Bruselj, 16.2.2005

SEK(2005) 229 končno

Priporočilo

MNENJE SVETA

v skladu s tretjim odstavkom člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi konvergenčnega programa Madžarske, 2004–2008

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1] določa, da morajo nesodelujoče države članice, torej tiste, ki niso sprejele enotne valute, Svetu in Komisiji predložiti konvergenčne programe. V skladu s členom 9 te uredbe mora Svet proučiti vse konvergenčne programe na podlagi ocen, ki sta jih pripravila Komisija in Odbor, ustanovljen na podlagi člena 114 Pogodbe (Ekonomsko-finančni odbor). Potem ko je proučil program, mora Svet na podlagi priporočila Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom podati mnenje. V skladu z Uredbo morajo države članice predložiti letne dopolnitve svojih konvergenčnih programov, ki jih lahko v skladu z istimi postopki prav tako prouči Svet.

Države članice, ki so se pridružile EU 1. maja 2004, ne sodelujejo v enotni valuti, vendar morajo pravočasno izpolniti konvergenčna merila, vključno z merilom glede vzdržnosti javnih financ, da bi izpolnile pogoje za prevzem eura. Glede na javnofinančni primanjkljaj v višini 5,9 %[2] BDP, zabeležen leta 2004, je dne 5. julija 2004 Svet sklenil, da je primanjkljaj Madžarske čezmeren, in priporočil, naj se v skladu s konvergenčnim programom iz maja 2004 čezmerni primanjkljaj zniža najpozneje do leta 2008. Zahtevalo se je zlasti, da Madžarska „učinkovito uporabi ukrepe, ki so bili predvideni zaradi doseganja ciljnega primanjkljaja za leto 2005“ in „temeljito izvede ukrepe, predvidene v konvergenčnem programu iz maja 2004, zlasti zato, da se pripravi na to, da po potrebi uvede dodatne ukrepe zaradi doseganja ciljnega javnofinančnega primanjkljaja za leto 2004“. Čeprav je priznala, da je madžarska vlada sprejela nekatere ukrepe med julijem in novembrom 2004, jih je Komisija štela za nezadostne, da bi se preprečil večji odmik od ciljev za leti 2004 in 2005 ter bolj splošno od večletnega poteka prilagoditve do leta 2008. Zato je dne 22. decembra 2004 sprejela Priporočilo za Odločbo Sveta v skladu s členom 104(8) o nesprejetju učinkovitih ukrepov glede na priporočila Sveta z dne 5. julija 2004. Svet je tako odločbo sprejel 18. januarja 2005.

Prvi konvergenčni program Madžarske, ki obravnava obdobje 2004–2008, je bil predložen 13. maja 2004, Svet pa ga je ocenil 5. julija 2004. Dopolnitev je bila predložena dne 1. decembra 2004. Službe Komisije so izdelale tehnično oceno te dopolnitve ob upoštevanju rezultatov gospodarskih napovedi služb Komisije iz jeseni 2004, in ob upoštevanju kodeksa ravnanja[3], skupno dogovorjene metodologije za ocenjevanje potencialnega proizvoda, priporočil v širših smernicah ekonomskih politik za obdobje 2003–2005 ter načel, določenih v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 27. novembra 2002 o okrepitvi usklajevanja proračunskih politik[4]. Iz te ocene izhaja naslednje:

- Dopolnitev konvergenčnega programa Madžarske je bila predložena dne 1. decembra 2004 in obravnava obdobje med letoma 2004 in 2008. Dopolnitev na splošno ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov za stabilnost in konvergenčnih programov“. Čeprav vsebuje vse obvezne podatke, primarni saldo ni izračunan v skladu s konvencionalno opredelitvijo. Prav tako niso navedeni nekateri neobvezni podatki, na primer glede dolgoročnih odhodkov za zdravstveno varstvo.

