Priporočilo mnenje Sveta v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi programa stabilnosti Portugalske, 2005–2009 /* SEK/2005/0834 končno */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 22. 6. 2005 SEC(2005) 834 konč. Priporočilo MNENJE SVETA v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi programa stabilnosti Portugalske, 2005–2009 ( predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1] določa, da morajo sodelujoče države članice, torej tiste, ki so sprejele enotno valuto, Svetu in Komisiji predložiti programe stabilnosti pred 1. marcem 1999. V skladu s členom 5 te uredbe je moral Svet proučiti vse programe stabilnosti na podlagi ocen, ki sta jih pripravila Komisija in Odbor, ustanovljen na podlagi člena 114 Pogodbe (Ekonomsko-finančni odbor). Potem ko je proučil program, je Svet na podlagi priporočila Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom podal mnenje. V skladu z Uredbo morajo države članice predložiti letne dopolnitve svojih programov stabilnosti, ki jih lahko Svet prav tako prouči v skladu z istimi postopki. Prvi program stabilnosti Portugalske, ki je obravnaval obdobje 1999–2002, je bil predložen 30. decembra 1998, Svet pa ga je ocenil 8. februarja 1999. Dopolnitve so bile predložene vsako naslednje leto. Portugalski organi so zadnjo dopolnitev svojega programa stabilnosti predložili 9. junija 2005. Dopolnitev obravnava obdobje od leta 2005 do leta 2009 in jo je predložila vlada, ki opravlja svoje dolžnosti od splošnih volitev z dne 20. februarja 2005. Vlada jo je sprejela 2. junija v skladu z nacionalnimi postopki Portugalske (zakon o proračunski stabilnosti), parlament pa je o njej razpravljal 9. junija 2005. Službe Komisije so izdelale tehnično oceno te dopolnitve ob upoštevanju rezultatov gospodarskih napovedi služb Komisije iz pomladi 2005 ter ob upoštevanju kodeksa ravnanja[2], skupno dogovorjene metodologije za ocenjevanje potencialnih rezultatov in ciklično prilagojenih saldov, priporočil v širših smernicah ekonomskih politik za obdobje 2003–2005 ter poročila Sveta Ekofin z dne 20. marca 2005 o Krepitvi izvajanja pakta stabilnosti in rasti, ki jo je Evropski svet potrdil 22. marca 2005[3]. Iz te ocene izhaja naslednje: - Program ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“[4]. Vendar ne vsebuje projekcij o dolgoročni vzdržnosti javnih financ in namesto tega omenja le projektno skupino, ki jo je vlada ustanovila za oceno dolgoročne vzdržnosti sistema socialne varnosti. - Dopolnitev programa stabilnosti je osnovana na potrebi po zmanjšanju javnega primanjkljaja, ki bo z načrtovanimi 6,2 % BDP leta 2005 znatno presegel 3 % BDP. Ta podatek se sedaj navaja po primanjkljaju v višini 2,9 % BDP v letih 2002 do 2004, o katerem so pred kratkim poročali portugalski organi na podlagi pogovorov z Eurostatom, in je precej slabši v primerjavi s ciljem 2,2 % BDP iz prejšnje dopolnitve programa. Razlog za to poslabšanje so rast, nižja od pričakovane, ponovna ocenitev rasti odhodkov, prekoračitev v primerjavi s proračunom in dejstvo, da niso bili uvedeni enkratni ukrepi, načrtovani v prejšnjem programu[5], ter korektivni paket v višini približno 0,6 % BDP, ki ga je nova vlada sprejela junija 2005. Dopolnitev oblikuje strategijo za zmanjšanje primanjkljaja, ki predvideva prej izvrševanje strukturnih ukrepov kot pa oporo pomembnejših enkratnih in začasnih ukrepov, kar kaže na spremembo v primerjavi s proračunsko strategijo, oblikovano v prejšnjih dopolnitvah. Pričakuje se, da se bo javnofinančni primanjkljaj stalno izboljševal v prihodnjih letih, vendar bo vsaj do leta 2007 presegal referenčno stopnjo 3 % BDP. - Makroekonomski scenarij iz programa predvideva, da bo realna rast BDP narasla z 1 % leta 2004 in 0,8 % leta 2005 na 1,4 % leta 2006, 2,2 % leta 2007, 2.6 % leta 2008 in 3,0% leta 2009, pod vzgonom vse večjega domačega