravila, ki urejajo povračilo stroškov, morajo temeljiti na računovodskih načelih in praksah stroškovnega računovodstva udeleženca

63.

Sodišče priporoča, da se člen 31(3)(c) nanaša na računovodska načela države, v kateri ima pravni subjekt sedež, in običajne „prakse stroškovnega računovodstva“ udeleženca. Poleg tega Sodišče meni, da navedek „z edinim namenom doseganja ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov“ zadostuje za zagotovitev, da se povrnejo samo stroški, potrebni za izvedbo ukrepa.

64.

Sodišče meni, da je treba samo vračljive posredne davke šteti za neupravičene stroške. Določene vrste sodelujočih pravnih subjektov (kot so nevladne organizacije, fundacije, združenja) in fizičnih oseb v praksi nimajo možnosti, da se jim vrnejo posredni davki, kot so davki na dodano vrednost (DDV) (51). Ti zato pomenijo strošek za udeleženca in v takih primerih bi morali biti nevračljivi posredni davki vračljivi.

65.

Vendar načela „dobrega finančnega poslovodenja“ iz finančne uredbe niso nujno del računovodskih načel in praks stroškovnega računovodstva udeleženca. Sodišče zato priporoča, da se črta zadnja polovica stavka v členu 31(3)(c).

Nadomestni predlog za določanje finančnega prispevka Skupnosti na pregleden, stabilen in enostaven način

66.

Sodišče je že večkrat predlagalo poenostavljen sistem za povračilo upravičenih stroškov pri okvirnih programih RTR (52). Sodišče meni, da bi moral sistem za izračunavanje in poročanje stroškov ter določitev finančnega prispevka Skupnosti temeljiti na enotnem stroškovnem sistemu (glej odstavek 94), da bi ga bilo treba uporabljati za vse sheme financiranja ter da bi moral biti dovolj prožen, da bi ga uporabljale vse vrste pravnih subjektov, ki sodelujejo v posrednih ukrepih. Še več, za pregleden, stabilen in enostaven sistem bi bilo treba pri poročanju nastalih stroškov čim bolj uporabljati običajne prakse (stroškovnega) računovodstva udeleženca.

Tri kategorije neposrednih stroškov

67.

Tak poenostavljen sistem bi moral predvideti tri kategorije neposrednih stroškov („stroški dela“, „potni stroški in dnevnice“ in „drugi posebni stroški“), ki jih je mogoče z lahkoto opredeliti in jih pridobiti iz sistema (stroškovnega) računovodstva katerega koli udeleženca.

—

„Stroški dela“ so glavna kategorija neposrednih stroškov, ki nastanejo pri izvajanju neposrednih ukrepov. Ta stroškovna kategorija krije osebne prejemke in povezane dajatve za osebje, ki ga je neposredno najel sodelujoči pravni subjekt v mejah in pod pogoji iz pogodb o zaposlitvi. Za sistem, ki temelji na povračilu dejansko nastalih stroškov, je nujna utemeljitev delovnega časa osebja, ki prispeva k nekemu posrednemu ukrepu, tako da je mogoče stroške dela pravilno razporediti. V zvezi z evidentiranjem delovnega časa bi morala Komisija določiti minimalne zahteve, ki se uporabljajo za vse udeležence. V skladu s predlogom Komisije Sodišče tudi priporoča, da se upošteva poenostavljena metoda izračunavanja, npr. uporaba kalkuliranih stroškov, povprečnih stroškov ali stroškov na enoto, posebnih stopenj za določeno kategorijo – pod pogojem, da se ti opredelijo v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.

—

Kot druga kategorija se predlagajo „potni stroški in dnevnice“, zlasti zato, ker lahko taki stroški predstavljajo velik del skupnih stroškov pri nekaterih posebnih ukrepih. Sodišče tudi v tem primeru predlaga poenostavljeno metodo izračunavanja z uporabo stroškov na enoto, pod pogojem, da so ti opredeljeni v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva udeleženca in da se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov ali, kot druga možnost, če te stroške na enoto opredeli Komisija.

—

Sodišče priporoča uvedbo tretje kategorije „drugi posebni stroški“ za vse druge neposredne stroške. Ta kategorija bi se lahko uporabljala za izredne postavke, kot so trajna oprema, drago potrošno blago, podpogodbena oddaja del, vendar tudi uporabnine, ki se zaračunajo, če je bil v sporazumu o dodelitvi sredstev določen proračun predvidenih upravičenih stroškov za take postavke. V tem smislu se bo o upravičenosti, potrebnosti in razumnosti stroškov, predvidenih v tej kategoriji, presojalo med ocenjevanjem predlogov in pogajanji o njih ter se o njih dogovorilo s Komisijo v sporazumu o dodelitvi sredstev. Zaradi tega imajo udeleženci pravno varnost, da jim bodo nastali stroški povrnjeni, če ne bo presežen proračun predvidenih stroškov. Druga možnost je tudi uporaba povprečnin za financiranje postavk, ki jih pokriva ta stroškovna kategorija.

Posredni stroški, ki temeljijo na izpogajanih pavšalih

68.

Predlog Komisije ne določa dovolj jasno, kateri pavšal se bo uporabljal za kritje posrednih upravičenih stroškov (tj. ali ta pavšal ustreza 20-odstotni stopnji modela za obračunavanje celotnih stroškov na podlagi pavšalov (Full Cost Flat Rate – FCF) v okviru šestega okvirnega programa ali 7-odstotni stopnji, ki je določena v finančni uredbi kot privzeti režim). Prav tako predlog ne določa dovolj jasno okoliščin, v katerih se lahko udeleženci odločijo za tak pavšalni sistem.

69.

V nasprotju s predlogom Komisije Sodišče meni, da je treba udeležencem omogočiti, da obračunavajo pavšale, opredeljene v skladu z njihovimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva (glej odstavek 38). „Razumnost“ takih pavšalov bi bilo treba dokazati med pogajanji o predlogu na podlagi računovodskih informacij udeležencev, potrditi pa bi jih moral zunanji revizor v revizijskem potrdilu (glej člen 34(a)).

70.

Sodišče meni, da bi uporaba takih izpogajanih pavšalov bistveno poenostavila poročanje stroškov Komisiji. Samo če se udeležencem omogoči, da uporabijo svoj sistem stroškovnega računovodstva za izračunavanje in poročanje dejansko nastalih stroškov, bodo lahko sodelovali popolnoma skladno s svojimi notranjimi pravili in „pravili za udeležbo“. V praksi bi to pomenilo, da lahko udeleženci za posredne stroške zaračunavajo stopnje, ki močno presegajo 20 % neposrednih stroškov iz predhodnih okvirnih programov RTR (53).

Povečanje zgornjih omejitev financiranja je upravičeno samo z vzpostavitvijo enotnega stroškovnega sistema

71.

V nasprotju s predhodnimi okvirnimi programi RTR Komisija v členu 33 hkrati predlaga povečanje zgornjih stopenj financiranja (tj. stopenj povračil) s 50 na 75 % za javna telesa, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije ter mala in srednja podjetja ter vzpostavitev enotnega sistema za povračilo stroškov za sedmi okvirni program. V praksi to pomeni, da se bo opustila uporaba sistema obračunavanja dodatnih stroškov (Additional Cost System – AC), ki ga uporabljajo javna telesa in visokošolske ustanove, ter sistema obračunavanja celotnih stroškov (Full Cost System – FC). Sodišče je že v preteklosti kritiziralo sistem obračunavanja dodatnih stroškov, ker ne omogoča preverjanja deleža sofinanciranja udeležencev in je v praktičnem izvajanju pogosto diskriminiral tiste pravne subjekte, ki so uporabljali sistem obračunavanja celotnih stroškov (54).

72.

Sodišče zato v celoti podpira predlog Komisije, saj:

—

zgornje stopnje financiranja ostanejo v zgornjih mejah, ki jih določajo pravila o državni pomoči (glej odstavek 15),

—

naj bi bil splošni učinek na financiranje udeležencev nevtralen ali celo ugoden za tiste pravne subjekte, ki so upoštevali pravila za sistem obračunavanja dodatnih stroškov v prejšnjih okvirnih programih RTR.

Učinke ukinitve tradicionalnega sistema obračunavanja dodatnih stroškov na financiranje udeležencev bo izravnalo povečanje zgornjih stopenj financiranja. Predlog Komisije tako preprečuje nastanek razmer, v katerih bi sedmi okvirni program preprosto zagotavljal večja finančna sredstva v primerjavi s prejšnjimi okvirnimi programi RTR za v bistvu enaka raziskovalna prizadevanja.

73.

V zvezi s predlogom Komisije za stopnjo financiranja do 100 % upravičenih stroškov za določene dejavnosti v okviru nekega posrednega ukrepa Sodišče meni, da je lahko taka stopnja upravičena samo za dejavnosti upravljanja in usposabljanja ter da mora biti v „pravilih za udeležbo“ jasno navedeno, da se taka stopnja v nobenih okoliščinah ne sme posplošiti (glej člen 33(4)).

Določbe o poročanju stroškov in revizijskih potrdilih niso dovolj jasne

74.

Sodišče meni, da je treba za vsako obdobje poročati o vseh stroških in tako zagotoviti, da lahko Komisija preverja učinkovito sofinanciranje posrednega ukrepa (glej člen 34).

75.

Sodišče meni, da bi morala „pravila za udeležbo“ jasno opredeliti obseg in vsebino revizijskih potrdil (glej člen 34(a)) (55). V skladu s finančno uredbo (56) in „pravili za udeležbo“ morajo revizijska potrdila nuditi zagotovilo, da so:

—

stroški, katerih povračilo zahteva udeleženec, upravičeni,

—

stroški, obresti na predfinanciranje in prejemki pravilno opredeljeni in utemeljeni z ustrezno dokazno dokumentacijo.

76.

Revizijska potrdila zagotovi zunanji revizor ali pri javnih telesih pristojni javni uradnik. Zunanji revizor mora ravnati skladno z zahtevami, določenimi na podlagi Osme Direktive Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984 (57). Pristojnosti javnega uradnika določajo nacionalna zakonodaja in ustrezni pristojni organi. Zunanji revizor ali pri javnih telesih pristojni javni uradnik, ki izda revizijsko potrdilo, mora biti neodvisen od udeleženca, ki je odgovoren za izbiro revizorja.

77.

Revizijska potrdila so bistven element notranjih kontrol Komisije. Sodišče meni, mora imeti Komisija zaradi tega dostop do dokumentacije in delovnih dokumentov zunanjih revizorjev. Takšno obveznost zagotovitve dostopa je treba vključiti v vzorce sporazumov o dodelitvi sredstev in opis obveznosti zunanjega revizorja.

Za „mreže odličnosti“ se ne bi smela uporabljati nobena posebna pravila financiranja

78.

Sodišče meni, da se za „mreže odličnosti“ ne bi smela uporabljati posebna pravila in je zato treba črtati člen 35 (glej tudi odstavek 59). Prav tako ni jasno, kako je Komisija določila povprečnino v višini 23 500 EUR na raziskovalca letno. Nič ne kaže, da je bila ta stopnja določena na podlagi utemeljene ocene osnovne stroškovne strukture tekočih „mrež odličnosti“ v okviru šestega okvirnega programa. Poleg tega je določitev umetno opredeljenih zneskov diskriminatorna do tistih pravnih subjektov, ki imajo sedež v državah članicah ali pridruženih državah z višjo nominalno stopnjo plače.

79.

Ob tem predlagani mehanizem financiranja ni skladen s ciljem podpiranja vključevanja subjektov, ki sodelujejo v mreži, kot je navedeno v „Sklepu“, Prilogi III(a)(2) „Mreže odličnosti“. Mehanizem, kot je sedaj predlagan v „pravilih za udeležbo“, izrecno predvideva sofinanciranje raziskovalnih dejavnosti in ne dejavnosti, ki prispevajo k vključitvi dejavnosti, izvajanih v okviru dolgoročnejšega sodelovanja.

„Jamstveni sklad“ ne bo rešil težav, s katerimi se srečujejo upravičenci

80.

Izkušnje Sodišča kažejo, da so glavne administrativne težave, s katerimi se srečujejo udeleženci pri stikih s Komisijo, nestandardizirane zahteve služb Komisije pri preverjanju pravne in finančne sposobnosti udeležencev ter čezmerni in pogosto ponavljajoči se zahtevki za informacije (glej odstavke 34 do 36).

81.

Vendar oblikovanje „jamstvenega sklada“ ne bo rešilo teh težav za udeležence in po vsej verjetnosti ne bo stroškovno učinkovito (glej uvodno izjavo 20 in člen 38) (58):

—

Prvič, obveznosti iz člena 118 finančne uredbe (člen 182 pravil za izvajanje), ki veljajo za bančne garancije, ni mogoče opustiti z vzpostavitvijo takega mehanizma (59). Te izhajajo predvsem iz predfinanciranja, ki ga je dodelila Skupnost (na splošno 80 % letnih obrokov).

—

Drugič, ker je jamstveni sklad vrsta „zavarovalnega“ mehanizma, bodo finančno stabilni udeleženci krili tveganje, ki izhaja iz potencialnih udeležencev, ki ne izpolnjujejo obveznosti, predvsem malih in srednjih podjetij. Ta tveganja se bodo razširila na vse ukrepe, ki se financirajo iz okvirnega programa RTR, celo prek ukrepov, pri katerih bi sodelovali tisti, ki vplačujejo v sklad.

—

Tretjič, predlog Komisije močno diskriminira različne vrste pravnih subjektov, in tako odvrača subjekte, ki niso javni subjekti, od udeležbe v okvirnih programih RTR (60). Poleg tega tudi zmanjšuje znesek financiranja, ki je na voljo za raziskave.

—

Četrtič, število dejanskih primerov, kjer pravni subjekti niso izpolnili svojih obveznosti do Skupnosti v okviru prejšnjih okvirnih programov, je izredno nizko.

—

Petič, „jamstveni sklad“ bi pokrival finančno tveganje tretjih strank za proračun Skupnosti s preusmeritvijo sredstev, namenjenih za znanost, drugam.

—

Končno, predlog Komisije ne pojasni, kaj se zgodi s sredstvi, ki niso potrebna za pokritje izgube, ki jo povzročijo udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Po mnenju Sodišča in skladno s proračunskima načeloma enoletnosti in univerzalnosti, ki sta podlaga finančne uredbe, presežna sredstva, ki jih ni mogoče dodeliti okvirnemu programu kot prihodek, tudi dejansko ne bi bila na voljo za raziskave (61).

Sodišče zato priporoča črtanje uvodne izjave 20 in člena 38.

Poglavje III: Razširjanje in uporaba ter pravice dostopa (členi 39 do 52)

Opredelitev pravic dostopa do novega znanja in pravic za povezane subjekte

82.

V primeru industrijskih udeležencev sodelujoči pravni subjekti pogosto niso lastniki že obstoječega ustreznega znanja in pravic za nek posredni ukrep, temveč je lastnik nek drug subjekt v industrijski skupini. Po mnenju Sodišča ter skladno z obveznostjo uporabe novega znanja in pravic iz člena 46(1) je treba podeliti pravice dostopa do novega znanja in pravic tudi povezanim subjektom udeležencev v posrednem ukrepu ob upoštevanju določenih pogojev (glej člene 42, 49 in 50). Pridruženo podjetje mora zlasti:

—

imeti sedež v neki državi članici ali pridruženi državi,

—

podeliti vzajemne pravice dostopa do katerega koli že obstoječega znanja in pravic, ki jih ima in ki so potrebne za uporabo novega znanja in pravic,

—

izpolnjevati obveznosti glede zaupnosti v skladu s členom 3.

Predlog Sodišča za vzajemne pravice dostopa za pridružene subjekte bi odstranil ta posebni zaviralni učinek in tako okrepil industrijsko udeležbo v okvirnih programih RTR.

Spodbujanje uporabe novega znanja in pravic v skupni lasti

83.

Sodišče meni, da je določba, ki določa, da lahko solastniki uporabljajo novo znanje in pravice v skupni lasti, konstruktivna, ker preprečuje razmere, v katerih znanja v skupni lasti sploh ni mogoče uporabljati zaradi nasprotovanja določenih članov konzorcija izdaji dovoljenja za zaščito znanja. Vendar pa bi predlog Komisije lahko povečal tveganje, da bi udeleženci, če z njimi ni sklenjen predhodni dogovor, čim bolj zasnovali svoje delo tako, da bi se izognili skupnemu lastništvu, kar pa posledično pomeni, da bi bili morda udeleženci manj pripravljeni sodelovati. Sodišče meni, da je treba prepustiti konzorciju, da se sporazume o takem skupnem lastništvu v skladu s to uredbo, sporazumom o dodelitvi sredstev in konzorcijsko pogodbo. Zato Sodišče priporoča, da se obveznost sklenitve sporazuma o skupnem lastništvu doda v členu 40(1) in da se črta člen 40(2)(b) ter se tako spodbudi udeležence k sklenitvi sporazuma o skupnem lastništvu.

Obveščanje Komisije o prenosu lastništva bi se moralo zahtevati samo v posebnih okoliščinah

84.

Sodišče meni, da ni nobene splošne potrebe po tem, da bi Komisijo obveščali o prenosu lastništva. Če pa prenos ni skladen z razvojem konkurenčnosti evropskega gospodarstva ali etičnimi načeli, je treba o tem predhodno obvestiti Komisijo. Sodišče priporoča, da Komisija oblikuje pravila, ki zagotavljajo smernice glede takih primerov. V vseh drugih primerih bi se morali o prenosu lastništva dogovarjati udeleženci (glej člena 42 in 43).

Nobenih omejitev ali izločitev pravic dostopa po dodelitvi nepovratnih sredstev

85.

Sodišče meni, da bi bilo neskladno in nepotrebno, če bi obstoječe znanje in pravice (tj. vse pravice intelektualne lastnine, potrebne za izvajanje neposrednega ukrepa ali uporabo rezultatov), ki so predmet pravic dostopa, še dodatno omejili ali izločili (glej člen 48). Taka omejitev ali izločitev določenega obstoječega znanja in pravic bi lahko pomenila, da ne bo mogoče izvajati posrednih ukrepov, kot je bilo prvotno predlagano, ali da ne bo mogoče razširjati pridobljenega novega znanja in pravic.