- Makroekonomski scenarij, prikazan v dopolnitvi programa, je precej ugoden. Predvideva nadaljnjo oživitev gospodarske dejavnosti s postopnim naraščanjem rasti realnega BDP od 3,9 % leta 2004 do 4,6 % leta 2008. Za leti 2005–2006 so projekcije dopolnitve programa rahlo boljše kot napovedi služb Komisije iz jeseni 2004, pri čemer znaša predvidena realna rast BDP 4,0 % namesto 3,7 % leta 2005 in 4,2 % namesto 3,8 % leta 2006. V dopolnitvi so projekcije glede naslednjih let videti podobno optimistične, medtem ko napovedi Komisije niso na razpolago za druga leta. V skladu z izračuni služb Komisije, ki za številke iz programa uporabljajo skupno dogovorjeno metodologijo, bi bila realna rast BDP za leto 2007–2008 nad potencialom. Ustrezna proizvodna vrzel med letoma 2004 in 2006 zmerno upada od rahlo nad do rahlo pod -1 %; za leti 2007 in 2008 strmo pada skoraj do ničle.

- Ponovni proces zmanjšanja inflacije, ki se je začel v drugi polovici leta 2004, se bo po predvidevanjih nadaljeval v celotnem programskem obdobju in inflacija bo padla na 3 % do leta 2008. Projekcije glede obrestnih mer so v programu videti precej ugodne. Njihova uresničitev bi zahtevala okolje znatno izboljšanega zaupanja, ki bi ga zaznamovali znatno nižja inflacija kot je sedanja, boljši fiskalni saldo in boljši saldo tekočega računa ter ponovno zaupanje tržnih udeležencev v strategijo za prevzem eura. Dopolnitev programa ohranja leto 2010 kot ciljno leto za prevzem eura.

- Odločba Eurostata z dne 23. septembra 2004 omogoča začasno razporeditev pokojninskih skladov znotraj javnih financ do proračunskega obvestila marca 2007. Madžarski organi so se odločili izkoristiti to možnost in so pri predstavitvi številk o javnofinančnem primanjkljaju izključili breme drugega stebra, ki ga je ustvarila pokojninska reforma iz leta 1998. Glede na majski program znižuje ta začasna prerazvrstitev letne številke za primanjkljaj za 0,8–1 odstotno točko med letoma 2004 in 2008. Zaradi primerjave s prejšnjim programom in napovedjo služb Komisije iz jeseni 2004 ter ob upoštevanju dejstva, da končni cilj za leto 2008 ne bo imel od te prerazvrstitve nobene koristi, so v oceni navedene tako številke, ki upoštevajo breme, nastalo zaradi pokojninske reforme, kot številke, ki ga ne upoštevajo.

- Dopolnitev programa predvideva naslednji javnofinančni primanjkljaj: 4,5 % BDP leta 2004, 3,8 % leta 2005, 3,1 % leta 2006, 2,4 % leta 2007 in 1,8 % BDP leta 2008 (ob vključitvi bremena pokojninske reforme bi predvideni potek javnofinančnega primanjkljaja znašal 5,3 %, 4,7 %, 4,1%, 3,4 % in 2,8 % BDP med letoma 2004 in 2008; ohranja torej ciljni datum za znižanje čezmernega primanjkljaja). Ob upoštevanju znatnega odmika od cilja za leto 2004 iz majskega konvergenčnega programa v višini 4,6 % BDP, če je vključeno breme pokojninske reforme – v dopolnitvi je rezultat ocenjen v višini 4,5 % BDP (5,3 % BDP, če je vključeno breme pokojninske reforme), kar je v skladu z revidiranim ciljem –, dopolnitev spreminja prilagoditveni potek, ki je v programu iz maja 2004 bil nakopičen na začetek, v bolj linearen trend konsolidacije do konca programskega obdobja. Po ocenjeni konsolidaciji v višini 0,9 odstotnih točk BDP leta 2004 sedaj predvideva letno prilagoditev v višini približno 0,6–0,7 odstotnih točk za preostala leta, namesto izvirno načrtovane letne prilagoditve v višini 0,5 odstotne točke. Dopolnitev programa ohranja strategijo konsolidacije, ki temelji na zmanjšanju deleža izdatkov (od 44,8 % BDP v letu 2004 na 43,4 % v letu 2008), ki naj bi ga podprle strukturne reforme in naj bi ga spremljalo bolj zmerno znižanje v deležu prihodkov. Najbolj izrazito zmanjšanje odhodkov naj bi se zgodilo leta 2005. Vendar to predvsem temelji na znižanju obrestnega bremena v višini 0,5 odstotne točke in znižanju odhodkov za javne naložbe v višini 1,7 odstotnih točk. Ta velik upad javnih naložb v letu 2005 naj bi delno nadomestile višje naložbe v naslednjih letih, kar bi vodilo do znižanja za 0,6 odstotne točke v deležu javnih naložb med 2004 in 2008. Padec v odhodkih za javne naložbe naj bi se nadomestil s povečanim zanašanjem na projekte partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem (PPP). Po izboljšanju za 1,2 odstotno točko leta 2004 naj bi primarni primanjkljaj čez preostala leta beležil letno upadanje v višini okoli 0,3-0,4 odstotne točke, tako da bi se ob vključitvi bremena pokojninske reforme, dosegel rahel presežek leta 2008, ko ne bo več veljalo prehodno obdobje za knjiženje takšne postavke, ki ga Eurostat zagotavlja do proračunskega obvestila iz marca 2007.