povpraševanja. Pričakuje se, da bo zunanji prispevek neznatno odstopal, pozitivno ali negativno, od nevtralnega položaja. Projekcije o rasti za leti 2005 in 2006 so rahlo nižje od napovedi služb Komisije, kar odraža zadnje dogodke. Za zadnja leta je predvidena rast BDP očitno boljša od gibanja, ki so ga ocenile službe Komisije v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo; proizvodna vrzel se bo zmanjševala skozi programsko obdobje in bo do njegovega zaključka odpravljena. Vendar ni mogoče izključiti, da bodo lahko prizadevanja po konsolidaciji obremenjevala rast v večji meri kot se implicitno domneva v programu. Po drugi strani lahko zaznavanje, da se rešuje nevzdržno proračunsko stanje, ustvari ugodno ozračje zaupanja. Poleg tega lahko slaba konkurenčnost ob povečanju konkurence na portugalskih izvoznih trgih prizadene neto prispevek zunanjega sektorja k rasti. Načrtovana pospešitev ekonomske aktivnosti je zato odvisna od reševanja strukturnih pomanjkljivosti pri produktivnosti in konkurenčnosti ter od sposobnosti ustvarjanja ponovnega zaupanja. V celoti gledano je na podlagi izkušenj iz preteklih let videti, da projekcije o rasti za obdobje od 2007 do 2009 odražajo optimistične predpostavke in da je v njih zato prisoten element tveganja. Projekcije v programu glede inflacije v letih 2005 in 2006 so ob upoštevanju načrtovanega povečanja posrednih dajatev prav tako videti nizke. - Dopolnitev predvideva, da bo po deležih primanjkljaja v višini 2,9 % BDP tako leta 2003 kot leta 2004[6] (ob neupoštevanju enkratnih in začasnih ukrepov bi ta deleža znašala 5,4 % oziroma 5,2 %) javnofinančni primanjkljaj dosegel 6,2 % BDP leta 2005. Predvideva se, da bo primanjkljaj upadel na 4,8 % BDP leta 2006, 3,9 % leta 2007 in 2,8 % leta 2008. Za leto 2009 program predvideva dodaten padec deleža primanjkljaja na 1,6 % BDP. Po predvidevanjih bo primarni saldo sledil podobnemu poteku: -3.3 % leta 2005, -1,6 % leta 2006 in -0,5 % BDP leta 2007. Primarna presežka v višini 0,7 in 1,8 % BDP sta predvidena v letih 2008 in 2009. Program se osredotoča na ukrepe s srednjeročnim vplivom in se ne opira na pomembnejše začasne ukrepe kot na sredstva za izboljšanje proračunskega salda. V skladu s tem bo prizadevanje za konsolidacijo zajelo celotno programsko obdobje, pri čemer bo težišče na začetku, saj bo bistveno prizadevanje za konsolidacijo potekalo leta 2006. Izračuni služb Komisije, v katerih se za podatke iz programa uporablja skupno dogovorjena metodologija, kažejo, da se bo ciklično prilagojeni primanjkljaj znatno povečal na 5,3 % BDP leta 2005, a bo postopoma upadel na 1,4 % BDP leta 2009. Podrobne projekcije o prihodkih in odhodkih do leta 2009 kažejo, da bodo prizadevanjem za konsolidacijo v pomoč davčni prihodki in primarni odhodki, pri čemer bo prispevek slednjih postopoma vse pomembnejši. V zgodnji fazi programskega obdobja se konsolidacija opira predvsem na vse večje prihodke zaradi višjih davčnih stopenj (zlasti s povečanjem standardne stopnje DDV z 19 % na 21 %), nižjih davčnih odbitkov in boljšega pobiranja davkov, ki deloma nadomeščajo predhodne enkratne ukrepe. V zadnjih letih je predvideno, da bo povečan prispevek od omejevanja odhodkov izhajal iz ukrepov trajne narave, kot so reforma javne uprave, vključno z zadrževanjem rasti plač in spremembami v shemah upokojevanja na področju socialnega varstva, katerih proračunski vplivi bodo pomembni predvsem na srednji rok. Delež naložb v skupnih javnih odhodkih bo skozi programsko obdobje rahlo upadal. - Proračunske projekcije obremenjujejo nekateri elementi tveganja. Prvič, pospešitev ekonomske aktivnosti, zlasti od leta 2007 naprej, bi lahko bila slabša od pričakovane. Višje davčne stopnje tudi povečujejo tveganje davčne utaje, večji del napovedanih omejitev odhodkov je potrebno še vedno pravno izvršiti. Za leto 2005 vlada načrtuje predložitev