86.

Poleg tega je treba pravice dostopa po definiciji dodeliti vsem udeležencem v posrednem ukrepu (glej člen 49). Samo če so potrebni dodatni pogoji za take pravice dostopa, je potreba po izrecni zahtevi ali nadaljnjem sporazumu med zadevnimi strankami. Sodišče meni, da je treba pravice dostopa vzajemno podeliti pridruženim subjektom, kot je opisano zgoraj (glej odstavek 82).

Poglavje IV: Evropska investicijska banka (člen 53)

Potrebna so pojasnila o „skladu za financiranje na podlagi delitve tveganja“

87.

Kot je Komisija predlagala v Prilogi III(b) „Sklepa“, je shema financiranja „sklada za financiranje na podlagi delitve tveganja“ sestavljena iz zagotavljanja sredstev Evropski investicijski banki (EIB). Sodišče meni, da je treba dodatno razjasniti obseg dejavnosti financiranja posojil in jamstev Evropske investicijske banke (62) (glej uvodno izjavo 23 in člen 53).

88.

Sodišče v zvezi s shemo financiranja „sklada za financiranje na podlagi delitve tveganja“ priporoča tudi pojasnitev tega, ali se za nepovratna sredstva Evropski investicijski banki uporabljajo vsi deli „pravil za udeležbo“ (vključno z določbami Poglavja III „Razširjanje in uporaba ter pravice dostopa“).

89.

Poleg tega se bo skladno s predlogom Komisije finančni prispevek Skupnosti Evropski investicijski banki zagotavljal samo na podlagi določb iz finančne uredbe. Vendar so potrebna dodatna pojasnila o tem, kako in na podlagi katerih pravil bo Evropska investicijska banka dodeljevala svoja sredstva za financiranje posojil in jamstev. Po mnenju Sodišča bi morala ta pravila zagotoviti in upravljati Evropska investicijska banka v skladu s svojimi pravili, pri čemer bi upoštevala splošno usmeritev in načela, ki jih je Komisija opredelila v sporazumu o dodelitvi sredstev (glej člen 53(2) in (3)).

Poglavje V: Končne določbe (člen 54)

90.

Zaradi sedemletnega programskega obdobja sedmega okvirnega programa bi morala „pravila za udeležbo“ predvideti pregled in možno revizijo po določenem obdobju. Pri predlaganem vmesnem ocenjevanju bi bilo treba predvsem oceniti, ali je bila dosežena želena poenostavitev upravnih in finančnih vidikov, ter po potrebi predlagati, katere dodatne ukrepe je treba sprejeti (glej člen 54).

ZAKLJUČEK

91.

Sodišče meni, da je predlog Komisije na številnih področjih pomemben korak k poenostavitvi in prožnosti, ki sta potrebni za ekonomsko, učinkovito in uspešno izvajanje sedmega okvirnega programa.

92.

Vendar pa se zaradi zgoraj navedenih razlogov niso vedno upoštevala načela in merila, ki bi morala voditi te spremembe, zaradi česar Komisija zamuja priložnost, da bi dosegla zahtevano poenostavitev. Sodišče zlasti meni, da nekateri predlogi Komisije niso upravičeni in da pomenijo tveganje, da bodo po nepotrebnem otežili upravljanje sedmega okvirnega programa.

93.

Na drugih področjih, kjer sta potrebni nadaljnja poenostavitev in večja prožnost, Sodišče predlaga dodatne spremembe, kot so:

—

organizacija centraliziranega in predhodnega preverjanja in potrjevanja sodelujočih pravnih subjektov (glej odstavke 34 do 36),

—

zahtevati od služb Komisije, da uporabljajo skupne zbirke podatkov in elektronsko izmenjavo podatkov (glej odstavka 41 in 42),

—

uporaba prožnejše strukture upravljanja za posredne ukrepe (glej odstavke 45 do 55),

—

uporaba pregledov (ali zaslišanj), po možnosti medsebojnih pregledov, kot orodij za spremljanje posrednih ukrepov (glej odstavek 56),

—

zagotavljanje enotnega sistema povračila stroškov, ki udeležencem omogoča, da določijo finančni prispevek Skupnosti na pregleden, stabilen in enostaven način (glej odstavke 63 do 70),

—

spodbujanje uporabe in razširjanja rezultatov posrednih ukrepov in prenosa lastništva (glej odstavke 82 do 84).

94.

Predlog Komisije za „pravila za udeležbo“ zagotavlja nekaj elementov tako poenostavljenega sistema, zlasti z vzpostavitvijo enotnega stroškovnega sistema, vendar ne ustvarja preglednega, trdnega in enostavnega sistema za izračunavanje in poročanje stroškov ter opredelitev finančnega prispevka Skupnosti. Predlagani sistem povračila stroškov bo povzročil nastanek sistema, ki bo pretirano zapleten in ki ga bo Komisija le s težavo preverjala. Poleg tega ni dovolj korelacije med predlagano strukturo za povračilo stroškov in informacijami (stroškovnega) računovodstva na ravni udeležencev. Zaradi tega in če zakonodajalec ne sprejme bistvenih sprememb, se bo nezadovoljstvo udeležencev še nadaljevalo, stopnja in pogostost prijavljanja previsokih stroškov s strani udeležencev pa bosta še naprej precejšnja v okviru sedmega okvirnega programa.

To mnenje je sprejelo Računsko sodišče v Luxembourgu na svojem zasedanju 5. aprila 2006.

Za Računsko sodišče

Hubert WEBER

Predsednik

(1)  UL L 248, 16.9.2002 (kakor je bila spremenjena z UL L 25, 30.1.2003).

(2)  UL L 201, 2.8.2005, str. 3.

(3)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(4)  UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

(5)  UL L 336, 23.12.1994, str. 156.

(6)  COM(2005) 705 konč.

(7)  UL C 107, 30.4.2004, str. 1. Glej tudi akcijski načrt Komisije za integriran okvir notranje kontrole, COM(2006) 9 konč. z dne , 17. januarja 2006 (zlasti ukrep št. 1 iz Priloge 1).

(8)  UL C 99, 23.4.2004, str. 1.

(9)  Glej predlog Komisije COM(2005) 119 konč.

(10)  Glej predloge Komisije COM(2005) 439 konč., COM(2005) 440 konč., COM(2005) 441 konč., COM(2005) 442 konč., COM(2005) 443 konč., COM(2005) 444 konč. in COM(2005) 445 konč. z dne 21. septembra 2005.

(11)  Predlog Komisije razvršča skupne raziskave v devet podprogramov: „Zdravje“, „Prehrana, kmetijstvo in biotehnologija“, „Informacijske in komunikacijske tehnologije“, „Nanoznanosti, nanotehnologije, materiali in nove proizvodne tehnologije“, „Energetika“, „Okolje (vključno s podnebnimi spremembami)“, „Promet (vključno z aeronavtiko)“, „Socialno-ekonomske in humanistične vede“ in „Varnost in vesolje“.

(12)  Delovni dokument službe Komisije, „Nadaljnje ukrepanje po razrešnici za izvrševanje proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2003: priporočila Sveta št. 5665/05“ (COM(2005) 448 konč. z dne 19. septembra 2005) in priporočila Evropskega parlamenta – poročilo Wynn (COM(2005) 449 konč. z dne 19. septembra 2005).

(13)  Evropski parlament je v svoji spremembi 740 razporedil 10 % odobrenih proračunskih sredstev v referenčni proračunski vrstici 02 01 02 11 „Drugi izdatki za upravljanje“ med rezerve, ki se bodo sprostile, ko bo Komisija dokazala ustrezno prizadevanje za poenostavitev in večjo učinkovitost svojih postopkov v skladu s priporočili iz Posebnega poročila Sodišča št. 1/2004.

(14)  UL C 13, 18.1.2006. Glej odstavek 12.

(15)  COM(2006) 42 konč. z dne 7. februarja 2006.

(16)  Glej Posebno poročilo št. 1/2004, odstavke 74, 78 in 79.

(17)  V predlogu Komisije so številne opredelitve pojmov podane v drugih členih „pravil za udeležbo“ (npr. opredelitev „razširjanja“, „pravic dostopa“ ali „uporabe“ v členu 1 ali „pravnega subjekta“ v členu 4), od katerih nekatere niso popolnoma skladne s svojo uporabo v drugih delih pravne podlage (npr. predlagano opredelitvijo „posrednega ukrepa“ v členu 1). V drugih primerih so izrazi uporabljeni v pravni podlagi, vendar opredelitev ni podana (kot na primer opredelitev „pionirskih“ raziskovalnih projektov, ki jih sprožijo „raziskovalci“ v členu 9, „koordinatorja“ v členu 23 in členu 25, „prejemkov“ v členu 31).

(18)  V primeru udeležbe subjektov iz držav kandidatk Priloga III navaja, da se pod podobnimi pogoji lahko dodeli dodatni prispevek iz predpristopnih finančnih instrumentov.

(19)  Glej Mnenje Sodišča št. 2/2005, odstavka 10 in 11.

(20)  Glej Mnenje Sodišča št. 10/2005, odstavka 46 in 47.

(21)  UL L 11, 16.1.2003, str.1.

(22)  Glej „Sklep“, Priloga III(a)(4) Posamezni projekti.

(23)  Pri podelitvi izvršilnih pooblastil, ki jih ima Komisija na podlagi pogodb, izvajalski agenciji Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) je treba uporabljati določbe člena 54 finančne uredbe. Zlasti morajo biti prenesene naloge izvajanja jasno opredeljene in v celoti nadzirane (glej tudi odstavek 40).

(24)  Za različni vlogi zunanje revizije in notranje kontrole glej tudi predlog Sodišča za integriran okvir notranje kontrole, kakor je opisan v Mnenju Sodišča št. 2/2004.

(25)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(26)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(27)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(28)  UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

(29)  Glej Posebno poročilo št. 1/2004, odstavka 18 in 78.

(30)  Glej člen 160 finančne uredbe (člen 229(3) pravil za izvajanje).

(31)  Zadnji stavek v oddelku (a), točka 3 „Usklajevalni in podporni ukrepi“ se glasi: „Ti ukrepi se lahko izvajajo tudi z drugimi sredstvi razen razpisov za zbiranje predlogov.“ To je treba nadomestiti z: „ Razen z nepovratnimi sredstvi in v skladu z veljavnimi določbami finančne uredbe in njenih pravil za izvajanje je mogoče te ukrepe izvajati tudi z javnimi naročili za blago ali storitve, določene s pogodbo in izbrane na podlagi javnih razpisov, štipendijami za študij, raziskave ali usposabljanje in nagrad na podlagi natečajev, prispevki organizacijam ali honorarji za neodvisne strokovnjake“ .

(32)  Glej tudi predlog Sodišča za poenostavljeno strukturo upravljanja konzorcijev, ki izvajajo večpartnerske posredne ukrepe (glej odstavke 45 do 52).

(33)  V predlogu Komisije za člen 14 ni posebne določbe za štipendije in nagrade (glej tudi člen 30(1)).

(34)  Glej predlog za Odločbo Sveta o posebnem programu „Sodelovanje“ (COM(2005) 440 konč. z dne 21. septembra 2005), člen 6(3): „Delovni program bo določil merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi za neposredne ukrepe v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Merila so odličnost, učinek in izvajanje, v tem okviru pa se v delovnem programu lahko nadalje opredelijo ali dopolnijo dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti.“

(35)  Glej tudi Posebno poročilo št. 1/2004, odstavke 88, 92 in 128.

(36)  Opozoriti je treba, da se izraz „izbira“ nanaša na seznam, ki ga Komisija pripravi na podlagi rezultatov ocenjevanja predlogov, na njem pa so tisti, ki so dosegli vsaj minimalne mejne vrednosti ocenjevanja (po možnosti z rezervnim seznamom, če med obdobjem pogajanja postanejo na razpolago dodatna finančna sredstva), ter seznam predlogov, ki bodo zavrnjeni (ki ne izpolnjujejo pogojev, tisti, ki niso dosegli minimalnih mejnih vrednosti ocenjevanja, tisti, ki jih ni mogoče financirati zaradi proračunskih omejitev).

(37)  Posebno poročilo št. 1/2004, odstavka 92 in 122.

(38)  Opozoriti je treba, da bi lahko Komisija v izhodišču opredelila prvi sklop dokazne dokumentacije z uporabo svojega arhiva tistih dokumentov, ki se zahtevajo od vseh pravnih subjektov, ki so sodelovali v prejšnjih okvirnih programih RTR.

(39)  Posebno poročilo št. 1/2004, odstavek 66.

(40)  Glej člen 117 finančne uredbe (člen 181 pravil za izvajanje).

(41)  Te stopnje vključujejo zlasti: elektronsko predložitev predlogov, opredelitev in izbiro strokovnjakov, ocenjevanje in izbiro predlogov, pogajanja o predlogih, dodelitev in upravljanje nepovratnih sredstev, prejem rezultatov projekta (kot so poročila in računovodski izkazi) in komuniciranje z udeleženci.

(42)  Posebno poročilo št. 1/2004, odstavka 86 in 138; Letno poročilo Sodišča za proračunsko leto 2004, odstavek 6.10.

(43)  Posebno poročilo št. 1/2004, odstavek 111.

(44)  Posebno poročilo št. 1/2004, odstavek 115.

(45)  Za te storitve, ki se oddajo podizvajalcem, bi lahko nato Komisija povrnila stroške v skladu s stopnjami, določenimi za dejavnosti „upravljanja in usposabljanja“, kakor je predvideno v členu 33(4).

(46)  Izraz „odprti razpis“ je bil uporabljen že v šestem okvirnem programu, vendar ni bil uradno opredeljen. Od takrat je Komisija zagotovila neformalne smernice o tem, kako izvesti tak „odprt razpis“ (na splošno je ta postopek podoben „razpisu za zbiranje predlogov“). Komisije ni podala nobenih informacij o številu primerov, v katerih se je do sedaj tak postopek izvedel.

(47)  Posebno poročilo št. 1/2004, odstavek 62.

(48)  Letno poročilo Sodišča za proračunsko leto 2004, odstavek 6.47; Posebno poročilo št. 1/2004, odstavki 36 do 39 in 139.

(49)  Treba je opozoriti, da morajo biti pri pripravi tega izračuna upoštevane različne dejavnosti, ki jih izvajajo posamezni udeleženci (npr. dejavnosti upravljanja in usposabljanja, ki imajo različne stopnje sofinanciranja), uporaba povprečnin ali pavšalov odvisno od posameznih dejavnosti, posebne stroškovne strukture sodelujočih pravnih subjektov in različne zgornje omejitve financiranja, določene v členu 33. Seveda se to osnovno načelo uporablja tudi za povračilo upravičenih stroškov, kakor je predvideno v členu 31.

(50)  Mnenje Sodišča št. 10/2005, odstavek 44.

(51)  Predlog Komisije, naj se samo „določljivi“ posredni davki opredelijo za neupravičene, lahko udeležence pripelje do tega, da pri poročanju stroškov prikrijejo DDV.

(52)  Letno poročilo Sodišča za proračunsko leto 2001, odstavek 4.47; Posebno poročilo št. 1/2004, odstavki 36 do 40 in 115 ter Mnenje št. 3/2005, odstavek 13.

(53)  Posebno poročilo št. 1/2004, odstavki 30 do 33.

(54)  Posebno poročilo št. 1/2004, odstavki 23 do 26.

(55)  Mnenje št. 2/2004; odstavek V.: Sistemi notranje kontrole morajo temeljiti na verigi kontrolnih postopkov, pri čemer ima vsaka stopnja posebej opredeljene cilje, ki upoštevajo delo drugih. Zahtevkom za vračilo izdatkov ali stroškov, ki presegajo neko mejno vrednost, morata biti priložena neodvisno revizijsko potrdilo in poročilo, ki temeljita na skupnih standardih pristopa in vsebine.

(56)  Glej člen 117 finančne uredbe (člen 180(2) pravil za izvajanje).

(57)  UL L 126, 12.5.1984, str. 20.

(58)  Mnenje št. 2/2004; odstavek VIII: „Sistemi notranje kontrole zahtevajo ustrezno ravnotežje med stroški kontrole določenega proračunskega področja in koristmi, ki jih prinesejo pregledi v smislu omejevanja tveganja izgube in nepravilnosti na sprejemljivo raven.“

(59)  Spremembe, ki jih je predlagalo Sodišče za povečanje samostojnosti konzorcijev (glej člene 18, 19 in 23 do 26) in preverjanje obstoja, pravnega statusa ter operativne in finančne sposobnosti udeležencev s strani Komisije (glej člen 16(a)), bodo zmanjšale možno tveganje za proračun Skupnosti do takega obsega, da v večini primerov odredbodajalcu ne bo treba uveljavljati solidarnostnega poroštva tretje osebe ali nepreklicne in brezpogojne skupne garancije (ki je v skladu s členom 182(3) pravil za izvajanje finančne uredbe obvezna, če predfinanciranje presega 80 % celotnih nepovratnih sredstev).

(60)  Opozoriti je treba, da Komisija v členu 38(2) predlaga, da naslednjim subjektom ni treba prispevati v „jamstveni sklad“: javnim telesom, pravnim subjektom, za katere pri udeležbi v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, srednješolskim in visokošolskim ustanovam, udeležencem v ukrepih za podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev, pionirskih raziskovalnih dejavnostih in ukrepih v korist posebnim skupinam, razen ukrepov v korist malim in srednjim podjetjem.

(61)  Glej tudi Mnenje št. 10/2005, odstavka 20 in 22.