- Prilagoditveni potek, opisan v programu, in zlasti nov ciljni primanjkljaj 3,8 % BDP (4,7 % BDP, če je vključeno breme pokojninske reforme) za leto 2005 se lahko šteje za ustrezen način zniževanja čezmernega primanjkljaja do leta 2008, če ga podpirajo ustrezni ukrepi. Vendar pa končni cilj 2,8 %[5] BDP pušča samo majhno varnostno rezervo, ki bi se lahko še naknadno zmanjšala zaradi spremembe izhodišča, saj še vedno obstajajo negotovosti glede izida proračuna za leto 2004.[6] Poleg tega bo lahko proračunski rezultat za leta od 2005 do 2008 slabši od predvidenega. (i) Dejstvo, da je makroekonomski scenarij precej ugoden, pomeni, da se lahko prihodki izkažejo za nižje od pričakovanih, odhodki pa za višje. Kakor omenjajo napovedi služb Komisije iz jeseni 2004 (ki predvidevajo cilja 5,2 % BDP za leto 2005 in 4,7 % BDP za leto 2006, če se vključi breme pokojninske reforme, ali 4,3 % in 3,7 % BDP, če breme ni vključeno), se doseganje proračunskih ciljev za leti 2005 in 2006 zdi izpostavljeno nekaterim tveganjem. Za leto 2005 se pri tem upošteva, da je vlada vzpostavila rezervni paket „za izredne primere“ v višini 0,5 % BDP ob morebitnem nedoseganju cilja za leto 2005. Čeprav je obstoj te rezerve dobrodošel, se ob upoštevanju tveganj v zvezi s proračunom za leto 2005 dodeljeni znesek ne zdi zadosten. Poleg tega obstaja zaskrbljenost, da bi se te rezerve sprostile prezgodaj v letu, kar bi zmanjšalo spodbude za strogo izvajanje proračuna za leto 2005. Če ne bosta cilja za 2005 in 2006 dosežena, se bo zvečala potrebna naknadna prilagoditev v letih 2007 in 2008. (ii) Morebitna znižanja stopenj DDV v okviru tekočih davčnih reform bi lahko povečala tveganja, čeprav bi jih nadomestile druge stopnje; njihova časovna razporeditev zahteva skrbno presojo in bi morala biti možna le ob polnem doseganju ciljev za primanjkljaj. (iii) Sprejetje načrtovanih reformnih ukrepov, ki so podlaga bodočih znižanj odhodkov, še ni zagotovljeno. Poleg tega večino ukrepov za znižanje odhodkov iz proračuna 2005 ne podpirajo celovite reforme. (iv) Predpostavke iz dopolnitve programa glede obrestne mere, ki so odvisne od nadaljnje ponovne vzpostavitve zaupanja, se morda ne bodo uresničile v naslednjih letih po tako ugodnem časovnem poteku. (v) Možno je, kakor je bilo videti, da vračila DDV, ki izhajajo iz ekonomskih aktivnosti v letu 2004, ne bodo v celoti pravočasno izplačana, s čimer se ne bo mogoče izogniti obremenitvi proračuna (na podlagi nastanka poslovnega dogodka) za leto 2005, vendar si vladni organi prizadevajo pospešiti ta vračila, tako da ne bodo bremenila proračuna 2005. Po drugi strani lahko okrepljeni nadzor vračil DDV, ki se je začel na koncu leta 2004, prispeva k znižanju pričakovanega izpada prihodkov iz DDV, kar predstavlja pozitivno tveganje.