rebalansa konec junija. Za zadnja leta se lahko prav tako zgodi, da bo za izvrševanje reform v zvezi z odhodki potrebno več časa in da se bodo zato njihovi kratkoročni in srednjeročni vplivi izkazali za manj pomembne od pričakovanih. V tem primeru bi lahko bila vlada pozvana k izpolnjevanju svoje obveze do sprejetja dodatnih ukrepov, da bi se izognila temu, da bi proračun presegal 3 % BDP dlje kot je bilo načrtovano. Tudi če bi se predvideni potek spoštoval bi za leti 2008 in 2009 proračunsko stanje v programu ne zagotavljalo zadostne varnostne rezerve pred prekoračitvijo praga primanjkljaja ob običajnih makroekonomskih nihanjih. To stanje tudi ne more zagotoviti, da se do konca programskega obdobja doseže srednjeročni cilj Pakta stabilnosti in rasti o proračunskem stanju blizu ravnovesja. - Razmerje med javnim dolgom in BDP je leta 2003 doseglo referenčno vrednost Pogodbe v višini 60 % BDP in se leta 2004 še povečalo na 61,9 %. V skladu z dopolnitvijo bo po 66,5 % BDP leta 2005 delež dolga najvišji leta 2007, ko bo znašal 67,8 % BDP, in bo zatem upadel na 64,5 % leta 2009. Razvoj bruto dolga se bo lahko izkazal za manj ugodnega od pričakovanega zaradi tveganj za ekonomsko aktivnost in javnofinančne cilje glede primanjkljaja ter, kakor kažejo pretekle izkušnje, zaradi verjetnosti usklajevanja stanj in tokov, s čimer bi se dolg povečal, zlasti s kopičenjem finančnih sredstev. - Glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ se Portugalska zdi ogrožena zaradi predvidenih proračunskih stroškov staranja prebivalstva. V odsotnosti nadaljnjih ukrepov bosta visoki primanjkljaj in vse večji dolg ogrozila vzdržnost javnih financ, zato pa je nujno pravočasno doseči proračunsko stanje blizu ravnovesja. Doslej izvedeni ukrepi strukturnih reform, zlasti na področju pokojnin in zdravstvenega varstva, bi morali omejiti proračunski vpliv staranja. Vendar te reforme niso videti zadostne za zagotavljanje vzdržnosti. K temu cilju bi lahko prispevale reforme, opisane v dopolnitvi, zlasti glede določb o upokojitvah v javnih službah, če bodo izvedene temeljito. - Na splošno so ekonomske politike, opisane v dopolnitvi, deloma skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik za zadevno državo na področju javnih financ. Program zlasti predvideva konsolidacijo javnih financ predvsem na strani odhodkov, sicer postopoma, in se ne opira na pomembnejše enkratne ali začasne ukrepe. Poleg tega njegove projekcije, če se bodo uresničile, vključujejo izboljšanje ciklično prilagojenega primarnega salda (ob neupoštevanju enkratnih in začasnih ukrepov) za več kot 0,5 % BDP vsako leto. Vendar program ne načrtuje zmanjšanja primanjkljaja pod 3 % BDP pred letom 2008 in predvidena omejitev odhodkov ne bo zadostovala za dosego srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti o proračunskem položaju blizu ravnovesja do konca programskega obdobja. - Ob upoštevanju podatkov za primanjkljaj in javni dolg za leto 2005 in naslednja leta, ki so predstavljeni v dopolnitvi programa stabilnosti, je Komisija 22. junija za Portugalsko uvedla postopek o čezmernem primanjkljaju. Svet bo pri odločitvi o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem izdal tudi priporočilo za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja; tako priporočilo bo med drugim navajalo tudi rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Na podlagi zgornje ocene bi bilo primerno, da Portugalska: (i) omeji poslabšanje javnofinančnega stanja v letu 2005 z zagotavljanjem temeljitega izvajanja napovedanih korektivnih ukrepov; (ii) čim prej doseže znatno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, z bistvenim korakom leta 2006 in pomembnim upadom vsako leto ter z odločnim izvajanjem načrtovanih ukrepov za omejitev javnih odhodkov; izkoristi vsako priložnost za pospeševanje zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, zlasti