(62)  Zlasti je treba razjasniti, ali se na podlagi besedila v Prilogi III „Sklepa“ to nanaša tudi na ukrepe zunaj področja sedmega okvirnega programa, kot so projekti EUREKA, in ali bi lahko bili ukrepi, razen ukrepov iz Priloge III (tj. skupne tehnološke pobude, veliki projekti – vključno s projekti Eureka in nove raziskovalne infrastrukture), upravičeni do dejavnosti financiranja posojil in jamstev Evropske investicijske banke.

PRILOGA

„PRAVILA ZA UDELEŽBO“

COM(2005) 705 konč. – Uredba

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007 do 2013)

(Besedilo velja za EGP)

Spremembe, ki jih predlaga

RAČUNSKO SODIŠČE

v svojem mnenju št. 1/2006

(glej odstavek Mnenja št. 1/2006)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

 

 

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 167 ter drugega odstavka člena 172 Pogodbe,

 

 

ob upoštevanju predloga Komisije (1),

 

 

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

 

 

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (3),

 

 

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (4),

 

 

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

 

 

(1)

Sedmi okvirni program je bil sprejet s Sklepom št. …/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 do 2013) (5).

 

5

 

Komisija je odgovorna za zagotovitev izvajanja okvirnega programa in njegovih posebnih programov, vključno s tem povezanimi finančnimi vidiki.

 

6

(2)

Sedmi okvirni program se izvaja v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6), v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe (7), v nadaljnjem besedilu „pravila za izvajanje“.

(2)

Sedmi okvirni program je treba se izvajati v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1 605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6), v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbo (ES, Euratom) št. 2 342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe (7), v nadaljnjem besedilu „pravila za izvajanje“.

 

(3)

Poleg tega se sedmi okvirni program izvaja v skladu s pravili glede državne pomoči, zlasti s pravili glede državne pomoči za raziskave in razvoj (8).

(3)

Poleg tega se Sedmi okvirni program je treba izvajati v skladu s pravili glede državne pomoči, zlasti s pravili glede državne pomoči za raziskave in razvoj (8).

15, 16

(4)

Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz morajo zagotoviti skladen in pregleden okvir za zagotovitev učinkovitega izvajanja in lahkega dostopa za vse udeležence sedmega okvirnega programa.

 

 

 

[nova uvodna izjava 4a] Ta uredba se uporablja tudi za dejavnosti, ki se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (ERS).

2, 17

(5)

Sedmi okvirni program mora spodbujati udeležbo iz najbolj oddaljenih regij Skupnosti ter tudi iz širokega spektra podjetij, raziskovalnih središč in univerz.

 

 

(6)

Zaradi skladnosti in transparentnosti je treba uporabljati opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) v skladu s Priporočilom Komisije 2003/361/ES (9).

 

 

(7)

Zato je primerno dovoliti udeležbo ne samo pravnih oseb, pod pogojem, da so upravičene do uresničevanja pravic in prevzemanja obveznosti, ampak tudi fizičnih oseb. Udeležba fizičnih oseb bo zagotovila, da ustvarjanje in razvoj raziskovalne odličnosti in zmogljivosti nista omejena na financiranje projektov s strani Skupnosti, ki vključujejo samo pravne osebe, ampak bo zagotovila tudi udeležbo MSP, ki niso pravne osebe.

(7)

Zato je primerno dovoliti udeležbo ne samo pravnih oseb, če so upravičene do uresničevanja pravic in prevzemanja obveznosti, ampak tudi fizičnih oseb, pod pogojem, da so upravičene do uresničevanja pravic in prevzemanja obveznosti. Udeležba fizičnih oseb bo zagotovila, da ustvarjanje in razvoj raziskovalne odličnosti in zmogljivosti nista omejena na financiranje projektov s strani Skupnosti, ki vključujejo samo pravne osebe, ampak bo zagotovila tudi udeležbo MSP, ki niso pravne osebe.

 

(8)

Potrebno je določiti minimalne pogoje za udeležbo, kot splošno pravilo in ob upoštevanju posebnosti posrednih ukrepov v okviru sedmega okvirnega programa. Zlasti je treba določiti pravila glede števila udeležencev in kraja, kjer je njihov sedež.

 

 

(9)

Primerno je, da se lahko prosto udeleži katera koli pravna oseba takoj, ko so izpolnjeni minimalni pogoji. Udeležba, ki presega mejno vrednost, mora zagotoviti učinkovito izvedbo zadevnega posrednega ukrepa.

(9)

Primerno je, da se lahko prosto udeleži katera koli pravna oseba takoj, ko so izpolnjeni minimalni pogoji. Udeležba, ki presega mejno vrednost minimalne pravne zahteve, ne sme ovirati mora zagotoviti učinkovitega izvajanja izvedbi zadevnega posrednega ukrepa.

22, 23, 24

(10)

Mednarodne organizacije, katerih poslanstvo je razvijanje sodelovanja na področju raziskav v Evropi in so v glavnem sestavljene iz držav članic ali pridruženih držav, je treba spodbujati k sodelovanju pri sedmem okvirnem programu.

 

 

(11)

V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja, kot je opisano v členih 164 in 170 Pogodbe, je treba predvideti sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter tudi sodelovanje mednarodnih organizacij. Vendar je primerno zahtevati, da je takšno sodelovanje upravičeno v smislu boljšega prispevanja k ciljem sedmega okvirnega programa.

 

 

 

[nova uvodna izjava 11a] Komisija bi morala izvajati sedmi okvirni program v skladu z načeli integriranega okvira notranje kontrole.

 

(12)

V skladu z zgoraj navedenimi cilji je potrebno določiti pogoje za zagotavljanje financiranja udeležencev v posrednih ukrepih s strani Skupnosti.

(12)

V skladu z zgoraj navedenimi cilji je potrebno določiti pogoje za zagotavljanje financiranja udeležencev v posrednih ukrepih s strani Skupnosti, kakor je določeno v delu (a) Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa.

 

(13)

Potrebno je, da Komisija poleg pravil in postopkov, določenih v finančni uredbi in njenih pravilih za izvajanje, vzpostavi nadaljnja pravila in postopke za urejanje predložitve, ocenjevanja, izbire in dodelitve predlogov. Določiti je treba zlasti pravila, ki urejajo uporabo neodvisnih strokovnjakov.

(13)

Potrebno je, da Komisija poleg pravil in postopkov, določenih v finančni uredbi, njenih pravilih za izvajanje in tej uredbi, vzpostavi in sprejme nadaljnja pravila in postopke za urejanje predložitve, ocenjevanja, izbire in pogajanj dodelitve o predlogih ter dodelitve nepovratnih sredstev. Ta pravila naj zlasti vključujejo določbe, ki urejajo uporabo neodvisnih strokovnjakov je treba določiti.

32, 33

(14)

Primerno je, da Komisija poleg pravil in postopkov, določenih v finančni uredbi in njenih pravilih za izvajanje, vzpostavi nadaljnja pravila in postopke za urejanje ocenjevanja pravne in finančne sposobnosti udeležencev pri posrednih ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa.

(14)

Primerno je, da Komisija naj poleg pravil in postopkov, določenih v finančni uredbi in njenih pravilih za izvajanje, vzpostavi in sprejme nadaljnja pravila in postopke za urejanje preverjanja obstoja, pravnega statusa ter operativne in finančne sposobnosti ocenjevanja pravne in finančne sposobnosti udeležencev v posrednih ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa.

34, 35, 36

(15)

V zvezi s tem finančna uredba in pravila za izvajanje med drugim urejajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti, postopke za povračilo sredstev, ki jih udeleženci dolgujejo Komisiji, izključitve iz pogodbe, postopke dodelitve sredstev in s tem povezane kazni ter revizije in preglede Komisije ter Računskega sodišča v skladu s členom 248(2) Pogodbe.

(15)

V zvezi s tem finančna uredba, njena in pravila za izvajanje in Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/1995  (10) med drugim urejajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti, postopke za povračilo sredstev, ki jih udeleženci dolgujejo Komisiji, izključitve iz pogodbe, postopke dodelitve sredstev in s tem povezane kazni ter revizije in preglede Komisije ter Računskega sodišča v skladu s členom 248(2) Pogodbe.

19

(16)

Sporazumi, sklenjeni za vsak ukrep, morajo predvideti kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je pooblastila, kot tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče, in preglede na kraju samem, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta št. 2185/96.

(16)

Sporazumi, sklenjeni za vsak ukrep, predvidevajo kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je pooblastila, kot tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče in preglede na kraju samem, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v skladu s postopki, določenimi v uredbah Sveta št. 2185/96, št. 1073/99 in št. 1074/99.

Podobno, sporazumi predvidevajo revizije Računskega sodišča, ki lahko na podlagi člena 248(2) Pogodbe opravlja svoje revizije v skladu z lastnimi pravili.

18, 19

(17)

Komisija mora spremljati posredne ukrepe, ki se izvajajo v okviru sedmega okvirnega programa ter tudi sedmi okvirni program in njegove posebne programe.

(17)

Komisija mora spremljati izvajanje posredne ukrepe, ki se izvajajo v okviru sedmega okvirnega programa, ter tudi sedmi okvirni program in njegovih posebnih programov in dokončanje prejšnjih okvirnih programov.

Komisija predstavi rezultate svojih dejavnosti spremljanja odboru, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic, predseduje pa mu Komisija.

57

(18)

Pravila, ki urejajo razširjanje rezultatov raziskav morajo, kjer je primerno, zagotoviti, da udeleženci varujejo intelektualno lastnino, pridobljeno z ukrepi, ter da uporabljajo in razširjajo navedene rezultate.

(18)

Pravila, ki urejajo razširjanje rezultatov raziskav morajo, kjer je primerno, zagotoviti, da udeleženci in njihovi pridruženi subjekti varujejo intelektualno lastnino, pridobljeno z ukrepi, ter da uporabljajo in razširjajo navedene rezultate.

 

(19)

Ob upoštevanju pravic lastnikov intelektualne lastnine morajo biti navedena pravila oblikovana tako, da udeležencem zagotovijo dostop do informacij, ki so jih prinesli k projektu, in do znanja, ki izhaja iz raziskovalnega dela, opravljenega v okviru projekta, v obsegu, potrebnem za nadaljevanje raziskovalnega dela ali za uporabo znanja, ki iz tega dela izhaja.

(19)

Ob upoštevanju pravic lastnikov intelektualne lastnine morajo biti navedena pravila oblikovana tako, da udeležencem in njihovim pridruženim subjektom zagotovijo dostop do informacij, ki so jih prinesli k projektu, in do znanja, ki izhaja iz raziskovalnega dela, opravljenega v okviru projekta, v obsegu, potrebnem za nadaljevanje raziskovalnega dela ali za uporabo znanja, ki iz tega dela izhaja.

 

(20)

Opustila se bo vzpostavljena obveznost v šestem okvirnem programu, da nekateri udeleženci prevzamejo finančno odgovornost za svoje partnerje v istem konzorciju. Glede na stopnjo tveganja, povezano z nevračilom sredstev, se lahko del finančnega prispevka Skupnosti zadrži za pokrivanje zneskov, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili partnerji, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Udeleženci, ki bi morali pokriti finančno obveznost za druge udeležence, bi prispevali k preprečevanju tveganja, ki si ga Komisija pridrži v času opravljanja izplačil.

(20)

Opustila se bo vzpostavljena obveznost v šestem okvirnem programu, da nekateri udeleženci prevzamejo finančno odgovornost za svoje partnerje v istem konzorciju. Glede na stopnjo tveganja, povezano z nevračilom sredstev, se lahko del finančnega prispevka Skupnosti zadrži za pokrivanje zneskov, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili partnerji, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Udeleženci, ki bi morali pokriti finančno obveznost za druge udeležence, bi prispevali k preprečevanju tveganja, ki si ga Komisija pridrži v času opravljanja izplačil.

34, 35, 36, 80, 81

(21)

Prispevki Skupnosti k skupnemu podjetju ali drugi strukturi, vzpostavljeni v skladu s členom 171 Pogodbe ali v skladu s členom 169 Pogodbe, so izven področja uporabe te uredbe.

(21)

Prispevki Skupnosti k skupnemu podjetju ali drugi strukturi, vzpostavljeni v skladu s členom 171 Pogodbe ali v skladu s členom 169 Pogodbe, so izven področja uporabe te uredbe.

 

(22)

Ta uredba izhaja iz temeljnih pravic in načel, ki jih zlasti priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(22)

Vsak ukrep, ki ga pokriva ta uredba, mora spoštovati temeljne pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

 

(23)

Skupnost lahko dodeli nepovratna sredstva Evropski investicijski banki (EIB) z namenom spodbujati zasebne naložbe v upravičene obsežne evropske ukrepe RTR s povečanjem zmogljivosti banke, da zmanjša tveganje, in tako omogoči (i) višja posojila EIB za določeno stopnjo tveganja in (ii) financiranje bolj tveganih evropskih ukrepov RTR, kot bi bilo mogoče brez podpore Skupnosti.

(23)

Skupnost lahko dodeli nepovratna sredstva Evropski investicijski banki (EIB) z namenom spodbujati zasebne naložbe v upravičene obsežne evropske ukrepe RTR, opredeljene v delu (b) Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa, s povečanjem zmogljivosti banke, da zmanjša tveganje, in tako omogoči (i) višja posojila EIB za določeno stopnjo tveganja in (ii) financiranje bolj tveganih evropskih ukrepov RTR, kot bi bilo mogoče brez podpore Skupnosti.

2

(24)

Skupnost lahko zagotovi finančno podporo, kot je predvideno v finančni uredbi, med drugim v obliki:

(24)

Skupnost lahko zagotovi finančno podporo, kot je predvideno v finančni uredbi, med drugim v obliki:

 

(a)

javnih naročil, v obliki cene za blago ali storitve, določene s pogodbo in izbrane na podlagi javnih razpisov;

(a)

javnih naročil, v obliki cene za blago ali storitve, določene s pogodbo in izbrane na podlagi javnih razpisov;

 

(b)

nepovratnih sredstev;

(b)

nepovratnih sredstev;

 

(c)

prispevkov organizaciji v obliki članarine;

(c)

prispevkov organizaciji v obliki članarine;

 

(d)

honorarjev za neodvisne strokovnjake, določenih v členu 17 te uredbe –

(d)

honorarjev za neodvisne strokovnjake, določenih v členu 17 te uredbe –

 

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

 

 

POGLAVJE I

Uvodne določbe

 

 

Člen 1

Člen 1

 

Vsebina

Vsebina in področje uporabe

 

Ta uredba določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter drugih pravnih subjektov pri ukrepih, ki jih izvaja en ali več udeležencev s pomočjo shem financiranja, opredeljenih v delu (a) Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa, v nadaljnjem besedilu „posredni ukrepi“.

[1.] Ta uredba določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter drugih pravnih subjektov pri ukrepih, ki jih izvaja en ali več udeležencev s pomočjo shem financiranja, opredeljenih v delu (a) Prilogi III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa, v nadaljnjem besedilu „posredni ukrepi“ , razen izjeme iz odstavka 8 tega člena.

20, 21

Določa tudi pravila v skladu s tistimi iz Uredbe (ES/Euratom) št. 1605/2002, v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbe (ES/Euratom) št. 2 342/2002, v nadaljnjem besedilu „pravila za izvajanje“, v zvezi s finančnim prispevkom Skupnosti za udeležence v posrednih ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa.

[2.] Določa tudi pravila v skladu s tistimi iz Uredbe (ES/Euratom) št. 1605/2002, v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbe (ES/Euratom) št. 2342/2002, v nadaljnjem besedilu „pravila za izvajanje“, v zvezi s finančnim prispevkom Skupnosti za udeležence v posrednih ukrepih v okviru sedmega okvirnega programa.

 

Kar zadeva rezultate raziskav, ki se izvajajo v okviru sedmega okvirnega programa, ta uredba določa pravila za razkritje novega znanja in pravic s katerim koli primernim sredstvom, razen s tistim, ki izhaja iz formalnosti za zaščito le-tega, in vključuje objavo novega znanja in pravic na vseh nosilcih, v nadaljnjem besedilu „razširjanje“.

[3.] Kar zadeva rezultate raziskav, ki se izvajajo v okviru sedmega okvirnega programa, ta uredba določa pravila za razkritje novega znanja in pravic s katerim koli primernim sredstvom, razen s tistim, ki izhaja iz formalnosti za zaščito le-tega, in vključuje objavo novega znanja in pravic na vseh nosilcih, v nadaljnjem besedilu „razširjanje“.

 

Poleg tega določa pravila za neposredno ali posredno uporabo novega znanja in pravic v nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih, razen tistih, ki jih zajema zadevni posredni ukrep, ali za razvoj, ki ustvarja in trži proizvod ali postopek, ali za oblikovanje in opravljanje storitve, v nadaljnjem besedilu „uporaba“.

[4.] Poleg tega določa pravila za neposredno ali posredno uporabo novega znanja in pravic v nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih, razen tistih, ki jih zajema zadevni posredni ukrep, ali za razvoj, ki ustvarja in trži proizvod ali postopek, ali za oblikovanje in opravljanje storitve, v nadaljnjem besedilu „uporaba“.

 

Glede novega znanja in pravic ter že obstoječega znanja in pravic ta uredba določa pravila v zvezi z licencami in uporabniškimi pravicami do le-teh, v nadaljnjem besedilu „pravice dostopa“.

[5.] Glede novega znanja in pravic ter že obstoječega znanja in pravic ta uredba določa pravila v zvezi z licencami in uporabniškimi pravicami do le-teh, v nadaljnjem besedilu „pravice dostopa“.

 

 

[6.] Ta uredba se uporablja za ukrepe, ki se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (ERS).

2, 17

 

[7.] Ta uredba se uporablja za nepovratna sredstva Evropski investicijski banki (EIB) za prispevek k zagotavljanju in razporejanju kapitala za njeno financiranje posojil in jamstev za ukrepe, opredeljene v Prilogi III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa.

 

 

[8. premaknjeno iz uvodne izjave 21] Prispevki Skupnosti k skupnemu podjetju ali drugi strukturi, vzpostavljeni v skladu s členom 171 Pogodbe ali v skladu s členom 169 Pogodbe in opredeljeni v delu (b) Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa, niso zajeti v področje uporabe te uredbe.