- V skladu s to oceno obstaja tveganje, da bodo proračunski izidi slabši od predvidenih v dopolnitvi. Čeprav se torej prilagoditveni potek iz programa zdi primeren, se ukrepi, opisani v programu, ne zdijo skladni s tem potekom in zato ne morejo povsem zagotoviti, da se bo do leta 2008 primanjkljaj (ob vključitvi bremena pokojninske reforme) znižal pod 3 % BDP. Za spoštovanje takšnega prilagoditvenega poteka bodo potrebni dodatni ukrepi. Najbolj pomembno se zdi zlasti doseči cilj za leto 2005, kar bi glede na zgornjo oceno pomenilo potrebo po dodatnih ukrepih v višini najmanj 0,5 odstotne točke.

- Delež javnega dolga, ki je leta 2004 narasel na 57,3 % BDP (59,9 % BDP ob vključitvi bremena pokojninske reforme), naj bi od leta 2005 spet polagoma upadel zaradi posledic stalnega zniževanja javnofinančnega primanjkljaja in padajočega bremena obresti na višino dolga. Pričakuje se, da bo leta 2008 padel pod 50 % BDP (ali da bo rahlo presegel 53 % BDP, če se vključi breme pokojninske reforme). Načrtuje se, da bo ta padec podprla sprememba strategije upravljanja z dolgom, ki bo znižala odhodke za obresti. Tveganja glede deleža javnega dolga ustrezajo tveganjem glede projekcij za primanjkljaj.

- Konvergenčni program iz maja 2004 je napovedal strukturne reforme (zlasti na področjih javne uprave, vzgoje in zdravja) kot podporo nadzoru odhodkov, ki je temelj njegove strategije. Proračun za 2005 vsebuje številne ukrepe, ki imajo namen izboljšati učinkovitost v sektorju institucionalnih enot centralne države. Vendar se ti ne ujemajo z ambicioznimi načrti majskega programa. Čeprav dopolnitev programa navaja več podrobnosti v zvezi z načrtovanimi koraki za reforme, še vedno ne kvantificira njihovih pričakovanih učinkov niti ne opredeljuje faze njihovega izvajanja. To daje misliti, da bodo bolj celovite reforme zdravstvenega in izobraževalnega sektorja vsekakor odložene vse do volitev leta 2006, kakor je pred nedavnim navedla vlada.

- Videti je, da je zaradi predvidenih proračunskih stroškov zaradi staranja prebivalstva ogrožena dolgoročna vzdržnost madžarskih javnih financ. Tveganja so delno povezana z negotovostmi, ki zadevajo dolgoročne proračunske trende, zaradi pomanjkanja podatkov glede projekcij o odhodkih za zdravstveno varstvo. Reformirani pokojninski sistem, vključno z uvedbo drugega naložbenega stebra, znatno prispeva k zmanjšanju proračunskega učinka staranja prebivalstva in zmanjšanju tveganj, da postanejo javne finance nevzdržne. Vendar pa je nujno izvesti druge reforme, zlasti na področju zdravstvenega varstva, ter na srednji rok odločno izvesti načrtovano proračunsko konsolidacijo.

- Ekonomske politike, opisane v dopolnitvi programa, so deloma skladne s temeljnimi smernicami državne ekonomske politike na področju javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj je bilo treba „zanesljivo in trajnostno znižati v okviru večletnega obdobja, skladno s sklepi, ki jih sprejme Svet, v smislu opravljanja proračunskega nadzora“. Vendar Madžarska, kakor je dne 18. januarja 2005 sklenil Svet na podlagi člena 104(8) Pogodbe, ni spoštovala člena 104(7) priporočil Sveta z dne 5. julija 2004 glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Dopolnitev programa ohranja večletni okvir za zniževanje čezmernega primanjkljaja do leta 2008, čeprav obstaja tveganje, da bodo proračunski izidi slabši od predvidenih.

- Glede na zgoraj navedeno oceno in ob upoštevanju priporočil Sveta iz člena 104(7) je primerno, da Madžarska (i) ukrepa v srednjeročnem okviru, da na zanesljiv in trajnosten način do leta 2008 doseže primanjkljaj pod 3 % BDP (z vključenim bremenom pokojninske reforme), zlasti z dodatnimi ukrepi za doseganje novega prilagoditvenega poteka, ki vključuje nov ciljni primanjkljaj 3,8 % BDP (4,7 % BDP ob vključitvi bremena pokojninske reforme) v letu 2005, in z izkoriščanjem vsake priložnosti za pospešitev prilagoditve proračuna; (ii) poskrbi, da bosta časovna razporeditev in izvedba katerih koli znižanj davkov možni le z doseganjem ciljnih primanjkljajev iz dopolnitve konvergenčnega programa, ki je bila predložena decembra 2004; (iii) nadaljuje, v skladu z obvezami, s predvidenimi reformami javne uprave, zdravstvenega in izobraževalnega sistema, tudi zaradi izboljšanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Na podlagi te ocene je Komisija sprejela priloženo priporočilo za Mnenje Sveta o dopolnitvi konvergenčnega programa Madžarske in ga pošilja Svetu.

Priporočilo

MNENJE SVETA

v skladu s tretjim odstavkom člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi konvergenčnega programa Madžarske, 2004–2008

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[7] in zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

1. Dne [8. marca 2005] je Svet proučil dopolnitev konvergenčnega programa Madžarske, ki obravnava obdobje 2004–2008. Program na splošno ustreza zahtevam po podatkih iz popravljenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov za stabilnost in konvergenčnih programov“. Čeprav vsebuje vse obvezne podatke, primarni saldo ni izračunan v skladu s konvencionalno opredelitvijo. Manjkajo tudi nekateri neobvezni podatki, kot so dolgoročni odhodki za zdravstvo. V skladu s tem je Madžarska pozvana, da doseže popolno skladnost z zahtevami po podatkih.

2. Makroekonomski scenarij, ki je temelj dopolnitve programa, predvideva postopen porast rasti BDP od 3,9 % leta 2004 do 4,6 % do konca programskega obdobja. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da ta scenarij odraža precej ugodne predpostavke o rasti. Tako predvidena rast za leto 2005 in 2006 kot predvideni srednjeročni razvoj rasti sta videti pozitivna. Projekcije dopolnitve programa glede inflacije so na splošno videti realistične.

3. Dne 5. julija 2004 je Svet odločil, da ima Madžarska čezmeren primanjkljaj, in ga je priporočil znižati do leta 2008. Dopolnitev programa predvideva naslednji potek primanjkljaja: 4,5 % BDP leta 2004, 3,8 % leta 2005, 3,1 % leta 2006, 2,4 % leta 2007 in 1,8 % BDP leta 2008. Številke odražajo odločbo Eurostata z dne 23. septembra 2004, ki omogočajo začasno prerazporeditev pokojninskih skladov drugega stebra znotraj javnih financ do proračunskega obvestila marca 2007. Madžarski organi so se odločili izkoristiti to možnost in so pri predstavitvi številk o javnofinančnem primanjkljaju izključili breme drugega stebra, ki ga je ustvarila pokojninska reforma iz leta 1998. V skladu s temi številkami bi bil potek primanjkljaja javnih financ 5,3 %, 4,7 %, 4,1 %, 3,4 % in 2,8 % BDP med letoma 2004 in 2008; dopolnitev torej ohranja ciljni datum za znižanje čezmernega primanjkljaja. Zaradi primerljivosti z majskim konvergenčnim programom in napovedjo služb Komisije iz jeseni 2004 se v tem mnenju ne uporabljajo samo prilagojene številke, marveč tudi številke, ki ne upoštevajo bremena davčne reforme. Po ocenjeni konsolidaciji v višini 0,9 odstotnih točk BDP leta 2004 program sedaj predvideva letno prilagoditev v višini približno 0,6–0,7 odstotnih točk za preostala leta. Podlaga strategije konsolidacije iz dopolnitve programa je zmanjšanje deleža izdatkov, podprto s strukturnimi reformami in združeno z bolj zmernim znižanjem v deležu prihodkov. Najbolj izrazito zmanjšanje odhodkov naj bi se zgodilo leta 2005, kar temelji predvsem na znižanju obrestnega bremena v višini 0,5 odstotne točke in znižanju odhodkov za javne naložbe v višini 1,7 odstotnih točk. Upad v odhodkih za javne naložbe naj bi se nadomestil s povečanim opiranjem na projekte PPP. Podrobnosti glede predvidenega časovnega okvira in kvantifikacija ukrepov za zmanjševanje stroškov v preostalih letih niso navedene. Prilagoditveni potek primarnega primanjkljaja naj bi bil podoben poteku zniževanja javnofinančnega primanjkljaja. Primarni primanjkljaj naj bi se leta 2008 spremenil v rahel presežek.

4. Prilagoditveni potek, opisan v programu, in zlasti novi cilji za primanjkljaj v višini 3,8 % BDP (4,7 % BDP ob vključitvi bremena reforme pokojnin) za leto 2005 in v višini 2,8 % BDP ob vključitvi bremena reforme za leto 2008 se lahko štejejo za ustrezen način zniževanja čezmernega primanjkljaja do leta 2008, če jih podpirajo ustrezni ukrepi. Vendar pa končni cilj 2,8 % BDP (ob vključitvi bremena pokojninske reforme) pušča samo majhno varnostno rezervo, ki bi se zaradi spremembe izhodišča še zmanjšala, saj še vedno obstajajo negotovosti glede izida proračuna za leto 2004[8]. Proračunske projekcije iz programa so videti optimistične: (i) dejstvo, da je makroekonomski scenarij precej ugoden, pomeni, da se lahko prihodki izkažejo za nižje od pričakovanih, odhodki pa za višje. Kakor omenjajo napovedi služb Komisije iz jeseni 2004, je videti, da je doseganje ciljnih primanjkljajev za leti 2005 in 2006 izpostavljeno tveganju, da ju bo potrebno zvišati. Za leto 2005 se pri tem upošteva, da je vlada vzpostavila rezervni paket „za izredne primere“ v višini 0,5 % BDP ob morebitnem nedoseganju cilja za leto 2005. Čeprav je obstoj te rezerve dobrodošel, se ob upoštevanju tveganj v zvezi s proračunom za leto 2005 dodeljeni znesek ne zdi zadosten. Poleg tega obstaja zaskrbljenost, da bi se te rezerve sprostile prezgodaj v letu, kar bi zmanjšalo spodbude za strogo izvajanje proračuna za leto 2005. Če ne bosta cilja za 2005 in 2006 dosežena, se bo zvečal pritisk na prilagoditev v letih 2007 in 2008 (ii) Znižanje odhodkov leta 2005 in kasneje je izpostavljeno tveganjem, saj se lahko zgodi, da reformni ukrepi, vključeni v proračun za 2005, ne bodo izvedeni v celoti, poleg tega pa niso vključeni v celovito strategijo reform. (iii) Ugodne predpostavke iz dopolnitve programa glede obrestne mere, ki so odvisne od nadaljnje ponovne vzpostavitve zaupanja, pomenijo dodatno proračunsko tveganje. (iv) Obstaja tudi zaskrbljenost glede dosegljivosti ciljev za odhodke in prihodke, saj cilji, določeni v prejšnjih letih, še zdaleč niso bili doseženi. Morebitna znižanja stopenj DDV v okviru tekočih davčnih reform bi lahko povečala tveganja, čeprav bi jih nadomestile druge stopnje; njihova časovna razporeditev zahteva skrbno presojo in bi morala biti možna le ob polnem doseganju ciljev za primanjkljaj. (v) Tveganje lahko izhaja tudi iz dejstva, da so bila vračila DDV, povezana z ekonomskimi aktivnostmi iz leta 2004, prestavljena, vendar so se vladni organi obvezali pospešiti ta vračila, tako da ne bodo bremenila proračuna 2005. Po drugi strani lahko ta okrepljeni nadzor vračil DDV, ki se je začel na koncu leta 2004, prispeva tudi k znižanju pričakovanega izpada prihodkov iz DDV, kar predstavlja negativno tveganje.

5. V skladu s to oceno obstaja tveganje, da bodo proračunski izidi slabši od predvidenih v dopolnitvi. Čeprav se torej prilagoditveni potek iz programa in zlasti novi cilj za primanjkljaj v višini 3,8 % BDP (4,7 % BDP ob vključitvi bremena reforme pokojnin) za leto 2005 zdi primeren za to, da se do leta 2008 čezmerni primanjkljaj zniža, se proračunska naravnanost iz programa ne zdi zadostna za izvajanje tega poteka in zato ne more povsem zagotoviti, da se bo do leta 2008 primanjkljaj znižal pod 3 % BDP. Da bi prilagoditveni potek postal zanesljiv, bi bili potrebni novi ukrepi. Najbolj pomembno se zdi zlasti doseči cilj za leto 2005. Glede na zgornjo oceno bi bili primerni dodatni ukrepi v višini najmanj 0,5 odstotne točke.