z oblikovanjem rezerv, s katerimi bi se reševal proračunski vpliv rasti, ki bi bila morebiti nižja od napovedane; (iii) doseže stabilno upadanje deleža bruto javnega dolga z zagotavljanjem, da potek dolga odraža napredek v zmanjševanju primanjkljaja, in z ogibanjem finančnih transakcij, ki bi povzročile povečanje dolga; (iv) nadzoruje razvoj odhodkov, mogoče z napovedjo zavezujočih zgornjih mej za posebne kategorije odhodkov v okviru obširnega programa reform, ki bi izboljšal kakovost in zagotavljal dolgoročno vzdržnost javnih financ; (v) še nadalje izboljša obdelovanje javnofinančnih podatkov. Na podlagi te ocene je Komisija sprejela priloženo priporočilo za Mnenje Sveta o dopolnitvi programa stabilnosti Portugalske in ga pošilja Svetu. Priporočilo MNENJE SVETA v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi programa stabilnosti Portugalske, 2004–2007 SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[7] in zlasti člena 5(3) Uredbe, ob upoštevanju priporočila Komisije, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom – PODAL NASLEDNJE MNENJE: 1. Dne […] je Svet proučil dopolnitev programa stabilnosti Portugalske, ki obravnava obdobje od 2005 do 2009. Program ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“[8]. Vendar program ne zagotavlja projekcij o dolgoročni vzdržnosti javnih financ. V skladu s tem je Portugalska pozvana, da izpolni vse zahteve po podatkih iz kodeksa ravnanja. 2. Dopolnitev programa stabilnosti je osnovana na potrebi po zmanjšanju javnega primanjkljaja, ki bo z načrtovanimi 6,2 % BDP leta 2005 znatno presegel 3 % BDP. Ta podatek se sedaj navaja po primanjkljaju v višini 2,9 % BDP v letih 2002 do 2004, o katerem so pred kratkim poročali portugalski organi na podlagi pogovorov z Eurostatom, in je precej slabši v primerjavi s ciljem 2,2 % BDP iz prejšnje dopolnitve programa. Razlog za to poslabšanje so rast, nižja od pričakovane, ponovna ocenitev rasti odhodkov, prekoračitev v primerjavi s proračunom in dejstvo, da niso bili uvedeni enkratni ukrepi, načrtovani v prejšnjem programu, ter korektivni paket v višini približno 0,6 % BDP, ki ga je nova vlada sprejela junija 2005. Dopolnitev oblikuje strategijo za zmanjšanje primanjkljaja, ki predvideva prej izvrševanje strukturnih ukrepov kot pa oporo pomembnejših enkratnih in začasnih ukrepov, kar kaže na spremembo v primerjavi s proračunsko strategijo, oblikovano v prejšnjih dopolnitvah. Pričakuje se, da se bo javnofinančni primanjkljaj stalno izboljševal v prihodnjih letih, vendar bo vsaj do leta 2007 presegal referenčno stopnjo 3 % BDP. 3. Makroekonomski scenarij na temelju programa predvideva, da bo realna rast BDP postopoma narasla z 0,8 % leta 2005 na 3,0 % leta 2009, z zaporednimi stopnjami rasti 1,4 %, 2,2 % in 2,6 % v vmesnih letih. Na podlagi razpoložljivih informacij so projekcije o rasti za prvi del programa izvedljive, več tveganj pa je pri zadnjih letih programa. Strukturni ukrepi v zvezi s produktivnostjo in konkurenčnostjo ter za vzpostavitev ponovnega zaupanja so bistveni za uresničitev predvidenega poteka rasti. Projekcije v programu glede inflacije za leti 2005 in 2006 so ob upoštevanju načrtovanega povečanja posrednih dajatev videti precej nizke. 4. Cilj programa je doseči javni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 % BDP do leta 2008. Pričakuje se, da bo delež javnega dolga upadel s 6,2 % BDP leta 2005 na 4,8 % leta 2006, 3,9 % leta 2007, 2,8 % leta 2008 in 1,6 % leta 2009. Izračuni služb Komisije, v katerih se za podatke iz programa uporablja skupno dogovorjena metodologija, kažejo, da se bo ciklično prilagojeni primanjkljaj najprej povečal na 5,3 % BDP leta 2005, nato pa bo postopoma upadel na 1,4 % leta 2009. Prizadevanje za konsolidacijo bo zajemalo celotno programsko obdobje, pri čemer bo težišče na začetku, saj bo do bistvenega