Bruselj, 11.1.2005

SEK(2005) 14 končno

Priporočilo za

MNENJE SVETA

v skladu s tretjim odstavkom člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi konvergenčnega programa Švedske, 2004–2007

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1] določa, da morajo nesodelujoče države članice, torej tiste, ki niso sprejele enotne valute, Svetu in Komisiji do 1. marca 1999 predložiti konvergenčne programe. V skladu s členom 9 te uredbe mora Svet proučiti vse konvergenčne programe na podlagi ocen, ki sta jih pripravila Komisija in Odbor, ustanovljen na podlagi člena 114 Pogodbe (Ekonomsko-finančni odbor). Potem ko je preučil program, je Svet na podlagi priporočila Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom podal mnenje. V skladu z Uredbo morajo države članice predložiti letne dopolnitve svojih konvergenčnih programov, ki jih lahko prav tako prouči Svet v skladu z istimi postopki.

Švedska je svoj prvi konvergenčni program, ki je obravnaval obdobje 1998–2001, predložila 23. decembra 1998, Svet pa ga je ocenil 8. februarja 1999. Vsako naslednje leto so bile predložene dopolnitve. Švedska je zadnjo dopolnitev svojega konvergenčnega programa predložila 18. novembra 2004. Službe Komisije so izdelale tehnično oceno te dopolnitve ob upoštevanju rezultatov gospodarskih napovedi služb Komisije iz jeseni 2004 in ob upoštevanju kodeksa ravnanja[2], skupno dogovorjene metodologije za ocenjevanje potencialnih rezultatov in ciklično prilagojenih saldov, priporočil v širših smernicah ekonomskih politik za obdobje 2003–2005 ter načel, določenih v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 27. novembra 2002 o okrepitvi usklajevanja proračunskih politik[3], ki ga je potrdil Svet. Ocena je naslednja:

- Šesta dopolnitev konvergenčnega programa Švedske obravnava obdobje 2004–2007 in je bila predložena Komisiji 18. novembra. Program temelji na finančnem zakonu za leto 2005, ki ga je parlament sprejel 16. decembra 2004. Program delno ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“[4], čeprav niso vsi podatki popolnoma usklajeni s standardi ESR 95.

- Dopolnitev iz leta 2004 predvideva 3,5 % rast BDP leta 2004, 3,0 % leta 2005, 2,5 % leta 2006 in 2,3 % leta 2007. Kljub visoki rasti leta 2004 je bila rast zaposlenosti negativna, pričakuje pa se oživitev v prihodnjih letih. Na splošno se na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov makroekonomski scenarij, ki je temelj dopolnitve, zdi uresničljiv in se večinoma sklada z oceno služb Komisije, vključno z napovedmi iz jeseni 2004. Poleg tega so predpostavke o rasti za zadnja leta videti previdne in pod ocenjenimi stopnjami potencialne rasti.

- Inflacija je na Švedskem postopoma upadala od začetka leta 2003, kar je delno posledica prejšnjih povišanj cen energije, ki ne spadajo v temeljno referenčno obdobje, in je trenutno precej pod 2 % ciljno stopnjo, ki jo je določila Riksbank. Krona je bila v letih 2003 in 2004 relativno stabilna glede na euro, pred nedavnim pa je prišlo do apreciacije, ki odseva stabilno makroekonomsko okolje in dobre obete za rast na Švedskem, znatne tekoče proračunske presežke ter tržna pričakovanja glede relativno višjih referenčnih mer v letu 2005. V preteklem letu je bil donos švedskih vladnih obveznic skladen s trendi večjih obvezniških trgov. Pozitivna razlika v donosu med dolgoročnimi vladnimi obveznicami na Švedskem in euroobmočjem je v zadnjih letih nihala okoli 50 odstotnih točk, vendar se je v letu 2004 zmanjšala.