6. Ocenjuje se, da znaša leta 2004 delež javnega dolga 57,3 % BDP (dosegel bi 59,9 % BDP, če se vključi breme pokojninske reforme, kar je le malo manj od referenčne vrednosti Pogodbe 60 % BDP). Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v programskem obdobju znižal za približno 7 odstotnih točk. Tveganja glede deleža javnega dolga ustrezajo tveganjem glede projekcij za primanjkljaj.

7. Zdi se, da za Madžarsko obstajajo tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ zaradi predvidenih proračunskih stroškov zaradi staranja prebivalstva. Tveganja so delno povezana z negotovostmi, ki zadevajo dolgoročne proračunske trende zaradi pomanjkanja podatkov glede napovedi o odhodkih za zdravstveno varstvo. Strategija, opisana v programu, temelji zlasti na konsolidaciji proračuna v naslednjih nekaj letih in na dodatnih reformnih ukrepih, ki jih bo treba izvesti v prihodnosti. Reformirani pokojninski sistem, vključno z uvedbo drugega naložbenega stebra, znatno prispeva k zmanjšanju proračunskega učinka staranja in zmanjšanju tveganj, da bi postale javne finance nevzdržne. Vendar pa je pomembno izvesti druge reforme, zlasti na področju zdravstvenega varstva, ter na srednji rok odločno izvesti načrtovano proračunsko konsolidacijo.

8. Ekonomske politike, opisane v dopolnitvi programa, so deloma skladne s temeljnimi smernicami državne gospodarske politike na področju javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj je bilo treba „zanesljivo in trajnostno znižati v okviru večletnega obdobja, skladno s sklepi, ki jih sprejme Svet, v smislu opravljanja proračunskega nadzora“. Vendar Madžarska, kakor je dne 18. januarja 2005 sklenil Svet na podlagi člena 104(8) Pogodbe, ni spoštovala člena 104(7) priporočil Sveta z dne 5. julija 2004 glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Dopolnitev programa ohranja večletni okvir za zniževanje čezmernega primanjkljaja do leta 2008, čeprav obstaja tveganje, da bodo proračunski izidi slabši od predvidenih.

* * *

Glede na zgoraj navedeno oceno in ob upoštevanju priporočil Sveta iz člena 104(7) z dne [8. marca 2005], je Svet mnenja, da mora Madžarska:

(i) ukrepati v srednjeročnem okviru za to, da na zanesljiv in trajnosten način do leta 2008 doseže primanjkljaj pod 3 % BDP (z vključenim bremenom pokojninske reforme), zlasti z dodatnimi ukrepi za doseganje novega prilagoditvenega poteka, ki vključuje nov ciljni primanjkljaj 3,8 % BDP (4,7 % BDP ob vključitvi bremena pokojninske reforme) v letu 2005, in z izkoriščanjem vsake priložnosti za pospešitev prilagoditve proračuna;

(ii) poskrbeti, da bosta časovna razporeditev in izvedba katerih koli znižanj davkov možni le z doseganjem ciljnih primanjkljajev iz dopolnitve konvergenčnega programa, ki je bila predložena decembra 2004;

(iii) nadaljevati, v skladu z obvezami, s predvidenimi reformami javne uprave, zdravstvenega in izobraževalnega sistema, tudi zaradi izboljšanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij

2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 |

Realni BDP (sprememba v % ) | KP dec. 2004 | 3,9 | 4,0 | 4,2 | 4,3 | 4,6 |

COM | 3,9 | 3,7 | 3,8 | ni podatkov | ni podatkov |

KP maj 2004 | 3,3-3.5 | 3,5-4,0 | pribl.4 | pribl.3,5 | pribl.3,0 |

Inflacija po HICP (v %) | KP dec. 2004 | 6,8 | 4,5 | 4,0 | 3,5 | 3,0 |

COM | 6,9 | 4,6 | 4,2 | ni podatkov | ni podatkov |

KP maj 2004 | pribl.6,5 | pribl.4,5 | pribl.4 | pribl.3,5 | pribl.3 |

Javnofinančni saldo (v % BDP) | KP dec. 2004 prilagojeno 1 | -4,5 | -3,8 | -3,1 | -2,4 | -1,8 |

neprilagojeno | -5,3 | -4,7 | -4,1 | -3,4 | -2,8 |

COM | -5,5 | -5,2 | -4,7 | ni podatkov | ni podatkov |

KP maj 2004 | -4,6 | -4,1 | -3,6 | -3,1 | -2,7 |

Primarni saldo (v % BDP) | KP dec. 2004 prilagojeno1 neprilagojeno | -0,3 -1,1 | 0,0 -0,9 | 0,3 -0,7 | 0,7 -0,3 | 1,1 0,1 |