 

Člen 2

 

14

Opredelitve pojmov

 

 

Za namene te uredbe se poleg opredelitev pojmov iz finančne uredbe in pravil za izvajanje uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

 

 

(1)

„novo znanje in pravice“ pomeni rezultate, vključno z informacijami, ki so lahko varovane ali ne, in so pridobljene z ukrepi. Takšni rezultati vključujejo pravice, povezane z avtorskimi pravicami; pravice iz modela; patentne pravice; žlahtniteljske pravice; ali podobne oblike zaščite;

 

 

(2)

„že obstoječe znanje in pravice“ pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev, kot tudi avtorske pravice ali druge pravice intelektualne lastnine, ki se nanašajo na te informacije, zahtevke, ki so bili izpolnjeni pred njihovim pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev in ki so potrebni za izvajanje posrednega ukrepa ali za uporabo rezultatov posrednega ukrepa;

(2)

„že obstoječe znanje in pravice“ pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred sklenitvijo pristopom k sporazuma o dodelitvi sredstev, kot tudi avtorske pravice ali druge pravice intelektualne lastnine ali njihove uporabe, ki se nanašajo na te informacije, zahtevke, ki so bili izpolnjeni pred njihovim pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev in ki so in ki so potrebne za izvajanje posrednega ukrepa ali za uporabo novega znanja in pravic rezultatov posrednega ukrepa;

 

(3)

„raziskovalna organizacija“ pomeni neprofitno organizacijo, katere glavni cilj je izvajati znanstvene ali tehnične raziskave;

(3)

„raziskovalna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki je registriran kot neprofitna organizacija, katere glavni cilj je izvajati znanstvene ali tehnične raziskave;

 

(4)

„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica;

 

 

(5)

„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma s Skupnostjo pod pogoji ali na osnovi, po kateri daje finančni prispevek za sedmi okvirni program v celoti ali deloma;

 

 

(6)

„mednarodna organizacija“ pomeni katero koli medvladno organizacijo, razen Evropske skupnosti, ki ima mednarodno pravno osebnost, kot tudi specializirane agencije, ki jih je ustanovila takšna mednarodna organizacija;

 

 

(7)

„mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članov so države članice ali pridružene države in katere glavni cilj je spodbujati znanstveno in tehnološko sodelovanje v Evropi;

(7)

„mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članov so države članice ali pridružene države ali javno raziskovalno organizacijo ali državno agencijo za financiranje teh držav in katere glavni cilj je spodbujati znanstveno in tehnološko sodelovanje v Evropi;

 

(8)

„država partnerica za mednarodno sodelovanje“ pomeni tretjo državo, ki jo Evropska komisija uvršča med države z nizkimi prihodki, nižjimi srednjimi prihodki ali višjimi srednjimi prihodki, in ki je kot taka opredeljena v delovnih programih;

 

 

(9)

„javna organizacija“ pomeni vsak pravni subjekt, ustanovljen kot tak z nacionalnim javnim pravom, in mednarodne organizacije;

 

 

(10)

„MSP“ pomeni mikro, mala in srednje velika podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES, v različici z dne 6. maja 2003;

 

 

(11)

„delovni program“ pomeni načrt, ki ga Komisija sprejme za izvedbo posebnega programa, kot je opredeljeno v členu 3 Sklepa […/…];

 

 

(12)

„sheme financiranja“ pomeni mehanizme za financiranje posrednih ukrepov s strani Skupnosti, določene v delu (a) Priloge III k Sklepu […/…];

(12)

„sheme financiranja“ pomeni mehanizme za financiranje posrednih ukrepov s strani Skupnosti, določene v delu (a) v Prilogi III k Sklepu […/…];

20, 21

(13)

„izvajalec RTR“ pomeni pravni subjekt, ki izvaja raziskovalne in tehnološko-razvojne dejavnosti v korist posebnih skupin pri raziskovalnih projektih v korist takšnih skupin.

(13)

„izvajalec RTR“ pomeni pravni subjekt, ki izvaja raziskovalne in tehnološko-razvojne dejavnosti v korist posebnih skupin pri raziskovalnih projektih v korist takšnih skupin, kakor je opredeljeno v delu (a), oddelku 6, Priloge III k Sklepu […/…].

 

Člen 3

 

 

Zaupnost

 

 

V skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o dodelitvi sredstev, obvestilu o imenovanju ali pogodbi, obravnavajo Komisija in udeleženci kot zaupne kakršne koli podatke, znanje in dokumente, ki so jim bili sporočeni kot zaupni.

 

 

POGLAVJE II

Udeležba

 

 

ODDELEK 1

MINIMALNI POGOJI

 

 

Člen 4

 

 

Splošna načela

 

 

1.

Katero koli podjetje, univerza, raziskovalno središče ali drugi pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali v tretji državi lahko sodeluje pri posrednem ukrepu pod pogojem, da so izpolnjeni minimalni pogoji, določeni v tem poglavju, vključno s kakršnimi koli pogoji, določenimi v skladu s členom 12.

 

 

Toda v primeru posrednih ukrepov iz člena 5(1), 7, 8, ali 9, pri katerih so minimalni pogoji lahko izpolnjeni brez udeležbe pravnega subjekta s sedežem v državi članici, je treba prispevati k doseganju ciljev, določenih v členih 163 in 164 Pogodbe.

Toda v primeru posrednih ukrepov iz člena 5(1), 7, 8, ali 9, pri katerih so minimalni pogoji lahko izpolnjeni brez udeležbe pravnega subjekta s sedežem v državi članici, je treba prispevati k doseganju ciljev, določenih v členih 163 in 164 Pogodbe.

 

Pravni subjekt je katera koli fizična oseba ali katera koli pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države, kjer ima sedež, zakonodajo Skupnosti ali mednarodnim pravom, ki je pravna oseba ter ki v svojem imenu lahko uresničuje pravice in za katero veljajo obveznosti.

[ Pravni subjekt je katera koli fizična oseba ali katera koli pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države, kjer ima sedež, zakonodajo Skupnosti ali mednarodnim pravom, ki je pravna oseba ter ki v svojem imenu lahko uresničuje pravice in za katero veljajo obveznosti. ]

 

 

Toda v primeru posrednih ukrepov iz členov 5(1), 7, 8, ali 9, pri katerih so minimalni pogoji lahko izpolnjeni brez udeležbe pravnega subjekta s sedežem v državi članici, je treba okrepiti doseganje ciljev, določenih v členih 163 in 164 Pogodbe.

 

2.

V primeru fizičnih oseb se sklicevanja na sedež štejejo kot sklicevanja na običajno prebivališče.

[2.

V primeru fizičnih oseb se sklicevanja na sedež štejejo kot sklicevanja na običajno prebivališče.]

 

3.

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, v nadaljnjem besedilu „JRC“, lahko sodeluje pri posrednih ukrepih na isti podlagi ter z istimi pravicami in obveznostmi kot pravni subjekt s sedežem v državi članici.

 

 

Člen 5

 

22, 23, 24

Minimalni pogoji

 

 

1.

Minimalni pogoji za posredne ukrepe so:

1.

Minimalni pogoji za udeležbo v posrednih ukrepih so, da naslednji:

 

(a)

sodelovati morajo vsaj trije pravni subjekti, od katerih ima vsak sedež v državi članici ali pridruženi državi, od katerih pa ne smeta imeti dva sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

(a)

morajo sodelovati vsaj trije pravni subjekti;, od katerih ima vsak sedež v državi članici ali pridruženi državi, od katerih pa ne smeta imeti dva sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

 

 

(b)

države, v katerih imajo sedež ti pravni subjekti, morajo vključevati vsaj tri različne države članice ali pridružene države;

 

(b)

vsi trije pravni subjekti morajo biti med seboj neodvisni v skladu s členom 6.

(b c)

vsaj vsi trije pravni subjekti morajo biti med seboj neodvisni v skladu s členom 6.

 

2.

Za namene točke (a) odstavka 1, kadar je eden od udeležencev JRC ali mednarodna evropska interesna organizacija ali subjekt, ustanovljen v skladu z zakonodajo Skupnosti, se le-ta šteje za ustanovljenega v državi članici ali pridruženi članici, ki ni država članica ali pridružena država, v kateri ima sedež eden od drugih udeležencev v istem ukrepu.

 

 

Člen 6

 

 

Neodvisnost

 

 

1.

Dva pravna subjekta se štejeta za neodvisna drug od drugega, kadar noben od njiju ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot drugi.

 

 

2.

Za namene odstavka 1 ima lahko nadzor zlasti obliko:

 

 

(a)

neposrednega ali posrednega deleža več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala v zadevnem pravnem subjektu ali večine glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov navedenega subjekta;

 

 

(b)

dejansko ali pravno neposrednega ali posrednega deleža pristojnosti odločanja v zadevni pravni osebi.

 

 

3.

Vendar se naslednja odnosa med pravnimi subjekti sama po sebi ne štejeta za nadzorni odnos:

 

 

(a)

ista javna investicijska korporacija, institucionalni investitor ali družba tveganega kapitala ima neposreden ali posreden delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala ali večino glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov;

 

 

(b)

zadevne pravne subjekte ima v lasti ali jih nadzira ista javna organizacija.

 

 

Člen 7

 

22, 23, 24

Posredni ukrepi v zvezi z državami partnericami za mednarodno sodelovanje

 

 

Za sodelovalne projekte, ki obravnavajo udeležbo držav partneric za mednarodno sodelovanje v pariteti z državami članicami ali pridruženimi državami, kot so opredeljeni v delovnem programu, so minimalni pogoji naslednji:

Za sodelovalne projekte, kakor so opredeljeni v delu (a), oddelku 1, Priloge III k Sklepu […/…] in ki vključujejo ki obravnavajo udeležbo držav partneric za mednarodno sodelovanje v pariteti z državami članicami ali pridruženimi državami, kot so opredeljeni v delovnem programu, so minimalni pogoji naslednji:

 

(a)

sodelovati morajo vsaj štirje pravni subjekti;

(a)

sodelovati morajo vsaj štirje pravni subjekti;

 

(b)

vsaj dva od pravnih subjektov iz točke (a) morata imeti sedež v državi članici ali pridruženi državi, od katerih pa ne smeta imeti dva sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

(b)

države, v katerih imajo morajo imeti sedež vsaj dva sodelujoči pravni subjekti iz pododstavka (a), morajo vključevati vsaj dve v državi članici ali pridruženi državi, od katerih pa ne smeta imeti dva sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

 

(c)

vsaj dva od pravnih subjektov iz točke (a) morata imeti sedež v državi partnerici za mednarodno sodelovanje, od katerih pa ne smeta imeti dva sedeža v isti državi partnerici za mednarodno sodelovanje;

(c)

države, v katerih imajo morajo imeti sedež vsaj dva sodelujoči pravni subjekti iz pododstavka (a), morajo vključevati vsaj dve v državi partnerici za mednarodno sodelovanje, od katerih pa ne smeta imeti dva sedeža v isti državi partnerici za mednarodno sodelovanje;

 

(d)

vsi štirje pravni subjekti iz točke (a) morajo biti med seboj neodvisni v skladu s členom 6.

(d)

vsi vsaj štirje od sodelujočih pravnih subjektov morajo biti med seboj neodvisni v skladu s členom 6.

 

Člen 8

 

 

Usklajevalni in podporni ukrepi ter usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev

 

 

Za usklajevalne in podporne ukrepe ter dejavnosti v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta.

 

 

Prvi odstavek se ne uporablja v primeru ukrepov, ki so namenjeni usklajevanju raziskovalnih projektov.

 

 

Člen 9

 

2

„Pionirski“ raziskovalni projekti, ki jih sprožijo raziskovalci

 

 

Za posredne ukrepe v podporo „pionirskim“ raziskovalnim projektom, ki jih sprožijo raziskovalci in se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta s sedežem v državi članici ali pridruženi državi.

[1.] Za posredne ukrepe v podporo „pionirskim“ raziskovalnim projektom, ki jih sprožijo raziskovalci in se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, kakor so opredeljeni v delu (a), oddelku 4, Priloge III k Sklepu […/…], je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta s sedežem v državi članici ali pridruženi državi.

 

 

[2.] Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe, da zagotovi prenosljivost nepovratnih sredstev za „pionirske“ raziskovalne projekte, ki jih sprožijo raziskovalci in se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, med pravnimi subjekti s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah.

25, 26

Člen 10

 

24

Edini udeleženec

 

 

Kadar več pravnih subjektov, ki skupaj sestavljajo en pravni subjekt, izpolnjuje minimalne pogoje za posredni ukrep, je le-ta lahko edini udeleženec v posrednem ukrepu, pod pogojem, da ima sedež v državi članici ali pridruženi državi.

Kadar več pravnih subjektov, ki skupaj sestavljajo en pravni subjekt, kot so evropske gospodarske interesne skupine ali mednarodne evropske interesne organizacije, izpolnjuje minimalne pogoje za posredni ukrep, je ta pravni subjekt lahko edini udeleženec v posrednem ukrepu, če ima sedež v državi članici ali pridruženi državi.

 

Člen 11

 

 

Mednarodne organizacije in pravni subjekti s sedežem v tretjih državah

 

 

Udeležba v posrednih ukrepih je na voljo mednarodnim organizacijam in pravnim subjektom s sedežem v tretjih državah, potem ko so izpolnjeni minimalni pogoji iz tega poglavja ter tudi vsi pogoji, določeni v posebnih programih ali ustreznih delovnih programih.

 

 

Člen 12

 

 

Dodatni pogoji

 

 

Poleg minimalnih pogojev, določenih v tem poglavju, lahko posebni programi ali delovni programi določijo pogoje glede minimalnega števila udeležencev.

 

 

V skladu z naravo in cilji posrednega ukrepa lahko določijo tudi dodatne pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z vrsto udeleženca in po potrebi njegovim sedežem.

 

 

ODDELEK 2

POSTOPKI

 

 

PODODDELEK 1

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV

 

 

Člen 13

 

 

Razpisi za zbiranje predlogov

 

 

1.

Komisija izdaja razpise za zbiranje predlogov za posredne ukrepe v skladu z zahtevami, določenimi v ustreznih posebnih programih in delovnih programih.

1.

Komisija izdaja razpise za zbiranje predlogov za posredne ukrepe v skladu z zahtevami, določenimi v ustreznih posebnih programih in delovnih programih.

20, 21

Poleg obveščanja, določenega v pravilih za izvajanje, Komisija objavi razpise za zbiranje predlogov na spletnih straneh sedmega okvirnega programa, prek posebnih informacijskih kanalov in na nacionalnih točkah za stike, ki jih ustanovijo države članice in pridružene države.

 

 

2.

Komisija v razpisih za zbiranje predlogov po potrebi navede, da udeležencem ni treba skleniti konzorcijske pogodbe.

 

 

Člen 14

 

20, 21, 27, 28

Izjeme

 

 

Komisija ne izda razpisa za zbiranje predlogov za:

V skladu s finančno uredbo in njenimi pravili za izvajanje Komisija ne izda razpisa za zbiranje predlogov za:

 

(a)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki jih morajo izvajati pravni subjekti, opredeljeni v posebnih programih ali v delovnih programih, če posebni program delovnim programom dovoljuje opredelitev upravičencev v skladu s pravili za izvajanje;

(a)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki jih morajo izvajati pravni subjekti, opredeljeni v posebnih programih ali v delovnih programih, če posebni program delovnim programom dovoljuje opredelitev upravičencev v skladu s pravili za izvajanje;

 

(b)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup ali storitev, ki se ravna po pogojih, veljavnih za postopke javnih naročil, določene v finančni uredbi;

(b)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali storitve na podlagi pogodbe in izbranega v skladu s pravili o javnih naročilih, določene v finančni uredbi;

 

 

(c)

usklajevalne in podporne ukrepe, ki se nanašajo na štipendije za študij, raziskovanje ali usposabljanje in nagrade, dodeljene po natečajih;

 

(c)

usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z imenovanjem neodvisnih strokovnjakov;

(c d)

usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z imenovanjem neodvisnih strokovnjakov;

 

(d)

druge ukrepe, kadar tako predvidevajo finančna uredba ali pravila za izvajanje.

(d e)

druge ukrepe, ki se izvajajo na podlagi sklepov Sveta in Evropskega parlamenta (ali Sveta v posvetovanju z Evropskim parlamentom) ter so opredeljeni v delu (b) Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa kadar tako predvidevajo finančna uredba ali pravila za izvajanje.

 

PODODDELEK 2

OCENJEVANJE PREDLOGOV

PODODDELEK 2

OCENJEVANJE, IZBIRA, POGAJANJE O PREDLOGIH IN DODELITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV

 

Člen 15

Člen 15

30, 31

Ocenjevanje, izbira in dodelitev

Načela ocenjevanja ter merila za izbiro in dodelitev

 

1.

Komisija na podlagi načel za ocenjevanje ter meril za izbiro in dodelitev, določenih v posebnem programu in delovnem programu, oceni vse predloge, oddane v okviru razpisa za zbiranje predlogov.

1.

Komisija na podlagi načel ocenjevanja za ocenjevanje ter meril za izbiro in dodelitev, določenih v tej uredbi, posebnem programu in delovnem programu, oceni vse predloge za posredne ukrepe, oddane v okviru razpisa za zbiranje predlogov.

 

Delovni program lahko določi posebna merila ali dodatne podrobnosti glede uporabe meril.

 

 

 

[1a.] Posebna merila za izbiro in dodelitev, se lahko opredelijo zlasti za „pionirske“ raziskave, ki jih sprožijo raziskovalci in se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta,

31

 

[1b.] Če je določeno v delovnih programih ali razpisih za zbiranje predlogov, se lahko izvaja ocenjevanje na daljavo.

4, 31

2.

Predlog, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v posebnem programu, delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, se ne izbere. Takšen predlog se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbire in dodelitve.

2.

Predlog, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v posebnem programu, delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, ne izpolnjuje pogojev za udeležbo in se ne izbere. Takšen predlog se ga lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbire in dodelitve.

31

3.

Predlogi se izberejo na podlagi rezultatov ocenjevanja.

3.

Predlogi se izberejo na podlagi rezultatov ocenjevanja.

 

Člen 16

Člen 16

32, 33

Postopek predložitve, ocenjevanja, izbire in dodelitve

Postopek predložitve, ocenjevanja, izbire, pogajanja in dodelitve

 

1.

Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo postopek predložitve predlogov, ter tudi s tem povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve. Določi zlasti podrobna pravila za dvostopenjski postopek oddaje in pravila za dvostopenjski postopek ocenjevanja.

1.

Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo postopek predložitve predlogov, ter tudi s tem povezane postopke ocenjevanja, izbire, pogajanja in dodelitve. Določi zlasti podrobna pravila za dvostopenjski postopek oddaje in pravila za dvostopenjski postopek ocenjevanja.

 

2.

Kadar razpis za zbiranje predlogov določi dvostopenjski postopek oddaje, se samo od tistih predlogov, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje za prvo stopnjo, zahteva, da predložijo popoln predlog na drugi stopnji.

 

 

3.

Kadar razpis za zbiranje predlogov določi dvostopenjski postopek ocenjevanja, gredo v nadaljnje ocenjevanje le tisti predlogi, ki so sprejeti v prvi stopnji, ki temelji na ocenjevanju omejenega sklopa meril.

 

 

 

[3a.] Razen če je v delovnem programu določeno drugače, je treba predloge za posredne ukrepe predložiti elektronsko.

4

4.

Komisija sprejme in objavi pravila za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa udeležencev pri posrednih ukrepih ter tudi njihove finančne sposobnosti.

4.

Komisija sprejme in objavi pravila za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa udeležencev pri posrednih ukrepih ter tudi njihove finančne sposobnosti.

 

 

[4a.; premaknjeno iz člena 15(3)] Predlogi za posredne ukrepe se izberejo na podlagi primerjalne analize rezultatov ocenjevanja.

 

 

[5.] Udeleženci so pisno obveščeni o rezultatu ocenjevanja.

V primeru posrednih ukrepov, ki jih predlaga konzorcij, se lahko rezultat ocenjevanja in informacije o izbiri predloga sporočijo samo koordinatorju.

 

 

[6.] V zvezi z izbranimi predlogi se lahko Komisija, če je to potrebno, z udeleženci dogovori o spremembi znanstvenih, operativnih in finančnih vidikov posrednega ukrepa v mejah delovnega programa in razpisa za zbiranje predlogov ter ob upoštevanju rezultatov ocenjevanja predloga.

 

 

[7.] Komisija z uporabo postopka preverjanja iz člena 16a zagotovi, da imajo udeleženci operativno in finančno sposobnost, ki je potrebna, da posredni ukrep izvedejo tako in takrat, kot je treba.

 

 

[8.] Komisija dodeli nepovratna sredstva tistim predlogom, za katere so se uspešno zaključila pogajanja.

Vsi drugi predlogi se zavrnejo.

37, 38

 

Člen 16a

34, 35, 36, 42

 

Preverjanje obstoja, pravnega statusa ter operativne in finančne sposobnosti udeležencev v posrednih ukrepih

 

 

Komisija je odgovorna za preverjanje obstoja, pravnega statusa ter operativne in finančne sposobnosti udeležencev v posrednih ukrepih.

Preverjanje temelji na ustrezni dokazni dokumentaciji, ki jo zagotovi udeleženec in omogoča, da se ugotovijo njegov obstoj, pravni status ter finančna in operativna sposobnost.

To dokumentacijo je treba posodabljati redno ali vedno, ko to zahteva Komisija.

Za preprečevanje dvojnega preverjanja Komisija izda potrdilo o uspešnem preverjanju, ki se do nadaljnjega šteje za zadostno za vse predloge, ki jih predloži isti udeleženec.

V ta namen Komisija vzpostavi enoten sistem preverjanja in potrjevanja ter sprejme in objavi posebna pravila.

 

Člen 17

 

39

Imenovanje neodvisnih strokovnjakov

 

 

1.

Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju, ki ga zahtevajo sedmi okvirni program in njegovi posebni programi.

1.

Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju posrednih ukrepov in dejavnosti spremljanja, ki ga zahtevajo sedmi okvirni program in njegovi posebni programi.

 

Za usklajevalne in podporne ukrepe, navedene v členu 14, se neodvisni strokovnjaki imenujejo samo, če Komisija presodi, da je to potrebno.

Za usklajevalne in podporne ukrepe, navedene v členu 14, se neodvisni strokovnjaki imenujejo samo, če Komisija presodi, da je to potrebno.

 

2.

Neodvisni strokovnjaki se izberejo ob upoštevanju usposobljenosti in znanja, ki ustrezata nalogam, ki so jim bile dodeljene.

 

 

Neodvisni strokovnjaki se opredelijo in izberejo na podlagi razpisov za posameznike in na podlagi razpisov za nacionalne raziskovalne agencije, raziskovalne ustanove ali podjetja, katerih namen je sestaviti seznam primernih kandidatov.

 

 

Komisija lahko, če se ji to zdi primerno, izbere katerega koli posameznika izven seznama, ki ima primerne veščine.

 

 

Sprejmejo se ustrezni ukrepi za zagotovitev ustrezne zastopanosti obeh spolov pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov.

 

 

 

[2a.] Komisija za ocenjevanje in spremljanje „pionirskih“ raziskav, ki jih sprožijo raziskovalci, imenuje strokovnjake na podlagi predloga znanstvenega sveta Evropskega raziskovalnega sveta.

40

3.

Komisija se pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka prepriča, da se strokovnjak ne sooča z navzkrižjem interesov v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje.

3.

Komisija se pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka sprejme ustrezne ukrepe prepriča za zagotovitev, da se strokovnjak ne sooča z navzkrižjem interesov v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje.

 

4.

Komisija sprejme vzorec obvestila o imenovanju, v nadaljnjem besedilu „obvestilo o imenovanju“, ki vključuje izjavo, da pri neodvisnem strokovnjaku v času imenovanja ne obstaja navzkrižje interesov in da se obvezuje, da bo obvestil Komisijo, če se le-to pojavi med podajanjem njegovega mnenja ali med opravljanjem njegovih dolžnosti. Komisija sklene obvestilo o imenovanju med Skupnostjo in vsakim od neodvisnih strokovnjakov.

 

44

 

[ 4a.] Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo imenovanje in uporabo neodvisnih strokovnjakov.

32, 33

5.

Komisija za vsak posebni program in v vseh ustreznih sredstvih obveščanja redno objavlja seznam neodvisnih strokovnjakov, ki so ji pomagali.

5.

Komisija za vsak okvirni program in njegove posebne programe in v vseh ustreznih sredstvih obveščanja redno objavlja seznam in funkcije neodvisnih strokovnjakov, ki so ji pomagali.

 

 

Člen 17a

4, 41, 42

 

Zbirke podatkov in elektronska izmenjava podatkov

 

 

[1.] Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se podatki, ki se nanašajo na vse posredne ukrepe, financirane v okviru sedmega okvirnega programa, evidentirajo in obdelajo v celostnih zbirkah podatkov in skupnem računalniškem sistemu.

 

 

[2.] Komisija spodbuja elektronsko izmenjavo podatkov za vse vidike glede upravljanja predlogov in nepovratnih sredstev.

 

PODODDELEK 3

IZVAJANJE IN SPORAZUMI O DODELITVI SREDSTEV

PODODDELEK 3

IZVAJANJE POSREDNIH UKREPOV IN SPORAZUMOV O DODELITVI SREDSTEV

 

Člen 18

Člen 18

 

Splošno

Splošno Določbe o izvajanju sporazumov o dodelitvi sredstev

 

1.

Udeleženci izvedejo posredni ukrep in v ta namen sprejmejo vse potrebne in razumne ukrepe. Udeleženci v istem posrednem ukrepu izvedejo delo skupaj in solidarno do Skupnosti.

 

 

2.

Komisija na podlagi vzorca iz člena 19.7 in ob upoštevanju značilnosti zadevne sheme financiranja sestavi sporazum o dodelitvi sredstev med Skupnostjo in udeleženci.

2.

Komisija na podlagi vzorca iz člena 19.7 in ob upoštevanju značilnosti zadevne sheme financiranja sestavi sporazum o dodelitvi sredstev med Skupnostjo in udeleženci.

 

3.

Udeleženci ne prevzamejo nobenih obveznosti, ki niso v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

 

 

4.

Če kateri udeleženec ne izpolni svojih obveznosti, ostali udeleženci izpolnijo svoje obveznosti v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev brez kakršnega koli dodatnega prispevka Skupnosti, razen če jih Komisija izrecno ne razbremeni te obveznosti.

 

 

5.

Če izvedba ukrepa postane nemogoča ali ga udeleženci ne izvedejo, Komisija preneha z ukrepom.

5.

Če izvedba ukrepa postane nemogoča ali ga udeleženci ne izvedejo, Komisija preneha z ukrepom v skladu s členom 21.

56

6.

Udeleženci zagotovijo, da je Komisija obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na izvajanje posrednega ukrepa ali na interese Skupnosti.

 

 

Člen 19

Člen 19

43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50

Splošne določbe v sporazumu o dodelitvi sredstev

Splošne določbe za v sporazumu sporazume o dodelitvi sredstev

 

1.

Sporazum o dodelitvi sredstev določa pravice in obveznosti udeležencev do Skupnosti v skladu s Sklepom […/…], to uredbo, finančno uredbo in pravili za izvedbo ter v skladu s splošnimi načeli prava Skupnosti.

 

 

Prav tako v skladu z enakimi pogoji določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo udeleženci, kadar se neposredni ukrep že izvaja.

Prav tako v skladu z enakimi pogoji določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo udeleženci, kadar se neposredni ukrep že izvaja.

 

 

[1a. premaknjeno iz člena 18(2)] Komisija za vse posredne ukrepe, razen tistih iz člena 14, na podlagi z uporabo vzorcev iz člena 19(7) in ob upoštevanju značilnosti zadevne sheme financiranja, sestavi sporazum o dodelitvi sredstev med Skupnostjo in koordinatorjem, ki deluje v imenu udeležencev.

 

2.

Kjer je primerno, sporazum o dodelitvi sredstev določa, kateri del finančnega prispevka Skupnosti temelji na vračilu upravičenih stroškov in kateri del temelji na pavšalnih zneskih (vključno z obsegom stroškov na enoto) ali povprečninah.

2.

Kjer je primerno, Sporazum o dodelitvi sredstev določa trajanje ukrepa, znanstveno in tehnično delo, ki ga je treba opraviti, proračun skupnih predvidenih stroškov in kateri del največji finančni prispevek Skupnosti k posrednemu ukrepu temelji na pavšalnih zneskih (vključno z obsegom stroškov na enoto) ali povprečninah.

 

3.

Sporazum o dodelitvi sredstev določa, zaradi katerih sprememb v sestavi konzorcija se zahteva predhodna objava odprtega razpisa.

3.

Sporazum o dodelitvi sredstev določa, zaradi katerih sprememb v sestavi konzorcija se zahteva predhodna objava odprtega razpisa.

 

4.

Sporazum o dodelitvi sredstev zahteva predložitev rednih poročil o poteku izvajanja zadevnih posrednih ukrepov Komisiji.

4.

Sporazum o dodelitvi sredstev zahteva predložitev rednih poročil o poteku izvajanja zadevnih posrednih ukrepov Komisiji in lahko, če je primerno, predvideva tudi preglede za ocenitev izvajanja zadevnega posrednega ukrepa.

56

5.

Kjer je ustrezno, lahko sporazum o dodelitvi sredstev zahteva, da je Komisija obveščena vnaprej o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva novega znanja in pravic na tretjo stranko.

5.

Kjer je ustrezno, lahko sporazum o dodelitvi sredstev zahteva, da je Komisija obveščena v naprej o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva novega znanja in pravic na tretjo stranko.

 

6.

Če sporazum o dodelitvi sredstev določa, da udeleženci izvedejo dejavnosti, od katerih imajo koristi tretje stranke, morajo to na široko oglašati ter opredeliti, oceniti in izbrati tretje stranke transparentno, pošteno in nepristransko. Če delovni program tako določa, se v sporazumu o dodelitvi sredstev določijo merila za izbiro takih tretjih strank. Komisija si pridržuje pravico, da nasprotuje izbiri tretjih strank.

 

 

7.

Komisija v skladu s to uredbo sestavi vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev.

7.

Komisija v skladu s to uredbo sestavi in sprejme vzorce sporazumov o dodelitvi sredstev, ki so značilni za vsako od shem financiranja iz dela (a) Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa.

 

8.

Vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev odraža načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (11). Po potrebi obravnava sinergijo z izobraževanjem na vseh stopnjah; pripravljenost in sposobnost za pospeševanje dialoga ter razprav o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s splošno javnostjo izven raziskovalne skupnosti; dejavnosti za povečanje udeležbe in vloge žensk v raziskavah; in dejavnosti, ki obravnavajo socialno-ekonomske vidike raziskav.

8.

Vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev odraža načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (11) Po potrebi obravnava sinergijo z izobraževanjem na vseh stopnjah; pripravljenost in sposobnost za pospeševanje dialoga ter razprav o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s splošno javnostjo izven raziskovalne skupnosti; dejavnosti za povečanje udeležbe in vloge žensk v raziskavah; in dejavnosti, ki obravnavajo socialno-ekonomske vidike raziskav.

 

 

[8a. Premaknjeno iz uvodne izjave (16)] Vzorci sporazumov o dodelitvi sredstev, sklenjeni za vsak ukrep, predvidevajo kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je pooblastila, kot tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče, preglede na kraju samem, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu s postopki, določenimi v uredbah Sveta št. 2185/96 , št. 1073/99 in št. 1074/99.

19

Člen 20

 

 

Določbe o pravicah dostopa, uporabi in razširjanju

 

 

1.

Sporazum o dodelitvi sredstev določa obveznosti udeležencev glede pravic dostopa, uporabi in razširjanju, če teh obveznosti že ne določa ta uredba.

1.

Sporazum o dodelitvi sredstev določa pravice in obveznosti udeležencev glede pravic dostopa, uporabe in razširjanja, če teh pravic in obveznosti ne določa ta uredba.

 

V ta namen je Komisiji treba predložiti načrt za uporabo in razširjanje novega znanja in pravic.

 

 

2.

Sporazum o dodelitvi sredstev določa pogoje, v skladu s katerimi lahko udeleženci nasprotujejo tehnološki reviziji uporabe in razširjanja novega znanja in pravic, ki ju opravljajo določeni pooblaščeni predstavniki Komisije.

 

 

Člen 21

 

 

Določbe glede prenehanja sporazuma

 

 

Sporazum o dodelitvi sredstev določa razloge za delno ali popolno prenehanje sporazuma, zlasti zaradi neskladnosti s to uredbo, neizpolnjevanja ali kršenja določb sporazuma, in tudi zaradi posledic, ki jih ima na udeležence kakršno koli neizpolnjevanje določb ostalih udeležencev.

 

 

Člen 22

 

 

Posebne določbe

 

 

1.

Sporazum o dodelitvi sredstev za posredni ukrep v podporo obstoječim raziskovalnim infrastrukturam in, kjer je to primerno, novim raziskovalnim infrastrukturam, lahko predvidi posebne določbe o zaupnosti, objavljanju in pravicah dostopa ter obveznostih, ki bi lahko vplivale na uporabnike infrastrukture.

 

 

2.

Sporazum o dodelitvi sredstev za posredni ukrep v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev lahko predvidi posebne določbe o zaupnosti, pravicah dostopa in obveznostih v zvezi z raziskovalci, ki imajo ugodnosti od ukrepa.

 

 

3.

Sporazum o dodelitvi sredstev za posredni ukrep v okviru raziskav s področja varnosti in vesolja lahko predvidi posebne določbe o zaupnosti, razvrščanju podatkov, pravicah dostopa, prenosu lastništva novega znanja in pravic ter njihovi uporabi.

 

 

4.

Sporazum o dodelitvi sredstev za posredne ukrepe v zvezi z vprašanji varnosti, ki niso zajeta v odstavku 3, lahko, kjer je ustrezno, vključuje take posebne določbe.

 

 

 

[5.; premaknjeno iz člena 47] V primeru „pionirskih“ Udeleženci v zvezi s raziskovalnih dejavnosti, ki jih sprožijo raziskovalci, lahko sporazum o dodelitvi sredstev predvideva posebne določbe v zvezi z  razširjanjem aktivno zagotavljajo razširjanje novega znanja in pravic, pri čemer upoštevajo potreba po varovanju pravic intelektualne lastnine, prednosti hitrega razširjanja, zaupnost in legitimne interesi udeležencev.

 

Člen 23

Člen 23

45, 46, 47, 48, 49, 50

Podpis in pristop

Podpis in pristop v primeru večpartnerskih posrednih ukrepov

 

Sporazum o dodelitvi sredstev začne veljati, ko ga podpišeta koordinator in Komisija.

[1.] Sporazum o dodelitvi sredstev začne veljati, ko ga podpišeta koordinator, ki deluje v imenu drugih udeležencev, in Komisija.

 

Uporablja se za vsakega udeleženca, ki je uradno pristopil k sporazumu.

Uporablja se za vsakega udeleženca, ki je uradno pristopil h sporazumu konzorcijski pogodbi.

 

 

[2.] [ Spremembe sestave konzorcija so predmet pisne odobritve Komisije v skladu s členom 26(4). ]

 

PODODDELEK 4

KONZORCIJI

 

 

Člen 24

 

51, 52

Konzorcijske pogodbe

 

 

Če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov, morajo vsi pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednem ukrepu, sestaviti pogodbo, v nadaljnjem besedilu „konzorcijsko pogodbo“, ki zajema naslednje:

[1.] Če ni Razen če je ni v razpisu za zbiranje predlogov določeno drugače, morajo vsi pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednem ukrepu, skleniti sestaviti pogodbo, v nadaljnjem besedilu „konzorcijska pogodba“, ki zajema naslednje.