prizadevanja za konsolidacijo prišlo leta 2006. V zgodnjem delu programskega obdobja se konsolidacija opira pretežno na vse večje prihodke, zaradi višjih davčnih stopenj (zlasti s povečanjem standardne stopnje DDV z 19 % na 21 %), nižjih davčnih odbitkov in boljšega pobiranja davkov, ki deloma nadomeščajo predhodne enkratne ukrepe. V zadnjih letih je predvideno, da bo povečan prispevek od omejevanja odhodkov izhajal iz ukrepov trajne narave, kot so reforma javne uprave, zadrževanje rasti plač in spremembe v shemah upokojevanja na področju socialnega varstva, katerih proračunski vplivi bodo pomembni predvsem na srednji rok. Delež naložb v skupnih javnih odhodkih bo skozi programsko obdobje rahlo upadal. 5. Proračunski rezultat, kakor je predviden v programu, je izpostavljen več tveganjem. Prvič, pospešitev ekonomske aktivnosti bi lahko bila slabša od pričakovane, odvisno od dejanskega vpliva ukrepov fiskalne konsolidacije in ob upoštevanju pričakovanega povečanja v mednarodni konkurenci na portugalskih izvoznih trgih. Drugič, ukrepi za povečanje prihodkov in omejevanje prihodkov se lahko izkažejo za manj učinkovite od pričakovanih ali potrebujejo več časa, da dosežejo želene rezultate. Višje davčne stopnje povečujejo tveganje davčne utaje, večji del napovedanih omejitev odhodkov je potrebno še vedno pravno izvršiti. V skladu s to oceno bi lahko bila vlada pozvana k izpolnjevanju svoje obveze do sprejetja dodatnih ukrepov, da bi se izognila temu, da bi proračun presegal 3 % BDP dlje kot je bilo načrtovano. Poleg tega, tudi če bi se predvideni potek spoštoval, bi za leti 2008 in 2009 proračunsko stanje v programu ne zagotavljalo zadostne varnostne rezerve pred prekoračitvijo praga primanjkljaja ob običajnih makroekonomskih nihanjih vsaj do leta 2009. To stanje tudi ne more zagotoviti, da se do konca programskega obdobja doseže srednjeročni cilj Pakta stabilnosti in rasti o proračunskem stanju blizu ravnovesja. Občutljivostna analiza kaže, da bi v primeru neugodnega makroekonomskega razvoja leta 2009 primanjkljaj še vedno bil na stopnji 3 % ali zelo blizu nje. 6. Razmerje med javnim dolgom in BDP je leta 2003 doseglo referenčno vrednost Pogodbe v višini 60 % BDP in se leta 2004 še povečalo na 61,9 %. V skladu z dopolnitvijo bo po 66,5 % BDP leta 2005 delež dolga najvišji leta 2007, ko bo znašal 67,8 % BDP, in bo zatem upadel na 64,5 % leta 2009. Razvoj bruto dolga se bo lahko izkazal za manj ugodnega od pričakovanega zaradi tveganj za ekonomsko aktivnost in javnofinančne cilje glede primanjkljaja ter, kakor kažejo pretekle izkušnje, zaradi verjetnosti, na podlagi preteklih izkušenj, usklajevanja stanj in tokov, s čimer bi se dolg povečal, zlasti s kopičenjem finančnih sredstev. 7. Glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ se Portugalska zdi ogrožena zaradi predvidenih proračunskih stroškov staranja prebivalstva. Doslej izvedeni ukrepi strukturnih reform, zlasti na področju pokojnin in zdravstvenega varstva bi morali omejiti proračunski vpliv staranja. Vendar te reforme niso videti zadostne za zagotavljanje vzdržnosti. K temu cilju bi lahko prispevale reforme, opisane v dopolnitvi, zlasti glede določb o upokojitvah v javnih službah, če bodo izvedene temeljito. Vlada je naročila poročilo o oceni dolgoročne vzdržnosti sistema socialnega varstva. 8. Na splošno so ekonomske politike, opisane v dopolnitvi, deloma skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik za zadevno državo na področju javnih financ. Program zlasti predvideva konsolidacijo javnih financ predvsem na strani odhodkov in se ne opira na pomembnejše enkratne ali začasne ukrepe. Njegove projekcije, če se bodo uresničile, vključujejo tudi izboljšanje ciklično prilagojenega primarnega salda (ob neupoštevanju enkratnih in začasnih ukrepov) za več kot 0,5 % BDP vsako leto. Vendar program ne načrtuje zmanjšanja primanjkljaja pod 3 % BDP pred letom 2008 in predvidena omejitev odhodkov ne bo zadostovala za dosego srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti o proračunskem položaju blizu ravnovesja do konca programskega obdobja. 