COM | -1,1 | -1,2 | -1,1 | ni podatkov | ni podatkov |

KP maj. 2004 | -0,5 | -0,2 | 0,1 | 0,3 | 0,4 |

Javnofinančni bruto dolg (v % BDP) | KP dec. 2004 prilagojeno 1 | 57,3 | 55,3 | 53,0 | 50,6 | 48,3 |

neprilagojeno | 59,9 | 58,6 | 56,8 | 54,9 | 53,2 |

COM | 59,7 | 59,5 | 58,9 | ni podatkov | ni podatkov |

KP maj 2004 | 59,4 | 57,9 | 56,8 | 55,6 | 53,7. |

Opomba: 1 Odločba Eurostata z dne 23. septembra 2004 omogoča začasno razporeditev pokojninskih skladov znotraj javnih financ do proračunskega obvestila marca 2007. Madžarski organi so se odločili izkoristiti to možnost in so pri predstavitvi številk o javnofinančnem primanjklaju izključili breme drugega stebra, ki ga je ustvarila pokojninska reforma iz leta 1998. Glede na majski program znižuje ta začasna prerazvrstitev letne številke za primanjkljaj za 0,8–1 odstotno točko med letoma 2004 in 2008. Zaradi primerjave s prejšnjim programom in napovedjo služb Komisije iz jeseni 2004 ter ob upoštevanju dejstva, da končni cilj za leto 2008 ne bo imel od te prerazvrstitve nobene koristi, so v oceni navedene tako prilagojene kot neprilagojene številke. Viri: Konvergenčni program (KP); Napoved služb Komisije iz jeseni 2004 (COM); izračuni služb Komisije. |

[1] UL L 209, 2.8.1997. Vsi dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani: http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm.

[2] Na podlagi gospodarskih napovedi Komisije iz pomladi 2004, ki so upoštevale podatke, ki jih je Madžarska sporočila marca 2004. Obvestilo iz septembra 2004 je javnofinančni primanjkljaj za leto 2003 popravilo navzgor od 5,9 % BDP na 6,2 %.

[3] Popravljeno mnenje Ekonomsko-finančnega odbora o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov, ki ga je potrdil Ekonomsko-finančni svet dne 10.7.2001.

[4] COM (2002) 668, 27.11.2002.

[5] Ta številka spet vključuje breme pokojninske reforme, saj je neupoštevanje te postavke možno le do proračunskega obvestila marca 2007.

[6] Razlika med podatki na podlagi izvršenih izplačil in podatki na podlagi nastanka poslovnega dogodka še ni znana. Iz razlogov, ki so povezani s pristopom k EU, še posebej spremembe pri pobiranju DDV, se je štelo, da je bila ta razlika neobičajno visoka leta 2004, in sicer na višini 1,2–1,4 odstotnih točk. Vendar obstajajo računovodske negotovosti glede izplačil subvencij za kmetijstvo in izplačila trinajste plače javnim uslužbencem. Zaradi tega se lahko razlika med računovodstvom na podlagi izplačil in računovodstvom na podlagi nastanka poslovnega dogodka izkaže za nižjo, to pa bi povečalo primanjkljaj na podlagi nastanka poslovnega dogodka za leto 2004. Če se vračila DDV pospešijo, kakor so navedli madžarski organi, se lahko primanjkljaj (na podlagi nastanka poslovnega dogodka) za leto 2004 poveča za skoraj 0,7 odstotnih točk.

[7] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Vsi dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani:

http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm.

[8] Obstajajo računovodske negotovosti glede izplačil subvencij za kmetijstvo in izplačila trinajste plače javnim uslužbencem, ki bi lahko znižale razliko med primanjkljajem na podlagi izvršenih izplačil in primanjkljajem na podlagi nastanka poslovnega dogodka, kar bi povečalo primanjkljaj na podlagi nastanka poslovnega dogodka za leto 2004. Če se vračila DDV pospešijo, kakor so navedli madžarski organi, se lahko primanjkljaj iz leta 2004 poveča za vsaj 0,7 odstotnih točk.