 

 

Konzorcijska pogodba lahko določi dodatne pravice in obveznosti udeležencev v posrednem ukrepu v skladu z določbami, opredeljenimi v sporazumu o dodelitvi sredstev, in ureja naslednje:

 

(a)

notranjo organizacijo konzorcija;

(a)

pravno zastopanje in notranjo organizacijo konzorcija, dogovore o zaupnosti in reševanje notranjih sporov, vključno z določbami glede umika, odstopa ali izmenjave udeležencev;

 

(b)

razdelitev finančnih prispevkov Skupnosti;

(b)

razdelitev proračuna predvidenih stroškov, razdelitev finančnega prispevka Skupnosti, oblike uporabljenih nepovratnih sredstev v skladu s členom 30(1) ter določbe o poročanju in izračunavanju stroškov v skladu s členom 30(2);

 

(c)

dodatna pravila za razširjanje in uporabo, vključno z dogovori o pravicah intelektualne lastnine, kjer je to primerno;

(c)

dodatna pravila za lastništvo novega znanja in pravic, ki jih proizvede posredni ukrep, prenos takega lastništva, pravice dostopa, razširjanje in uporabo, vključno z dogovori o pravicah intelektualne lastnine, kjer je to primerno;

 

(d)

rešitev notranjih sporov.

(d)

rešitev notranjih sporov.

 

 

[2.] Konzorcijsko pogodbo sklenejo vsi udeleženci, ki želijo sodelovati v posrednem ukrepu, preden koordinator podpiše sporazum o dodelitvi sredstev.

 

 

[3.] Komisija v skladu s to uredbo oblikuje vzorce konzorcijskih pogodb, značilne za vsako od shem financiranja, opredeljenih v delu (a) Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa.

 

Člen 25

 

45, 46, 47, 48, 49, 50

Koordinator

 

 

1.

Pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednih ukrepih, imenujejo enega izmed članov, da deluje kot koordinator in opravlja naslednje naloge v skladu s to uredbo, finančno uredbo, pravili za izvedbo in sporazumom o dodelitvi sredstev:

1.

Pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednih ukrepih, med seboj imenujejo enega izmed članov, da deluje kot koordinatorja, ki opravlja naslednje naloge v skladu s to uredbo, finančno uredbo, pravili za izvajanje in sporazumom o dodelitvi sredstev:

 

(a)

zagotavlja, da pravni subjekti iz sporazuma o dodelitvi sredstev zaključijo potrebne formalnosti za pristop k sporazumu, kot predvidevajo določbe iz sporazuma;

(a)

zagotavlja, da pravni subjekti, ki sodelujejo v posrednem ukrepu, izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev in konzorcijsko pogodbo iz sporazuma o dodelitvi sredstev zaključijo potrebne formalnosti za pristop k sporazumu, kot predvidevajo določbe iz sporazuma;

 

(b)

prejme finančni prispevek Skupnosti in ga razdeli;

(b)

prejme finančni prispevek Skupnosti in ga razdeli v skladu z določbami iz konzorcijske pogodbe;

 

(c)

hrani finančna poročila in vodi evidenco ter obvešča Komisijo o razdelitvi finančnega prispevka Skupnosti v skladu s členom 36;

(c)

hrani finančna poročila, vodi evidenco in obvešča Komisijo o razdelitvi finančnega prispevka Skupnosti v skladu s členom 24(b) in členom 36;

 

(d)

zagotavlja učinkovito in korektno komunikacijo med udeleženci in Komisijo.

(d)

zagotavlja učinkovito in korektno poročanje o znanstvenih in tehničnih rezultatih ter napredku dela komunikacijo med udeleženci in v skladu s členom 19(4) Komisiji;

 

 

(e)

zaključi udeležbo pravnih subjektov, če udeleženec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz sporazuma o dodelitvi sredstev ali konzorcijske pogodbe.

 

2.

Koordinator je opredeljen v sporazumu o dodelitvi sredstev.

2.

Koordinator je opredeljen v sporazumu o dodelitvi sredstev konzorcijski pogodbi.

 

Za imenovanje novega koordinatorja je potrebna pisna privolitev Komisije.

Za imenovanje novega koordinatorja je potrebna pisna privolitev Komisije.

 

 

[3.] Če je to predvideno v konzorcijski pogodbi, lahko koordinator svoje administrativne in upravljavske dejavnosti odda zunanjim izvajalcem v skladu s členom 33(4).

53

Člen 26

 

54, 55

Spremembe v konzorciju

 

 

1.

Udeleženci v posrednem ukrepu lahko predlagajo pristop novega udeleženca ali odstop obstoječega.

1.

Udeleženci v posrednem ukrepu se lahko dogovorijo, da vključijo predlagajo pristop novega udeleženca ali sprejmejo odstop odstop obstoječega udeleženca v skladu z ustreznimi določbami iz konzorcijske pogodbe.

 

2.

Vsak pravni subjekt, ki se pridruži ukrepu, ki se že izvaja, mora pristopiti k sporazumu o dodelitvi sredstev.

2.

Vsak pravni subjekt, ki se pridruži ukrepu, ki se že izvaja, mora pristopiti k sporazumu o dodelitvi sredstev in konzorcijski pogodbi.

 

3.

Če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, konzorcij objavi odprti razpis in ga na široko oglaša s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur ter nacionalnih točk za stike, ki jih za informacije in podporo ustanovijo države članice in pridružene države.

3.

Če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, konzorcij objavi odprti razpis in ga na široko oglaša s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur ter nacionalnih točk za stike, ki jih za informacije in podporo ustanovijo države članice in pridružene države.

55

Konzorcij oceni ponudbe ob upoštevanju meril, ki so urejala izbiro prvotnega ukrepa, in s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je konzorcij imenoval v skladu z načeli iz člena 15 in člena 17.

Konzorcij oceni ponudbe ob upoštevanju meril, ki so urejala izbiro prvotnega ukrepa, in s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je konzorcij imenoval v skladu z načeli iz člena 15 in člena 17.

 

4.

Konzorcij mora o vsaki spremembi v svoji sestavi obvestiti Komisijo, ki lahko ugovarja v 45 dneh po obvestilu.

4.

Konzorcij mora o vsaki spremembi v svoji sestavi obvestiti Komisijo, ki lahko ugovarja v 45 dneh po obvestilu.

 

Spremembe v sestavi konzorcija, ki so povezane s predlogi za druge spremembe v zvezi s sporazumom o dodelitvi sredstev in niso neposredno povezane s spremembo v sestavi konzorcija, mora pisno odobriti Komisija.

[Spremembe v sestavi konzorcija, ki so povezane s predlogi za druge spremembe v zvezi s sporazumom o dodelitvi sredstev in niso neposredno povezane s spremembo v sestavi konzorcija mora pisno odobriti Komisija.]

 

PODODDELEK 5

SPREMLJANJE PROGRAMOV IN POSREDNIH UKREPOV TER SPOROČANJE INFORMACIJ

 

 

Člen 27

Člen 27

39, 56

Spremljanje

Spremljanje in pregledi

 

Komisija spremlja izvajanje posrednih ukrepov na podlagi rednih poročil o napredku, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 19(4).

[1.]  Komisija spremlja izvajanje posrednih ukrepov na podlagi rednih poročil o napredku, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 19(4).

 

Komisija zlasti spremlja izvajanje načrta za uporabo in razširjanje novega znanja in pravic, ki ga je treba predložiti v skladu z drugim pododstavkom člena 20(1).

…

 

 

[2.] Komisija lahko opravlja preglede posrednih ukrepov redno ali po njihovem zaključku.

Taki pregledi se lahko opravljajo tudi za ugotavljanje, ali je treba v skladu s členom 18(5) posredni ukrep zaključiti.

 

V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, ki so imenovani v skladu s členom 17.

V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, ki so imenovani v skladu s členom 17.

 

Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki so imenovani v skladu s členom 17, spremlja sedmi okvirni program, njegove specifične programe in, kjer je primerno, prejšnje okvirne programe. Poleg tega lahko v skladu s členom 17 ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov za svetovanje glede izvajanja raziskovalne politike Skupnosti.

[3.]  Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki so imenovani v skladu s členom 17 spremlja sedmi okvirni program, njegove posebne programe in, kjer je primerno, prejšnje okvirne programe. Poleg tega lahko poišče nasvete v skladu s členom 17 ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov za svetovanjeo izvajanju raziskovalne politike Skupnosti.

 

 

[4. premaknjeno od zgoraj ]  V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, ki so imenovani v skladu s členom 17.

 

 

[5.] Komisija v skladu z odstavki 1 do 3 tega člena predstavi rezultate svojih dejavnosti spremljanja odboru, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic, predseduje pa mu Komisija.

57

 

[6.] Za spremljanje „pionirskih“ raziskav, ki jih sprožijo raziskovalci in se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, so odgovorni „znanstveni svet“ Evropskega raziskovalnega sveta ali njegovi pristojni pododbori.

56

Člen 28

 

 

Razpoložljive informacije

 

 

1.

Komisija lahko državi članici ali pridruženi državi da na zahtevo na razpolago kakršne koli uporabne informacije, ki jih ima glede novega znanja in pravic, ki so pridobljeni iz dela, ki se izvaja v zvezi s posrednim ukrepom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

 

 

(a)

te informacije so pomembne za javno politiko;

 

 

(b)

udeleženci niso zagotovili upravičenih in zadostnih razlogov za pridržanje zadevnih informacij.

 

 

2.

Pod nobenimi pogoji pa zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 1 ne pomeni, da se na prejemnika prenesejo kakršne koli pravice ali obveznosti Komisije ali udeležencev.

 

 

Toda prejemnik ravna s takimi informacijami zaupno, razen če se objavijo ali jih objavijo udeleženci, ali če so bile sporočene Komisiji brez omejitev glede njihove zaupnosti.

 

 

ODDELEK 3

FINANČNI PRISPEVEK SKUPNOSTI

 

 

PODODDELEK 1

UPRAVIČENOST DO FINANCIRANJA IN OBLIKE NEPOVRATNIH SREDSTEV

 

 

Člen 29

 

 

Upravičenost do financiranja

 

 

1.

Kateri koli izmed naslednjih pravnih subjektov, ki sodeluje v posrednem ukrepu, lahko prejme finančni prispevek Skupnosti:

 

 

(a)

vsak pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici ali pridruženi državi, ali ki je bil ustanovljen v skladu s pravom Skupnosti;

 

 

(b)

vsaka mednarodna evropska interesna organizacija;

 

 

(c)

vsak pravni subjekt s sedežem v državi partnerici za mednarodno sodelovanje.

 

 

2.

Finančni prispevek Skupnosti se lahko odobri za pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki ni država partnerica za mednarodno sodelovanje, ali za sodelujoče mednarodne organizacije razen mednarodne evropske interesne organizacije, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

 

 

(a)

če je tako predvideno v posebnem programu ali ustreznem delovnem programu;

 

 

(b)

prispevek je bistven za izvedbo posrednega ukrepa;

 

 

(c)

tako financiranje je predvideno v dvostranskem znanstvenem in tehnološkem sporazumu med Skupnostjo in državo, v kateri je sedež pravnega subjekta.

 

 

Člen 30

 

 

Oblike nepovratnih sredstev

 

3, 58, 59, 60, 61

1.

Finančni prispevek Skupnosti za nepovratna sredstva iz dela (a) Priloge III k sedmemu okvirnemu programu temelji na povračilu upravičenih stroškov.

1.

Finančni prispevek Skupnosti za nepovratna sredstva iz dela (a) Priloge III k sedmemu okvirnemu programu je sestavljen temelji na iz povračila, delnega ali celotnega, upravičenih stroškov.

 

Finančni prispevek Skupnosti pa lahko zavzame obliko pavšalnega financiranja, vključno z obsegom stroškov na enoto, ali povprečnin ali lahko kombinira povračilo upravičenih stroškov s pavšalnimi zneski in povprečninami.

Finančni prispevek Skupnosti pa lahko zavzame obliko pavšalnega financiranja, vključno z obsegom stroškov na enoto, ali povprečnin ali lahko kombinira povračilo upravičenih stroškov s pavšalnimi zneski in povprečninami.

 

 

Povprečnine za celotne posredne ukrepe se lahko uporabljajo samo za usklajevalne in podporne ukrepe in ukrepe na področju usposabljanja in poklicnega razvoja raziskovalcev.

60

Finančni prispevek skupnosti je prav tako lahko v obliki štipendij ali nagrad.

Finančni prispevek Skupnosti je prav tako lahko v obliki štipendij ali nagrad.

 

2.

Medtem ko se finančni prispevek Skupnosti izračuna s sklicevanjem na stroške celotnega posrednega ukrepa, pa temelji na stroških, ki jih poroča vsak udeleženec.

2.

Medtem ko Največji finančni prispevek Skupnosti za posredni ukrep se opredeli izračuna s sklicevanjem na stroške celotnega posrednega ukrepa, ki jih v skladu z dejavnostmi, ki jih opravi vsak udeleženec in na podlagi proračuna predvidenih poroča stroškov za vsakega udeleženca.

61

Člen 31

 

 

Povračilo upravičenih stroškov

 

 

1.

Nepovratna sredstva sofinancirajo udeleženci.

1.

Posredne ukrepe, za katere se dodelijo nepovratna sredstva iz proračuna Skupnosti, sofinancirajo udeleženci.

 

Finančni prispevek Skupnosti za povračilo upravičenih stroškov ne sme prinašati dobička.

Finančni prispevek Skupnosti za povračilo upravičenih stroškov ne sme prinašati dobička. Ali je dobiček nastal ali ne, se opredeli za vsakega udeleženca posebej.

62

2.

Za plačilo nepovratnih sredstev se po koncu izvajanja ukrepa upoštevajo prejemki.

2.

Za plačilo nepovratnih sredstev se po koncu izvajanja ukrepa upoštevajo prejemki v skladu s členom 33(5).

 

3.

Stroški, nastali pri izvajanju posrednega ukrepa, se štejejo za upravičene, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

3.

Stroški, nastali pri izvajanju posrednega ukrepa pri vsakemu udeležencu, se štejejo za upravičene, če izpolnjujejo naslednje pogoje

 

(a)

morajo biti dejanski;

 

 

(b)

nastati so morali med trajanjem ukrepa, razen finančnih poročil, če je tako določeno s sporazumom o dodelitvi sredstev;

 

 

(c)

morali so biti določeni v skladu z običajnimi računovodskimi in upravljavskimi načeli ter praksami posameznega udeleženca in uporabljeni z edinim namenom doseganja ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov, na način, skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(c)

morali so biti določeni in uporabljeni v skladu z običajnimi računovodskimi in upravljavskimi načeli države, v kateri ima sedež pravni subjekt, in praksami stroškovnega računovodstva posameznega udeleženca, ter nastati z edinim namenom doseganja ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov, na način, skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

63, 65

(d)

zabeleženi morajo biti v računovodski evidenci udeleženca in plačani ter, v primeru prispevkov s strani tretjih strank, zabeleženi v računovodski evidenci navedenih tretjih strank;

(d)

zabeleženi morajo biti v računovodski evidenci udeleženca in plačani in, v primeru prispevkov s strani tretjih strank, zabeleženi v računovodski evidenci navedenih tretjih strank;

 

(e)

izključevati morajo neupravičene stroške, zlasti določljive posredne davke, vključno z DDV, dajatve, dolgovane obresti, izločitve za primer možnih izgub ali dajatev, tečajne izgube, stroške v zvezi z donosom od kapitala, napovedane ali nastale stroške ali povrnjene za drugi projekt Skupnosti, dolgove in stroške dolžniške obveznosti, prekomerne ali nepremišljene izdatke ter katere koli druge stroške, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) do (d).

(e)

izključevati morajo neupravičene stroške, zlasti vračljive določljive posredne davke, vključno z DDV, dajatve, dolgovane obresti, izločitve za primer možnih izgub ali dajatev, tečajne izgube, stroške v zvezi z donosom od kapitala, napovedane ali nastale stroške ali povrnjene za drugi projekt Skupnosti, dolgove in stroške dolžniške obveznosti, prekomerne ali nepremišljene izdatke ter katere koli druge stroške, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) do (d).

64

Za namene iz točke (a) se lahko uporabijo povprečni stroški za osebje, če so v skladu z upravljalnimi načeli in računovodsko prakso udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.

Za namene iz točke (a) se lahko uporabijo povprečni stroški za osebje, če so v skladu z upravljalnimi načeli in računovodsko prakso udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.

 

Člen 32

Člen 32

66, 67, 68, 69, 70

Neposredni in posredni upravičeni stroški

Neposredni in posredni upravičeni stroški

 

1.

Upravičeni stroški so sestavljeni iz stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati ukrepu, v nadaljnjem besedilu „posredni upravičeni stroški“ in, kjer je ustrezno, stroškov, ki jih ni mogoče neposredno pripisati ukrepu, toda se lahko pripišejo kot nastali v neposredni povezavi z neposrednimi upravičenimi stroški, pripisanimi ukrepu, v nadaljnjem besedilu „neposredni upravičeni stroški“.

 

 

 

[1a.] Neposredni stroški so lahko sestavljeni iz stroškov dela, potnih stroškov in dnevnic ter drugih posebnih stroškov.

67

 

[1b.] Stroški dela vključujejo osebne prejemke in povezane dajatve za osebje, ki ga je neposredno zaposlil udeleženec.

Obračunajo se na podlagi evidence udeleženca o času, ki ga je osebje dejansko porabilo za posredni ukrep.

Udeleženec lahko obračuna povprečne stroške ali stroške na enoto za posebne kategorije osebja, če so opredeljeni v skladu z njegovimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva.

 

 

[1c.] Potni stroški in dnevnice za osebje, ki sodeluje v posrednem ukrepu, se obračunajo kot dejansko nastali stroški ali na podlagi stroškov na enoto, če so opredeljeni v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva udeleženca ali temeljijo na stroških na enoto, ki jih je določila Komisija.

 

 

[1d.] Drugi posebni stroški, vključno s trajno opremo, uporabninami, potrošnim blagom in oddajo del podizvajalcem, so upravičeni samo, če so določeni v sporazumu o dodelitvi sredstev.

 

2.

Za kritje posrednih upravičenih stroškov lahko vsak udeleženec izbere pavšalni znesek svojih skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen svojih neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci.

2.

Za kritje posrednih upravičenih stroškov lahko vsak udeleženec obračuna dejanske stroške ali izbere pavšalni znesek za svoje skupne neposredne upravičene stroške dela , razen svojih neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci , če je določen v skladu z njegovimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva.

68, 69, 70

3.

Sporazum o dodelitvi sredstev lahko določa, da se povračilo posrednih upravičenih stroškov omeji na maksimalni odstotek neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, zlasti za usklajevanje in podporne ukrepe in, kjer je ustrezno, ukrepe za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev.

3.

Sporazum o dodelitvi sredstev lahko določa, da se povračilo posrednih upravičenih stroškov omeji na maksimalni odstotek neposrednih upravičenih stroškov dela , razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, zlasti za usklajevanje in podporne ukrepe in, kjer je ustrezno, ukrepe za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev.

68

Člen 33

 

3, 71, 72, 73

Zgornje finančne omejitve

 

 

1.

Finančni prispevek Skupnosti za raziskovalne in tehnološko-razvojne dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

 

 

Toda za javna telesa, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije in MSP pa lahko krije največ 75 % skupnih upravičenih stroškov.

 

71, 72

2.

Finančni prispevek Skupnosti lahko za predstavitvene dejavnosti krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

 

 

3.

Finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti, ki jih podpirajo pionirske raziskovalne dejavnosti, usklajevanje in podporne ukrepe ter ukrepe za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev lahko krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

 

 

4.

Za upravljanje in revizijska potrdila ter druge dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3, lahko finančni prispevek Skupnosti znaša največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

4.

Za upravljavske dejavnosti (vključno z in revizijskimi potrdili) in dejavnosti usposabljanja pri ukrepih, ki ne spadajo v okvir sheme financiranja za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev, usklajevanje, mrežno povezovanje in razširjanje ter druge dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3, lahko finančni prispevek Skupnosti znaša največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

73

Druge dejavnosti iz prvega pododstavka med drugim vključujejo usposabljanje v ukrepih, ki ne spadajo pod shemo financiranja za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev, usklajevanje, razvijanje omrežij in razširjanje.

Druge dejavnosti iz prvega pododstavka med drugim vključujejo usposabljanje v ukrepih, ki ne spadajo pod shemo financiranja za usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev, usklajevanje, razvijanje omrežij in razširjanje.

 

5.

Za namene odstavkov 1 do 4 se za določitev finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo upravičeni stroški brez prejemkov.

5.

Za namene odstavkov 1 do 4 se za določitev finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo upravičeni stroški in brez prejemki.

 

6.

Odstavki od 1 do 5 se uporabljajo, če je primerno, za posredne ukrepe, kjer se pavšalno financiranje in povprečnine uporabljajo za celoten posredni ukrep.

6.

Odstavki od 1 do 5 se uporabljajo, če je primerno, za posredne ukrepe, kjer se pavšalno financiranje in povprečnine uporabljajo za celoten posredni ukrep.

 

Člen 34

Člen 34

74

Poročanje in revizija upravičenih stroškov

Poročanje in revizija upravičenih stroškov

 

1.

Komisiji je treba predložiti redna poročila o upravičenih stroških, finančnih obrestih na predfinanciranje in prejemkih v zvezi s posrednimi ukrepi, ki morajo biti po potrebi potrjena z revizijskim potrdilom v skladu s finančno uredbo in pravili za izvedbo.

1.

Komisiji se redno poroča o vseh Komisiji je treba predložiti redna poročila o upravičenih stroških, finančnih obrestih na predfinanciranje in prejemkih, ki se nanašajo na v zvezi s zadevni posredni ukrep ki morajo biti po potrebi potrjena z revizijskim potrdilom v skladu s finančno uredbo in pravili za izvedbo.

 

O obstoju sofinanciranja v zvezi z zadevnimi ukrepi je treba poročati in ga, kjer je primerno, potrditi ob zaključku ukrepa.

O obstoju sofinanciranja v zvezi z zadevnimi ukrepi je treba poročati in ga, kjer je primerno, potrditi ob zaključku ukrepa.

 

2.

Za javna telesa, raziskovalne organizacije in srednješolske ter visokošolske ustanove lahko revizijsko potrdilo iz odstavka 1 izda pristojni javni uradnik.

2.

Za javna telesa, raziskovalne organizacije in srednješolske ter visokošolske ustanove lahko revizijsko potrdilo iz odstavka 1 izda pristojni javni uradnik.

 

 

Člen 34a

69, 75, 76, 77

 

Revizijska potrdila

 

 

[1.] Prijavljeni stroški se potrdijo v skladu s finančno uredbo in njenimi pravili za izvajanje.

 

 

[2.] V skladu s to uredbo in določbami sporazuma o dodelitvi sredstev revizijska potrdila zagotavljajo, da:

75

 

(a)

so stroški, katerih povračilo zahteva udeleženec, upravičeni;

 

 

(b)

so stroški, obresti na predfinanciranje in prejemki pravilno opredeljeni in utemeljeni z ustrezno dokazno dokumentacijo.

 

 

[3.] Revizijska potrdila zagotovi zunanji revizor ali v primeru javnih teles pristojni javni uradnik.

Zunanji revizor mora izpolnjevati zahteve, določene v skladu z osmo direktivo Sveta 84/253/EGS z dne 10. aprila 1984. Pristojnost javnega uradnika določajo nacionalna zakonodaja in ustrezni organi.

Zunanji revizor ali v primeru javnih teles pristojni javni uradnik, ki izda revizijsko potrdilo, mora biti neodvisen od udeleženca, ki je odgovoren za izbiro revizorja.

76

 

[4.] Komisija ima dostop do dokazne dokumentacije za ta revizijska potrdila.

77

Člen 35

Člen 35

59, 78, 79

Mreže odličnosti

Mreže odličnosti

 

1.

Če v delovnem programu ni določeno drugače, se finančni prispevek Skupnosti za mreže odličnosti izplača v obliki povprečnin, izračunanih glede na število raziskovalcev, ki bodo vključeni v mrežo odličnosti, in glede na trajanje ukrepa.

1.

Če v delovnem programu ni določeno drugače, se finančni prispevek Skupnosti za mreže odličnosti izplača v obliki povprečnin, izračunanih glede na število raziskovalcev, ki bodo vključeni v mrežo odličnosti, in glede na trajanje ukrepa.

 

2.

Vrednost enote za povprečnine, plačane v skladu z odstavkom 1, je 23 500 EUR na raziskovalca in na leto.

2.

Vrednost enote za povprečnine, plačane v skladu z odstavkom 1, je 23 500 EUR na raziskovalca in na leto.

 

Komisija prilagodi znesek v skladu s finančno uredbo in pravili za njeno izvedbo.

Komisija prilagodi znesek v skladu s finančno uredbo in pravili za njeno izvedbo.

 

3.

Z delovnim programom se določi maksimalno število udeležencev in, kjer je ustrezno, maksimalno število raziskovalcev, ki jih je mogoče vzeti za osnovo izračuna maksimalne povprečnine iz odstavka 1. Toda udeleženci, ki so pod ali nad najvišjimi vrednostmi za določitev finančnega prispevka, lahko sodelujejo, kot je ustrezno.

3.

Z delovnim programom se določi maksimalno število udeležencev in, kjer je ustrezno, maksimalno število raziskovalcev, ki jih je mogoče vzeti za osnovo izračuna maksimalne povprečnine iz odstavka 1. Toda udeleženci, ki so pod ali nad najvišjimi vrednostmi za določitev finančnega prispevka, lahko sodelujejo, kot je ustrezno.

 

4.

Izplačilo povprečnin iz odstavka 1 se izvede s periodičnim sproščanjem sredstev.

4.

Izplačilo povprečnin iz odstavka 1 se izvede s periodičnim sproščanjem sredstev.

 

Ta periodična sproščanja sredstev se opravijo v skladu z oceno postopnega izvajanja skupnega programa dejavnosti z meritvijo povezovanja raziskovalnih virov in zmogljivosti, ki temelji na kazalcih učinkovitosti, o katerih je bil sklenjen dogovor s konzorcijem in so določeni s sporazumom o dodelitvi sredstev.

Ta periodična sproščanja sredstev se opravijo v skladu z oceno postopnega izvajanja skupnega programa dejavnosti z meritvijo povezovanja raziskovalnih virov in zmogljivosti, ki temelji na kazalcih učinkovitosti, o katerih je bil sklenjen dogovor s konzorcijem in so določeni s sporazumom o dodelitvi sredstev.

 

PODODDELEK 2

PLAČILO, RAZDELITEV IN IZTERJAVA SREDSTEV TER ZAVAROVANJE

 

 

Člen 36

 

 

Plačilo in razdelitev sredstev

 

 

1.

Finančni prispevek Skupnosti se udeležencem izplača preko koordinatorja.

 

 

2.

Koordinator vodi evidenco, tako da je vedno mogoče določiti, kolikšen del sredstev Skupnosti je bil dodeljen kateremu udeležencu.

 

 

Koordinator sporoči Komisiji na njeno zahtevo zadevno informacijo.

 

 

Člen 37

 

 

Izterjava

 

 

Komisija lahko v skladu s finančno uredbo sprejme sklep o izterjavi.

 

 

Člen 38

Člen 38

3, 80, 81

Zadržane vsote za preprečitev tveganja

Zadržane vsote za preprečitev tveganja

 

1.

Glede na stopnjo tveganja, povezano z nevračilom sredstev, dolgovanih Skupnosti, lahko Komisija zadrži majhen odstotek finančnega prispevka Skupnosti za vsakega udeleženca v posrednem ukrepu za pokrivanje zneskov, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili partnerji v posrednih ukrepih, ki ne izpolnjujejo obveznosti.

1.

Glede na stopnjo tveganja, povezano z nevračilom sredstev, dolgovanih Skupnosti, lahko Komisija zadrži majhen odstotek finančnega prispevka Skupnosti za vsakega udeleženca v posrednem ukrepu za pokrivanje zneskov, ki jih dolgujejo in jih niso povrnili partnerji v posrednih ukrepih, ki ne izpolnjujejo obveznosti.

 

2.

Odstavek 1 ne velja za naslednje:

2.

Odstavek 1 ne velja za naslednje:

 

(a)

za javna telesa in pravne subjekte, za katere udeležbo v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, ter srednješolske in visokošolske ustanove;

(a)

za javna telesa in pravne subjekte, za katere udeležbo v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, ter srednješolske in visokošolske ustanove;

 

(b)

za udeležence v ukrepih za podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev, pionirske raziskovalne dejavnosti in ukrepe v korist posebnim skupinam razen ukrepov v korist MSP.

(b)

za udeležence v ukrepih za podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev, pionirske raziskovalne dejavnosti in ukrepe v korist posebnim skupinam razen ukrepov v korist MSP.

 

Udeleženci iz točk (a) in (b) so za svoje dolgove odgovorni vsak zase.

Udeleženci iz točk (a) in (b) so za svoje dolgove odgovorni vsak zase.

 

3.

Zadržane vsote predstavljajo prihodek za sedmi okvirni program v smislu člena 18(2) finančne uredbe.

3.

Zadržane vsote predstavljajo prihodek za sedmi okvirni program v smislu člena 18(2) finančne uredbe.

 

4.

Ob koncu okvirnega programa se naredi ocena zneskov, ki so bili zahtevani za kritje izrednega tveganja. Vse vsote, ki presegajo te zneske, se vrnejo okvirnemu programu in sestavljajo namenske prejemke.

4.

Ob koncu okvirnega programa se naredi ocena zneskov, ki so bili zahtevani za kritje izrednega tveganja. Vse vsote, ki presegajo te zneske, se vrnejo okvirnemu programu in sestavljajo namenske prejemke.

 

POGLAVJE III

Razširjanje in uporaba ter pravice dostopa

 

 

ODDELEK 1

NOVO ZNANJE IN PRAVICE

 

 

PODODDELEK 1

LASTNIŠTVO

 

 

Člen 39

 

 

Lastništvo novega znanja in pravic

 

 

1.

Novo znanje in pravice so last Skupnosti v naslednjih primerih:

 

 

(a)

če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup ali storitev, v skladu s pravili, ki veljajo za javna naročila, kot določa finančna uredba;

(a)

če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali storitev v skladu s pravili, ki veljajo za javna naročila, kot določajo finančna uredba in njena pravila za izvajanje;

 

(b)

če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z neodvisnimi strokovnjaki.

 

 

2.

Novo znanje in pravice, ki izhajajo iz dela, izvedenega v okviru drugih posrednih ukrepov, ki niso zajeti v odstavku 1, so last udeležencev, ki izvajajo delo, ki vodi do navedenega novega znanja in pravic.

 

 

3.

Če so zaposleni ali drugo osebje, ki dela za udeleženca, upravičeni, da zahtevajo pravice do novega znanja in pravic, udeleženec zagotovi, da se te pravice lahko uresničujejo na način, ki je skladen z njegovimi obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi sredstev.

 

 

Člen 40

 

83

Skupna last novega znanja in pravic

 

 

1.

Kadar je več udeležencev skupno izvajalo delo, iz katerega izhajajo novo znanje in pravice, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, so takšno novo znanje in pravice skupna last.

1.

Kadar je več udeležencev skupno izvajalo delo, iz katerega izhajajo novo znanje in pravice, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, so takšno novo znanje in pravice skupna last.

V takih primerih zadevni udeleženci sklenejo sporazum o skupnem lastništvu, ki ureja razporeditev in pogoje izvajanja zadevnega skupnega lastništva.

 

2.

Če sporazum o skupnem lastništvu glede razporeditve in pogojev izvajanja omenjenega skupnega lastništva ni bil sklenjen, ima vsak od skupnih lastnikov pravico podeliti neizključne licence tretjim strankam, brez pravice do podlicenciranja, v skladu z naslednjimi pogoji:

2.

Če udeleženci v posrednem ukrepu takega sporazuma o skupnem lastništvu glede razporeditve in pogojev izvajanja omenjenega skupnega lastništva niso sklenili, ima vsak od skupnih lastnikov pravico podeliti neizključne licence tretjim strankam, brez pravice do podlicenciranja, če z naslednjimi pogoji:

 

(a)

ostale skupne lastnike je treba o tem predhodno obvestiti;

(a)

so ostali skupni lastniki o tem treba predhodno obveščeni.; .

 

(b)

ostalim skupnim lastnikom je treba zagotoviti pravično in razumno nadomestilo.

(b)

ostalim skupnim lastnikom je treba zagotoviti pravično in razumno nadomestilo.

 

 

[3.] Komisija oblikuje vzorce sporazumov o skupnem lastništvu v skladu s to uredbo.

 

Člen 41

 

 

Lastništvo določenih skupin nad novim znanjem in pravicami

 

 

1.

Za ukrepe v korist določenih skupin se člena 39(2) in 40(1) ne uporabljata. V teh primerih si novo znanje in pravice skupaj lastijo udeleženci, ki so člani določenih skupin, ki imajo ugodnosti od ukrepa, razen če se ti udeleženci ne sporazumejo drugače.

Za ukrepe v korist določenih skupin, opredeljenih v delu (a), oddelku 6, Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi sedmega okvirnega programa, se člena 39(2) in 40(1) ne uporabljata. V teh primerih si novo znanje in pravice skupaj lastijo udeleženci, ki so člani določenih skupin, ki imajo ugodnosti od ukrepa, razen če se ti udeleženci ne sporazumejo drugače.

 

Če lastniki novega znanja in pravic niso člani zadevne skupine, zagotovijo, da ima skupina zagotovljene vse pravice do novega znanja in pravic, ki so potrebne za uporabo in razširjanje tega znanja in pravic v skladu s tehnično prilogo k sporazumu o dodelitvi sredstev.

Če lastniki novega znanja in pravic niso člani zadevne skupine, zagotovijo, da ima skupina zagotovljene vse izključne pravice do novega znanja in pravic, ki so potrebne za uporabo in razširjanje tega znanja in pravic v skladu s tehnično prilogo k sporazumu o dodelitvi sredstev.

 

Člen 42

 

82, 84

Prenos novega znanja in pravic

Prenos lastništva in pravic dostopa v zvezi z novim znanjem in pravicami

 

1.

Kadar udeleženec prenese na prejemnika lastništvo novega znanja in pravic, prenese s tem tudi svoje obveznosti, zlasti v zvezi s podelitvijo pravic dostopa, razširjanjem in uporabo novega znanja in pravic, skladno s sporazumom o dodelitvi sredstev.

1.

Kadar udeleženec prenese na prejemnika lastništvo novega znanja in pravic, prenese s tem tudi svoje obveznosti, zlasti v zvezi s podelitvijo pravic dostopa, razširjanjem in uporabo novega znanja in pravic,  skladno s to uredbo, sporazumom o dodelitvi sredstev in konzorcijsko pogodbo.

 

 

[1a.] Novo znanje in pravice so dostopne tudi pridruženim subjektom udeležencev, ki opravljajo delo, ki proizvaja zadevno novo znanje in pravice, če pridruženo podjetje:

(a)

ima sedež v državi članici ali pridruženi državi;

(b)

podeli vzajemne pravice dostopa v zvezi s katerim koli že obstoječim znanjem in pravicami, ki jih ima in ki so potrebne za uporabo novega znanja in pravic;

(c)

izpolnjuje obveznosti glede zaupnosti v skladu s členom 3.

 

2.

Če se od udeleženca zahteva, da prenese pravice dostopa, o tem v skladu z dolžnostjo zaupnosti obvesti druge udeležence, ki so v istem ukrepu, jih oskrbi z zadostnimi informacijami o novem lastniku novega znanja in pravic, da jim omogoči, da izvršujejo svoje pravice dostopa v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

2.

Če se od namerava udeleženec zahteva prenesti pravice dostopa, o tem v skladu z dolžnostjo zaupnosti predhodno obvesti druge udeležence, ki so v istem ukrepu, jih oskrbi z zadostnimi informacijami o novem prejemniku odstopljene pravice lastniku novega znanja in pravic, da jim drugim udeležencem omogoči, da izvršujejo svoje pravice dostopa v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

 

Toda ostali udeleženci se lahko s pisnim sporazumom odpovejo svoji pravici do predhodnega obvestila, če gre za prenos lastništva z enega udeleženca na posebej določeno tretjo stranko.

Toda ostali udeleženci se lahko s pisnim sporazumom odpovejo svoji pravici do predhodnega obvestila, če gre za prenos lastništva z enega udeleženca na posebej določeno tretjo stranko.

 

 

[2a.] Drugih udeležencev v istem ukrepu ni treba predhodno obvestiti [eno] leto po:

(a)

zaključku posrednega ukrepa ali

(b)

prenehanju udeležbe lastnika zadevnega novega znanja in pravic.

 

3.

Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 2 lahko ostali udeleženci nasprotujejo kakršnemu koli prenosu lastništva iz razloga, ker bi tak prenos negativno vplival na njihove pravice dostopa.

3.

Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 2 tega člena lahko kateri koli od ostalih udeležencev nasprotuje kakršnemu koli prenosu lastništva iz razloga, ker bi tak prenos negativno vplival na njihove pravice dostopa.

 

Če ostali udeleženci dokažejo, da bi to negativno vplivalo na njihove pravice, se nameravan prenos ne more izvršiti, dokler ni dosežen sporazum med zadevnimi udeleženci.

Če kateri koli od ostalih udeležencev dokaže, da bi to negativno vplivalo na njihove pravice, se nameravan prenos ne more izvršiti, dokler ni dosežen sporazum med zadevnimi udeleženci.

 

4.

Kjer je ustrezno, se lahko z dodatno določbo sporazuma o dodelitvi sredstev zahteva, da je Komisija obveščena v naprej o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva novega znanja in pravic na tretjo stranko.

4.

Kjer je ustrezno, se lahko z dodatno določbo sporazuma o dodelitvi sredstev zahteva, da je Komisijo se vnaprej obvesti o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva ali pravic dostopa v zvezi z novim znanjem in pravicami na tretjo stranko, ki nima sedeža v državi članici ali pridruženi državi.

 

Člen 43

 

84

Ohranitev evropske konkurenčnosti in etičnih načel

 

 

Komisija lahko nasprotuje prenosu lastništva novega znanja in pravic ali podelitvi izključne licence glede tega znanja in pravic pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi, ki ni pridružen k sedmemu okvirnemu programu, če meni, da to ni v skladu z interesi razvijanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva ali je v neskladju z etičnimi načeli.

V skladu s členom 42(4) te uredbe lahko Komisija nasprotuje prenosu lastništva novega znanja in pravic ali podelitvi izključne licence glede tega znanja in pravic pravnemu subjektu tretjim strankam, ki nimajo sedeža v državi članici ali pridruženi državi, ki ni pridružen k sedmemu okvirnemu programu če meni, da to ni v skladu z interesi razvijanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva ali je v neskladju z etičnimi načeli.

 

V teh primerih se prenos lastništva ali podelitev izključne licence ne moreta izvršiti, razen če se Komisija zadovolji s tem, da se uvedejo ustrezne zaščitne klavzule.

 

 

PODODDELEK 2

ZAŠČITA, OBJAVA, RAZŠIRJANJE IN UPORABA

 

 

Člen 44

 

 

Zaščita novega znanja in pravic

 

 

1.

Kadar se novo znanje in pravice lahko industrijsko ali komercialno uporabijo, njihov lastnik poskrbi za njihovo primerno in učinkovito zaščito v skladu z ustreznimi pravnimi določbami, pri čemer upošteva legitimne, zlasti komercialne interese zadevnih udeležencev v posrednem ukrepu.

 

 

Če se udeleženec sklicuje na legitimni interes, mora kadar koli dokazati, da bi utrpel nesorazmerno veliko škodo.

Če se udeleženec sklicuje na legitimni interes, mora kadar koli dokazati, da bi utrpel nesorazmerno veliko škodo.

 

2.

Če lastnik novega znanja in pravic ne zaščiti znanja in pravic, ki jih ima v lasti, in jih ne prenese na drugega udeleženca v skladu s členom 42(1) in (2), se ne morejo odvijati nobene dejavnosti razširjanja znanja, preden Komisija ni obveščena.

 

 

V takšnih primerih lahko Komisija s soglasjem zadevnega udeleženca prevzame lastništvo nad tem novim znanjem in pravicami ter sprejme ukrepe za njihovo ustrezno in učinkovito zaščito. Zadevni udeleženec lahko nasprotuje privolitvi, če dokaže, da bi njegovi legitimni interesi utrpeli nesorazmerno veliko škodo.

V takšnih primerih lahko Komisija s soglasjem zadevnega udeleženca prevzame lastništvo nad tem novim znanjem in pravicami ter sprejme ukrepe za njihovo ustrezno in učinkovito zaščito. Zadevni udeleženec lahko nasprotuje privolitvi, če dokaže, da bi njegovi legitimni interesi utrpeli nesorazmerno veliko škodo.

 

Člen 45

 

 

Izjave glede finančnega prispevka Skupnosti

 

 

Vse objave in patentne prijave, ki jih vloži kateri koli udeleženec, ali so vložene v njegovem imenu, ali katero drugo razširjanje informacij, povezanih z novimi znanji in pravicami, vključujejo izjavo, da so bili novo znanje in pravice pridobljeni s pomočjo finančne podpore Skupnosti.

 

 

Besedilo take izjave se določi v sporazumu o dodelitvi sredstev.

 

 

Člen 46

 

 

Uporaba in razširjanje

 

 

1.

Udeleženci uporabijo znanje in pravice, ki jih imajo v lasti, oziroma zagotovijo, da se te uporabljajo.

 

82

2.

Vsak udeleženec zagotovi, da se znanje in pravice, ki jih ima v lasti, razširjajo kolikor je le mogoče brez težav. Če tega ne zagotovi, lahko to znanje in pravice razširja Komisija.

2.

Vsak udeleženec zagotovi, da se znanje in pravice, ki jih ima v lasti, razširjajo kolikor je le mogoče brez težav. Če tega ne zagotovi, lahko to znanje in pravice razširja Komisija.

 

3.

Dejavnosti razširjanja so v skladu s pravico intelektualne lastnine, zaupnosti in legitimnih interesov lastnika novega znanja in pravic.

3.

Dejavnosti razširjanja so v skladu s pravico intelektualne lastnine, obveznosti o zaupnosti in legitimnih interesov lastnika novega znanja in pravic glede zaščite ali možne zaščite novega znanja in pravic.

 

4.

Ostalim udeležencem je treba pred dejavnostjo razširjanja informacij predložiti predhodno obvestilo.

 

 

Po uradnem obvestilu lahko vsak od teh udeležencev nasprotuje, če meni, da bi njegovi legitimni interesi v povezavi z znanjem in pravicami utrpeli nesorazmerno veliko škodo. V takih primerih se lahko dejavnost razširjanja informacij ne sme izvršiti, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje teh legitimnih interesov.

Po uradnem obvestilu lahko vsak od teh udeležencev nasprotuje v roku, o katerem se dogovorijo udeleženci v svoji konzorcijski pogodbi ali katerem koli drugem pisnem sporazumu, če meni, da bi njegovi legitimni interesi v povezavi z novim znanjem in pravicami ali že obstoječim znanjem in pravicami utrpeli nesorazmerno veliko škodo. V takih primerih se lahko dejavnost razširjanja informacij ne sme izvršiti, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje teh legitimnih interesov.

 

Člen 47

Člen 47

 

Razširjanje informacij v povezavi s pionirskimi raziskovalnimi dejavnostmi

Razširjanje informacij v povezavi s pionirskimi raziskovalnimi dejavnostmi

 

Udeleženci v zvezi s pionirskimi raziskovalnimi dejavnostmi aktivno zagotavljajo razširjanje novega znanja in pravic, pri čemer upoštevajo potrebo po varovanju pravic intelektualne lastnine, prednosti hitrega razširjanja, zaupnost in legitimne interesi udeležencev.

[premaknjeno v člen 22(5)] Udeleženci v zvezi s pionirskimi raziskovalnimi dejavnostmi aktivno zagotavljajo razširjanje novega znanja in pravic, pri čemer upoštevajo potreba po varovanju pravic intelektualne lastnine, prednosti hitrega razširjanja, zaupnost in legitimne interesi udeležencev.

 

ODDELEK 2

PRAVICE DOSTOPA DO OBSTOJEČEGA ZNANJA IN PRAVIC TER NOVEGA ZNANJA IN PRAVIC

 

 

Člen 48

 

85

Upoštevano obstoječe znanje in pravice

 

 

Udeleženci lahko za namene posrednega ukrepa opredelijo že obstoječe znanje in pravice v pisnem sporazumu in po potrebi izločijo določeno obstoječe znanje in pravice.

Udeleženci lahko za namene posrednega ukrepa opredelijo že obstoječe znanje in pravice v konzorcijski pogodbi. pisnem sporazumu in po potrebi izločijo določeno obstoječe znanje in pravice

 

Člen 49

 

82, 86

Načela

 

 

1.

Vsi zahtevki za pravice dostopa se predložijo v pisni obliki.

1.

Vsi zahtevki za pravice dostopa se predložijo v pisni obliki.

 

 

[1a.] Pravice dostopa se v skladu s členi 50, 51 in 52 štejejo za podeljene udeležencem in njihovim pridruženim subjektom, če:

(a)

ti subjekti podelijo vzajemne pravice dostopa vsem udeležencem in njihovim pridruženim subjektom;

(b)

taki pridruženi subjekti izpolnjujejo vse obveznosti do Komisije in drugih udeležencev iz te uredbe, sporazuma o dodelitvi sredstev, konzorcijske pogodbe in katerega koli drugega pisnega sporazuma udeležencev.

 

2.

Pravice dostopa ne podeljujejo pravice do podeljevanja podlicenc, razen če z lastnikom novega znanja in pravic ni drugače dogovorjeno.

 

 

3.

Podeljevanje izključnih licenc za novo znanje in pravice ali že obstoječe znanje in pravic je možno s pisnim potrdilom vseh ostalih udeležencev, da se odpovedujejo svojim pravicam dostopa do njih.

 

 

4.

Ne glede na odstavek 3 mora vsak sporazum, ki udeležencem ali tretjim strankam zagotavlja pravice dostopa do novega znanja in pravic ali do že obstoječega znanja in pravic, zagotoviti ohranitev morebitnih pravic dostopa za druge udeležence.

 

 

5.

Udeleženci istega ukrepa se takoj, ko je to mogoče, obvestijo o kakršnih koli omejitvah za podelitev pravic dostopa do že obstoječega znanja in pravic ali o kakršnih koli omejitvah, ki bi lahko znatno vplivale na podeljevanje pravic dostopa.

 

 

6.

Prekinitev sodelovanja udeleženca v posrednem ukrepu v nobenem primeru ne vpliva na njegove dolžnosti do podelitve pravic dostopa ostalim udeležencem istega ukrepa po določbah in pogojih, določenih v sporazumu o dodelitvi sredstev.

 

 

Člen 50

 

82

Pravice dostopa za izvedbo posrednih ukrepov

 

 

1.

Pravice dostopa do novega znanja in pravic se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje lastno delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa.

1.

Pravice dostopa do novega znanja in pravic se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu in njihovim pridruženim subjektom, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje lastno delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa.

 

Take pravice dostopa se podelijo brezplačno.

 

 

2.

Pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje lastno delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa, pod pogojem, da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve omenjenih pravic.

2.

Pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu in njihovim pridruženim subjektom, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje lastno delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa, pod pogojem, da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve omenjenih pravic.

 

Take pravice dostopa se podelijo brezplačno, razen če se vsi udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev ne dogovorijo drugače.

Take pravice dostopa se podelijo brezplačno, razen če se vsi udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev v konzorcijski pogodbi ne dogovorijo drugače.

 

Toda izvajalci RTR brezplačno podelijo pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic.

 

 

Člen 51

 

 

Pravice dostopa za uporabo

 

 

1.

Udeleženci v istem posrednem ukrepu uživajo pravice dostopa do novega znanja in pravic, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja in pravic.

1.

Udeleženci v istem posrednem ukrepu in njihovi pridruženi subjekti uživajo pravice dostopa do novega znanja in pravic, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja in pravic.

 

Take pravice dostopa se podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

Take pravice dostopa se podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno, razen če je v konzorcijski pogodbi določeno drugače.

 

2.

Udeleženci istega posrednega ukrepa uživajo pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja in pravic, pod pogojem, da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve takih pravic.

2.

Udeleženci v istem posrednem ukrepu in njihovi pridruženi subjekti uživajo pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja in pravic, ki jih proizvede posredni ukrep, pod pogojem, da imajo zadevni udeleženec in njegovi pridruženi subjekti pravico do podelitve takih pravic.

 

Take pravice dostopa se podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

Take pravice dostopa se podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno ob upoštevanju pogojev iz konzorcijske pogodbe.

 

3.

Zahtevek za pravice dostopa iz odstavkov 1 ali 2 je mogoče predložiti v enem letu od enega izmed naslednjih dogodkov:

3.

Zahtevek za pravice dostopa iz odstavkov 1 ali 2 tega člena je mogoče predložiti v [enem] letu od enega izmed naslednjih dogodkov:

 

(a)

zaključka neposrednega ukrepa;

 

 

(b)

prenehanja udeležbe lastnika zadevnega že obstoječega znanja in pravic ali novega znanja in pravic.

 

 

Zadevni udeleženci pa se lahko sporazumejo o drugačnem časovnem roku.

 

 

4.

V skladu s sporazumom vseh lastnikov se za namene izvajanja nadaljnjih raziskovalnih dejavnosti podelijo pravice dostopa izvajalcu RTR pod poštenimi in razumnimi pogoji.

 

 

5.

Izvajalci RTR brezplačno podelijo pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic, ki sta potrebna za uporabo novega znanja in pravic, ki so bili pridobljeni v posrednem ukrepu.

 

 

Člen 52

 

 

Dodatne določbe glede pravic dostopa za„pionirske“raziskovalne dejavnosti in za ukrepe v korist določenih skupin

 

 

1.

V primeru pionirskih raziskovalnih dejavnosti so pravice dostopa do novega znanja in pravic ter do starega znanja in pravic za izvajanje ali uporabo ne glede na člena 50 in 51 brezplačne.

 

 

2.

Če določeno skupino, ki ima koristi od ukrepa, zastopa pravni subjekt, ki sodeluje v posrednem ukrepu v njihovem imenu, je omenjen pravni subjekt upravičen do podlicenciranja vsake pravice dostopa, ki mu je bila podeljena, tistim svojim članom s sedežem v državi članici ali pridruženi državi.

 

 

POGLAVJE IV

Evropska investicijska banka

 

2, 20, 21, 87, 88, 89

Člen 53

 

 

1.

Skupnost lahko dodeli nepovratna sredstva Evropski investicijski banki (EIB), da krije tveganje za posojila, ki jih EIB nameni v podporo raziskovalnim dejavnostim v okviru sedmega okvirnega programa (Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja).

1.

Skupnost lahko dodeli nepovratna sredstva Evropski investicijski banki (EIB), da prispeva k zagotavljanju in razporejanju kapitala za njeno financiranje posojil in jamstev krije tveganje za posojila, ki jih EIB nameni v podporo ukrepom, ki se izvajajo na podlagi sklepov Sveta in Evropskega parlamenta (ali Sveta v posvetovanju z Evropskim parlamentom) in so opredeljeni v delu (b) Priloge III k Sklepu […/…] o vzpostavitvi raziskovalnim dejavnostim v okviru sedmega okvirnega programa (Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja).

 

2.

EIB zagotovi ta posojila v skladu z načeli pravičnosti, transparentnosti, nepristranskosti in enake obravnave.

2.

Ob upoštevanju splošne usmeritve in načel , ki jih je določila Komisija v sporazumu o dodelitvi sredstev, EIB zagotovi in upravlja ta posojila in jamstva v skladu s svojimi pravili načeli pravičnosti, transparentnosti, nepristranskosti in enake obravnave.

89

3.

Komisija ima pravico do nasprotovanja uporabe Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za določena posojila na podlagi pogojev, ki se določijo v sporazumu o dodelitvi sredstev v skladu z delovnim programom.

3.

Komisija ima pravico do nasprotovanja uporabe sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za določene ukrepe posojila na podlagi pogojev, ki se določijo v sporazumu o dodelitvi sredstev v skladu z delovnim programom.

89

POGLAVJE V

Končne določbe

 

 

Člen 54

 

60, 90

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007.

 

 

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

 

 

 

Ta uredba se lahko spremeni v skladu z vmesnim ocenjevanjem, ki ga Komisija opravi najpozneje do leta 2010.

 

V Bruslju,

 

 

Za Evropski parlament

Za Svet

 

 

Predsednik

Predsednik

 

 

(1)  UL C […], […], str. […].

(2)  UL C […], […], str. […].

(3)  UL C […], […], str. […].

(4)  Mnenje Evropskega parlamenta iz aprila 2005 in Sklep Sveta z dne […].

(5)  UL C […], […], str. […].

(6)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).

(8)  Trenutni okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj, UL C 45, 17.2.1996, str. 5 ). Glej tudi Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), člen 8 (glej UL L 336, 23.12.1994)

(9)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(10)  UL C […], […], str. […].

(11)  UL L 75, 22.3.2005, str. 67.