- Proračunski okvir na Švedskem obsega cilje javnofinančnega presežka, merjenega povprečno glede na celoten cikel, v višini 2 % BDP, večletne nominalne zgornje meje za stroške institucionalnih enot centralne ravni države in obveznost proračunskega ravnovesja za institucionalne enote lokalne ravni države. Dopolnitev predvideva javnofinančni presežek v višini 0,7 % leta 2004, 0,6 % leta 2005, 0,4 % leta 2006 in 0,9 % v zaključnem letu 2007. Tako delež odhodkov kot delež prihodkov postopoma upadata skozi obravnavano obdobje. Če se za upoštevanje ocenjenega vpliva cikla uporablja skupna metodologija, je ciklično prilagojeni proračunski saldo v presežku skozi vse obravnavano obdobje. V primerjavi s predhodnimi dopolnitvami so bili proračunski cilji za 2005 in 2006 revidirani navzdol, čeprav so sedaj predvideva precej višja rast. To je mogoče delno obrazložiti z nižjimi predvidenimi davčnimi prihodki na podlagi novih rezultatov. Davčne olajšave, ki sta jih uvedla zakon iz pomladi 2004 in proračun 2005, prav tako prispevajo k predvidenemu rahlemu pojemanju v letih 2005 in 2006. Medtem ko se za pokojninski sistem in podsektor institucionalnih enot lokalne ravni države pričakujeta stabilna presežka, se primanjkljaj institucionalnih enot centralne ravni države v letih 2005 in 2006 zvišuje, kar je vzrok slabšega javnofinančnega položaja za ti leti. Leta 2007 so predvideni nižji javni odhodki.

- Tveganja za proračunske projekcije v programu so na splošno videti uravnotežena. Po eni strani se zdijo proračunske projekcije uresničljive in Švedska je tradicionalno uspešna pri spoštovanju zgornjih pragov, določenih za odhodke. Poleg tega je videti, da se finančno stanje na ravni institucionalnih enot lokalne ravni države izboljšuje. Po drugi strani so bili prihodki v zadnjih nekaj letih precej nestanovitni. Ob tem je glede na zgornje pragove javnofinančnih izdatkov proračunska rezerva zelo omejena, ne samo za leto 2004, marveč, v skladu s proračunom za 2005, tudi za leti 2005 in 2006. Vrh tega lahko volitve, ki bi morale po načrtih potekati leta 2006, vplivajo na proračun za navedeno leto. Glede na to oceno tveganja se proračunska politika iz programov zdi zadostna za ohranitev srednjeročnega proračunskega položaja „blizu ravnovesja ali v presežku“, kakor za celotno obdobje programa zahteva pakt za stabilnost in rast. Prav tako tudi zagotavlja zadostno varnostno rezervo pred prekoračitvijo 3 % praga proračunskega primanjkljaja ob normalnih makroekonomskih nihanjih. Vendar ciklično prilagojeni proračunski položaj ter povprečni presežki v programskem obdobju ostajajo pod nacionalnim ciljem o 2 % presežku v BDP.

- Predvideva se, da bo delež bruto javnega dolga – ki je od leta 2000 pod 60 % BDP – še naprej upadal in dosegel 49 % BDP leta 2007. Zadolženost povzroča predvsem sektor institucionalnih enot centralne ravni države, ki beleži proračunske primanjkljaje, presežek v pokojninskem sistemu pa je predvsem namenjen naložbam v nejavne dejavnosti, kar upočasnjuje zmanjšanje deleža javnega dolga. Neto delež dolga finančnih dejavnosti se bo po predvidevanjih izboljšal, in sicer z -2 % BDP leta 2004 na pod -4 % BDP leta 2007. Te projekcije se zdijo umestne.

- Program pomeni revizijo širšega vladnega programa strukturnih reform, ki se osredotoča na izboljšanje delovanja trga dela, povečanje zaposlenosti in zmanjšanje števila delovnih dni, izgubljenih zaradi bolniškega dopusta. Izvajal se je širok razpon ukrepov, rezultati pa so bili doslej neenotni. Nadaljnji korak k dovršitvi davčne reforme in k dodatni razbremenitvi obdavčitve dela je bil storjen v okviru strategije „ekološke zamenjave davkov“, čeprav so to delno ublažila povišanje davčnih stopenj institucionalnih enot lokalne ravni države tako leta 2003 kot leta 2004. Dovršitev davčne reforme in prizadevanja za doseganje temeljnih ciljev politike glede povečanja zaposlenosti, zmanjšanja števila prejemnikov socialne varnosti in števila dni bolniškega dopusta so še vedno prednostne naloge v okviru zdravih javnih financ.

- Videti je, da je Švedska kljub večjim predvidenim proračunskim stroškom zaradi staranja prebivalstva v sorazmerno ugodnem položaju, kar zadeva dolgoročno vzdržnost stanja javnih financ. Če hoče država zagotoviti popolno vzdržnost stanja skozi čas, mora zapolniti vrzel v višini okoli 2 % BDP. Izračun temelji na predvidenem povečanju deleža odvisnih priletnih oseb in na obstoječih trendih za odhodke za zdravstvo, udeležbo delovne sile in zaposlovanje. Brez nadaljnjih reform, ki bi te trende spremenile, bo prizadevanje za doseganje presežka v višini 2 % BDP v naslednjih desetih letih, v skladu s proračunskim ciljem vlade, ključni faktor za zagotovitev dolgoročne stabilnosti.

Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih projekcij

2004 | 2005 | 2006 | 2007 |

Realni BDP (spremembe v %) | KP nov. 2004 | 3,5 | 3,0 | 2,5 | 2,3 |

COM | 3,7 | 3,1 | 2,9 | ni podatkov |

KP nov. 2003 | 2,0 | 2,6 | 2,5 | ni podatkov |

Inflacija po HICP (%) | KP nov. 20042 | 1,3 | 1,5 | ni podatkov | ni podatkov |

COM | 1,1 | 1,5 | 1,9 | ni podatkov |

KP nov. 20032 | 1,7 | ni podatkov | ni podatkov | ni podatkov |

Javnofinančni saldo (v % BDP) | KP nov. 2004 | 0,7 | 0,6 | 0,4 | 0,9 |

COM | 0,6 | 0,6 | 0,8 | ni podatkov |

KP nov. 20033 | 0,6 | 1,4 | 1,9 | ni podatkov |

Primarni saldo (v % BDP) | KP nov. 20041 | 2,8 | 2,8 | 2,7 | 3,3 |

COM | 2,7 | 2,8 | 3,0 | ni podatkov |

KP nov. 2003 | 0,9 | 1,7 | 2,1 | ni podatkov |

Ciklično prilagojeni saldo (v % BDP) | KP nov. 20044 | 0,8 | 0,5 | 0,5 | 1,2 |

COM | 0,7 | 0,4 | 0,6 | ni podatkov |

KP nov. 20034 | 1,3 | 1,8 | 2,0 | ni podatkov |

Bruto javni dolg (v % BDP) | KP nov. 2004 | 51,7 | 50,5 | 50,0 | 49,0 |

COM | 51,6 | 50,6 | 49,7 | ni podatkov |

KP nov. 2003 | 51,5 | 50,0 | 48,3 | ni podatkov |

1 V dopolnitvi konvergenčnega programa švedski organi navajajo primarni saldo brez neto obresti, ne pa, kakor je običajno, brez bruto obresti. Kljub temu je na podlagi uporabe podatkov iz dopolnitve programa primarni saldo v preglednici naveden brez bruto obresti. 2 Sprememba, izražena v %, od decembra do decembra. 3 Zaradi primerjave se neto posojanje, zabeleženo za leti 2002 in 2003, nanaša na številke, ki so bile izračunane z upoštevanjem periodičnega obračunavanja davkov (čeprav ta računovodska sprememba ni bila formalno uvedena pred letom 2004). 4 Izračun služb Komisije na podlagi podatkov iz programa. Viri: Dopolnitev konvergenčnega programa Švedske, november 2003 in november 2004 (KP); gospodarske napovedi služb Komisije jeseni 2004 (COM); izračuni služb Komisije. |

Na podlagi te ocene je Komisija sprejela priloženo priporočilo za Mnenje Sveta o dopolnitvi konvergenčnega programa Švedske in ga posreduje Svetu.

Priporočilo za

MNENJE SVETA

v skladu s tretjim odstavkom člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o dopolnitvi konvergenčnega programa Švedske, 2004–2007

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[5] in zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom –

PODAL NASLEDNJE MNENJE:

1. Dne [18. januarja] 2005 je Svet proučil dopolnitev konvergenčnega programa Švedske, ki obravnava obdobje od 2004 do 2007. Program delno ustreza zahtevam po podatkih iz spremenjenega „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Zlasti nekateri podatki niso povsem usklajeni s standardi ESR 95. V skladu s tem mora Švedska doseči skladnost z zahtevami za podatke.

2. Makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa, predvideva realno rast BDB, ki se z visokih 3,5 % leta 2004 polagoma umirja na 3,0 % leta 2005 do povprečnih 2,4 % v letih 2006–07. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da scenarij odseva uresničljive predpostavke o rasti. V programu so videti realistične tudi projekcije glede inflacije.