9. Ob upoštevanju podatkov za primanjkljaj in javni dolg za leto 2005 in naslednja leta, ki so predstavljeni v dopolnitvi programa stabilnosti, je Komisija 22. junija za Portugalsko uvedla postopek o čezmernem primanjkljaju. Svet bo pri odločitvi o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem izdal tudi priporočilo za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja; tako priporočilo bo med drugim navajalo tudi rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. * * * Na podlagi zgornje ocene Svet meni, da mora Portugalska: (i) omejiti slabšanje javnofinančnega stanja v letu 2005 z zagotavljanjem temeljitega izvajanja napovedanih korektivnih ukrepov; (ii) čim prej doseči znatno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, z bistvenim korakom leta 2006 in pomembnim upadom vsako leto ter z odločnim izvajanjem načrtovanih ukrepov za omejitev javnih odhodkov; izkoristiti vsako priložnost za pospeševanje zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, zlasti z oblikovanjem rezerv, s katerimi bi se reševal proračunski vpliv rasti, ki bi bila morebiti nižja od napovedane; (iii) doseči stabilno upadanje deleža bruto javnega dolga z zagotavljanjem, da potek dolga odraža napredek v zmanjševanju primanjkljaja, in z ogibanjem finančnih transakcij, ki bi povzročile povečanje dolga; (iv) nadzorovati razvoj odhodkov, mogoče z napovedjo zavezujočih zgornjih mej za posebne kategorije odhodkov v okviru obširnega programa reform, ki bi izboljšal kakovost in zagotavljal dolgoročno vzdržnost javnih financ. (v) še nadalje izboljšati obdelovanje javnofinančnih podatkov. Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | [1] UL L 209, 2.8.1997. Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm [2] Popravljeno mnenje Ekonomsko-finančnega odbora o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov, ki ga je potrdil Ekonomsko-finančni svet dne 10. 7. 2001. [3] Glej Sklepe predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 22. in 23. marca 2005 (7619/05) in poročilo Sveta (Ekofin) Evropskemu svetu z dne 20. marca 2005 (7423/05). [4] Portugalski organi so predložili dopolnitev programa decembra 2004 in s tem izpolnili zahteve v zvezi s formalnim rokom za predložitev. Vendar je bilo zaradi bližnjih splošnih volitev na Portugalskem takrat sklenjeno, da program ne bo ocenjen, marveč se počaka na dopolnitev, ki jo bo predložila nova vlada. [5] Vlada, ki je nastopila marca 2005, je zaupala v ta namen ustanovljeni komisiji pod splošno odgovornostjo guvernerja centralne banke nalogo, naj oceni stanje javnih financ za leto 2005. Sredi maja je komisija predstavila svoje ugotovitve, ki predvidevajo, da bo ob nespremenjenih politikah primanjkljaj leta 2005 znašal 6,8 % BDP. [6] V svojem poročanju št. 34/2005 z dne 18. marca 2005 je Eurostat sporočil, da se „nadaljujejo pogovori med Eurostatom in Portugalsko glede skladnosti med podatki na podlagi poslovnih dogodkov in podatki na osnovi plačil, ki jih je Portugalska predložila za obdobje 2001–2004“. Naknadni podatki, ki so jih predložili portugalski organi, kažejo na majhne revizije navzgor za leta 2000, 2002 in 2003, iz česar izhaja, da bo dolg znašal 2,9 % BDP za vsako od teh let. Eurostat trenutno proučuje te revizije. [7] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm [8] Portugalski organi so predložili dopolnitev programa decembra 2004 in s tem izpolnili zahteve v zvezi s formalnim rokom za predložitev. Vendar je bilo zaradi bližnjih splošnih volitev na Portugalskem takrat sklenjeno, da program ne bo ocenjen, marveč se počaka na dopolnitev, ki jo bo predložila nova vlada.