3. Proračunski okvir obsega cilje javnofinančnega presežka, merjenega povprečno glede na celoten cikel, v višini 2 % BDP, večletne nominalne zgornje meje za stroške institucionalnih enot centralne ravni države in obveznost proračunskega ravnovesja za institucionalne enote lokalne ravni države. Dopolnitev predvideva javnofinančni presežek v višini 0,7 % leta 2004, 0,6 % leta 2005, 0,4 % leta 2006 in 0,9 % v zaključnem letu 2007. Tako delež odhodkov kot delež prihodkov postopoma upadata skozi obravnavano obdobje. Če se za upoštevanje ocenjenega vpliva cikla uporablja skupna metodologija, je ciklično prilagojen proračunski saldo v presežku skozi vse obravnavano obdobje. Vendar pa ostajajo ciklično prilagojeni proračunski saldo ter povprečni presežki v programskem obdobju pod nacionalnim ciljem o 2 % presežku v BDP. Medtem ko se za pokojninski sistem in podsektor institucionalnih enot lokalne ravni države pričakuje presežek, se primanjkljaj institucionalnih enot centralne ravni države zvišuje v letih 2005 in 2006, kar je razlog za slabši javnofinančni položaj za ti leti. Leta 2007 se predvidevajo nižji javni odhodki.

4. Tveganja za proračunske projekcije v programu so na splošno videti uravnotežena. Po eni strani se zdijo proračunske projekcije uresničljive in Švedska je tradicionalno uspešna pri spoštovanju zgornjih pragov, določenih za izdatke. Poleg tega je videti, da se finančno stanje na ravni institucionalnih enot lokalne ravni države izboljšuje. Po drugi strani so bili prihodki v zadnjih letih precej nestanovitni. Ob tem je glede na zgornje pragove javnofinančnih izdatkov proračunska rezerva zelo omejena, ne samo za leto 2004, marveč, v skladu s proračunom za 2005, tudi za leti 2005 in 2006. Vrh tega lahko na proračun za navedeno leto vplivajo volitve, ki bi morale po načrtih potekati leta 2006.

5. Glede na to oceno tveganja se proračunska politika iz programov zdi zadostna za ohranitev srednjeročnega proračunskega položaja „blizu ravnovesja ali v presežku“, kakor za celotno obdobje programa zahteva pakt za stabilnost in rast. Prav tako tudi zagotavlja zadostno varnostno rezervo pred prekoračitvijo 3 % praga proračunskega primanjkljaja ob normalnih makroekonomskih nihanjih.

6. Ocenjuje se, da je delež javnega dolga v letu 2004 dosegel 51,7 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo do leta 2007 delež javnega dolga znižal na 49,0 % BDP.

7. Videti je, da je Švedska kljub večjim predvidenim proračunskim stroškom zaradi staranja prebivalstva v sorazmerno ugodnem položaju, kar zadeva dolgoročno vzdržnost javnih financ. Če hoče država zagotoviti popolno vzdržnost stanja skozi čas, mora zapolniti vrzel v višini okoli 2 % BDP. Izračun temelji na predvidenem povečanju deleža odvisnih priletnih oseb in na obstoječih trendih za izdatke za zdravstvo, udeležbo delovne sile in zaposlovanje. Brez nadaljnjih reform, ki bi te trende spremenile, bo usmerjenost v doseganje presežka v višini 2 % BDP v naslednjih desetih letih v skladu s proračunskim ciljem vlade ključni faktor za zagotovitev dolgoročne stabilnosti.

Ključne projekcije dopolnitve konvergenčnega programa Švedske

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |

Realna rast BDP (%) Inflacija po HICP (%) Javnofinančni saldo (% BDP) Primarni saldo (% BDP) Ciklično prilagojeni saldo (% BDP)1 Bruto javni dolg (% BDP) | 1,6 1,8 0,5 2,7 1,4 52,0 | 3,5 1,3 0,7 2,8 0,8 51,7 | 3,0 1,5 0,6 2,8 0,5 50,5 | 2,5 ni podatkov 0,4 2,7 0,5 50,0 | 2,3 ni podatkov 0,9 3,3 1,2 49,0 |

1 Izračuni služb Komisije na podlagi uporabe skupno dogovorjene metodologije za podatke iz programa.

[1] UL L 209, 2.8.1997. Vsi dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na spletni strani http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm.

[2] Spremenjeno mnenje Ekonomsko-finančnega odbora o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov, ki ga je potrdil Ekonomsko-finančni svet dne 10.7.2001.

[3] KOM(2002) 668, 27.11.2002.

[4] Spremenjeno mnenje Ekonomsko-finančnega odbora o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov, dokument EFC/ECFIN/404/01–REV 1 z dne 27.6.2001, ki ga je potrdil Ekonomsko-finančni svet dne 10.7.2001.

[5] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. Dokumenti, navedeni v tem besedilu, so na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm.