[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.11.2005

KOM(2005) 587 končno2005/0237(COD)

Predlog

DIREKTIVA …/ …/ ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav

(Predelava)(predložena s strani Komisije){SEC(2005) 1498}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Zakonodajalec Skupnosti je že nekaj časa prepričan, da je treba zagotoviti primerno obravnavo organov, splošno znanih kot klasifikacijski zavodi, ki izvajajo inšpekcijske preglede ladij in tem izdajajo spričevala. Že v sporočilu Eirka I se je Komisija resno spraševala, ali klasifikacijski sistem kot tak lahko dosega zahtevane standarde. Zato veljavni sistem več ne zadošča; treba ga je nadalje izboljšati, da se ločijo dobri izvajalci od slabih, treba je odpraviti pomanjkljivosti na sorazmeren in učinkovit način ter izključiti iz sistema tiste, ki ga ne upoštevajo. - Zato je Svet v svojih sklepih z dne 13. decembra 2002 poudaril vlogo Komisije v postopkih podeljevanja pooblastil in pri nadzoru klasifikacijskih zavodov. - Evropski parlament je v svoji Resoluciji o izboljšanju varnosti na morju [2003/2235(INI)] prosil Komisijo, da izvaja učinkovit nadzor in revizijo klasifikacijskih zavodov, njihovih podružnic in sodelujočih podjetij ter uvede sankcije za neizpolnjevanje obveznosti. V Resoluciji, ki jo je sprejel po potopu tankerja Prestige [2003/2066 (INI)], je spet poudaril potrebo, da se na mednarodni ravni in ravni Skupnosti vzpostavijo izčrpni mehanizmi za tehnični nadzor, ki bodo zagotavljali zanesljive informacije o dejanskem stanju ladij. Ta predlog namerava kot odgovor na te pomisleke preoblikovati sedanji sistem odobritve klasifikacijskih zavodov s strani Skupnosti, ki so bili ustanovljeni z Direktivo 94/57/ES (UL L 319, 12.12.1994, str. 20) in zlasti : (1) okrepiti sisteme za spremljanje odobrenih organov, (2) združiti sedanji dvojni sistem odobritev, t.j. običajne in omejene, (3) poenostaviti in bolje strukturirati merila Skupnosti za odobritev, (4) preoblikovati sistem sankcij, (5) razjasniti področje uporabe Direktive in olajšati uporabo nekaterih določb iz nje. Ob tej četrti posodobitvi je treba uporabiti tehniko prenove, da se zagotovi transparentnost in razumljivost zakonodaje Skupnosti. Poleg tega ta tehnika omogoča poleg bistvenih predlaganih sprememb tudi posodobitev uvodnih izjav Direktive. |

120 | Splošno ozadje Tehnično varnostne standarde v praksi oblikujeta delno Mednarodna pomorska organizacija (IMO) z mednarodnimi konvencijami (predpisani standardi) in deloma klasifikacijski zavodi s tehničnimi predpisi (klasifikacijski predpisi). Kdaj se kateri uporabljajo, je odvisno od sporazuma, področja in vrste ladje. Klasifikacijski predpisi zajemajo strukturne vidike ladje (moč ladje, stabilnost in plovnost); strojno opremo (motor, krmilna naprava itd.), opremo, ki se pričvrsti na krov; določene operativne vidike (npr. reševalna oprema, oprema za posebni tovor, kot so tankerji za olje in kemikalije). Opaziti je vedno večje zbliževanje tehničnih predpisov najpomembnejših klasifikacijskih zavodov, kar pa (zlasti kar zadeva opremo) ne pomeni vzajemnega priznavanja. Za spoštovanje mednarodnih konvencij mora država zastave izvajati nadzor ter izdajati ustrezna spričevala, vendar lahko obe ali samo eno od teh nalog prenese na klasifikacijske zavode. Za izdajo bistvenih mednarodnih spričeval pa je potrebno, da je ladja grajena in tudi vzdrževana v skladu s tehničnimi predpisi klasifikacijskih zavodov. Zato klasifikacijski zavodi odobrijo načrte in nadzorujejo gradnjo. Pristojni so za osnovne predpise in načine izvajanja nadzora, katere uporabljajo, da z njimi potrdijo skladnost nove gradnje z navedenimi predpisi. Velikokrat, kadar klasifikacijski zavodi delujejo v imenu države zastave, izdajo spričevala v skladu z mednarodnimi konvencijami. Skozi vse obdobje uporabe ladje klasifikacijski zavodi izdajajo dve vrsti spričeval. - Zaradi pomanjkanja navzkrižnih preverjanj verjetno nikoli ne bi prišlo do tega, da bi bilo pri izdaji mednarodnih spričeval potrebno znova preučiti kakovost klasifikacijskih spričeval. Vsaka narejena napaka se bo vsekakor prenašala naprej – tudi na predpisana spričevala. Dokler ne bo odkrita, bo prizadela večje število ladij. - V praksi pa je izbira klasifikacijskega zavoda odvisna od vpliva lastnikov ladje in ladjedelnic. Medtem ko veliki lastniki običajno lahko sami vplivajo na zavode, pa se morajo drugi zadovoljiti z izbiro ladjedelnice. Klasifikacijski zavodi se celo javno pritožujejo, da so izpostavljeni pritisku večjih ladjedelnic, ki lahko zaradi velikega obsega proizvodnje vplivajo na trg in izvajanje tehničnih predpisov. Ko je enkrat klasifikacijski zavod izbran za novo grajeno ladjo, določa, katera oprema bo pritrjena na krov, saj ima več vplivne moči v primerjavi z dobavitelji te opreme, ki so običajno izvzeti iz pogajanj med lastnikom ladje, ladjedelnico in samim zavodom. Ob koncu, ko ladjo predajo lastniku in tudi vse obdobje uporabe ladje klasifikacijski zavod zaračuna lastniku vse svoje posege glede klasifikacijskega dela ali predpisanih nalog. Lastnik ladje tako postane tudi edina stranka. Izvajanje teh nalog zahteva popolno neodvisnost, upoštevanje strogega kodeksa ravnanja, zlasti visoko raven usposobljenosti, posebno poznavanje in nenehno dopolnjevanje tehničnega znanja ter zlasti strogo upravljanje kakovosti. |

130 | Sedanje določbe na področju, na katerega se nanaša predlog Ker Skupnost ne more vzpostaviti režima, ki bi bil popolnoma drugačen od mednarodnega, mora odpraviti pomanjkljivosti tega režima in v notranjem trgu zagotoviti svobodno opravljanje storitev inšpekcijskega nadzora in potrjevanja varnosti ladij, ki plujejo pod evropsko zastavo. Zaradi tega Direktiva 94/57/ES, ki bistveno ne spreminja zgoraj navedenega statusa quo, navaja kot pogoj za dodeljevanje odobritve Skupnosti stroga merila za neodvisnost in strokovno usposobljenost. Ta mehanizem tako deluje na dva načina: po eni strani morajo države članice zagotoviti, da so ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, zasnovane, grajene in vzdrževane v skladu s predpisi odobrenega organa ali izjemoma, z enakovrednimi nacionalnimi predpisi; po drugi strani se pa naloge, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, lahko prenesejo samo na odobren organ. |

140 | Usklajevanje z drugimi politikami in cilji Unije Krepitev inšpekcijskih nadzorov nad ladjami bo imela neposreden vpliv na okolje, saj se bodo zmanjšala tveganja za nezgode in torej tudi onesnaževanje, ki ga take nezgode lahko povzročijo. Poleg tega bo ta ukrep imel tudi pozitivne gospodarske učinke. Te spremembe bodo prav tako ustvarile konkurenčnejše in pravičnejše okolje za prevoznike v pomorskem prometu, saj bodo zmanjšale nepošteno konkurenco podstandardnih ladij, za katere bodo veljale strožje sankcije. S tem bodo za prevoznike visoko kakovostnih ladij veljali milejši inšpekcijski nadzori. |

POSVETOVANJE Z INTERESNIMI SKUPINAMI IN PRESOJA VPLIVOV |

Posvetovanje z interesnimi skupinami |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašanih Februarja 2005 se je Komisija posvetovala s predstavniki držav članic in predstavniki sektorja pomorskih prevozov na podlagi delovnih dokumentov služb Komisije, katere je sestavljal podroben seznam z vprašanji o raznih temah. Te so bile a) ločitev zakonskih nalog od klasifikacijskih, b) reforma omejenih odobritev, c) reforma sistema sankcij, d) reforma meril za odobritev in e) določeni vidiki uporabe Direktive. Komisija je med drugim prosila udeležence, da ji pošljejo podrobne komentarje v pisni obliki, nato pa je vzpostavila bilateralne stike zlasti s predstavniki industrije in odobrenimi organi. Študija Evropske agencije za pomorsko varnost je omogočila boljšo opredelitev problema, ki ga predstavlja kopičenje nalog, ter je predložila osnovne podatke, potrebne za izvedbo presoje vplivov. |

212 | Povzetek odgovorov in način, kako so bili upoštevani Na možno ločitev nalog so se vprašani odzvali z velikim negodovanjem, sami odobreni organi in večina držav članic bi raje imeli revizije vertikalnega tipa. Izražena mnenja jasno podpirajo reformo omejenih odobritev, da se odstranijo ovire ter negativni vpliv na učinkovito izvajanje zadevnih organov. Reforma meril za odobritev je bilo prav tako sprejeta skupaj s sistemom sankcij, zlasti s strani samih odobrenih organov, ki jih skrbi sorazmernost sistema. Vsi ti dejavniki, ki so bili prav tako zajeti v presoji vpliva Komisije, so bili v predlogu upoštevani. |

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj |

229 | Zunanje strokovno znanje in izkušnje niso bile potrebne. |

230 | Presoja vpliva Zbrani podatki in podrobni zaključki študije o presoji vpliva so navedeni v priloženem dokumentu SEC .../..., katerega povzetek je naslednji: a) Reforma sistema za nadzorovanje odobrenih organov Odobritev Skupnosti se je do sedaj osredotočala na strokovne standarde, ne da bi se pri tem ubadala s tveganjem, ki ga predstavlja kopičenje nalog na odobrene organe. Pregledani sta bili dve vrsti rešitev: - Uvedba navzkrižnega preverjanja ob inšpekcijskem pregledu in izdaji spričeval, kar pa pomeni ločevanje predpisanih nalog od klasifikacije. Analiza, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala na prednosti te ureditve, toda ima eno temeljno pomanjkljivost: lahko se uporabi samo za floto, ki pluje pod zastavo države članice. - Okrepitev obstoječih mehanizmov nadzora, ki so ustrezno predpisani. Analiza je pokazala, da je tako ne glede na zastavo mogoče izboljšati kakovost storitev in učinkovitost inšpekcijskih nadzorov za vse odobrene organe in z zanemarljivimi stroški zanje. V posvetovanjih in bilateralni izmenjavi, ki jih je vodila Komisija, so se odobreni organi zavzemali za okrepitev vertikalnih revizij. b) Reforma omejene odobritve Ne pričakuje se, da bi reforma omejene odobritve s tem, ko bi veljala na celotnem ozemlju Skupnosti in zamenjala sedanja kvantitativna merila z merili kvalitete, imela vpliv na gospodarstvo. Reforma ne spreminja tržnega položaja, saj se sedanji sistem omejene odobritve lahko razširi kadar koli na druge države članice, če te tako zahtevajo. c) Merila za odobritev Poenostavitev in posodobitev meril za odobritev, ki ne nalagajo novih obveznosti na odobrene organe, sta po naravi brez bistvenega vpliva na gospodarstvo (razen kar zadeva prepoved uporabe nepooblaščenih inšpektorjev, toda ta vpliv je majhen in se porazdeli na celotno floto, ki jo klasificirajo odobreni organi). d) Reforma sistema sankcij: uvedba finančnih sankcij Ker bi bila ta sprememba strogo pravne narave, od reforme sistema sankcij ni pričakovati nobenega vpliva na gospodarstvo. |

e) Druge reforme To so reforme strogo pravne narave in namenjene za pojasnitev in/ali pravilno uporabo drugih določb, zato se ne pričakuje, da bi nove določbe glede pravne strukture odobrenih organov, pristojnosti Komisije za inšpekcijo in izvzetje „varnostnih“ vidikov iz področja uporabe Direktive imeli kakršni koli vpliv na gospodarstvo. |

231 | Komisija je izvedla presojo vpliva, kot je zapisano v Zakonodajnem in delovnem programu Komisije, poročilo je na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/impact/index_en.htm. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov a) Krepitev reforme sistema za nadzorovanje odobrenih organov (člen 21) Odobreni organi bi naj oblikovali skupno strukturo za ocenjevanje in potrjevanje kakovosti. Ta struktura mora biti neodvisna in mora vsebovati vse potrebne metode, da se delo izvede natančno in trajno, struktura mora prav tako omogočati uvedbo posameznih ali skupnih korektivnih ukrepov za izboljšanje kakovosti dela odobrenih organov. Za pravilno delovanje sistema se predlaga razširitev sodelovanja med odobrenimi organi glede skladnosti njihovih tehničnih predpisov, razlage mednarodnih konvencij in enotne uporabe obeh. S tem bi zagotovili skupno podlago za ocenjevanje in instrumente, kar bo omogočilo sprejetje zgoraj omenjenih korektivnih ukrepov in s tem enako stopnjo varnosti v Skupnosti. Skladnost tehničnih predpisov bi po logiki morala pomeniti vzajemno priznavanje klasifikacijskih spričeval, tudi za pomorsko opremo, kar bi zmanjšalo stroške, ki jih imajo dobavitelji in ladjedelnice zaradi odvečnega certficiranja s strani večih zavodov. Prav tako je treba spodbuditi sodelovanje držav članic pri oblikovanju predpisov (danes to ni obvezno) in tehničnem sodelovanju (združljivost predpisov, razlaga mednarodnih konvencij). b) Reforma omejene odobritve Ugotovljeno je bilo, da sedanji sistem, ki omejuje odobritve glede na velikost zadevnega organa, otežuje temu organu obnovo flote, zavira učinkovitost ter sposobnost, da bi se razvil in izboljšal; to pa je docela nezaželeno. Poleg tega lahko sistem izgubi smisel, če se omejena odobritev razširi na več držav članic, zlasti kar zadeva velike flote. Predlagana reforma želi najti rešitev za te probleme: podelitev odobritve več ne bo odvisna od velikosti organa, pač pa samo od kakovosti v smislu varnosti in varovanja okolja. Poleg tega bo mogoče odobrenim organom ne glede na njihovo velikost preprečiti, da bi posredovali v imenu držav članic v posebnih domenah, za katere niso pristojni (npr. posebne ladje, kot so tankerji za kemikalije, za plin in velike potniške ladje). c) Reforma meril za odobritev V času zaporednih reform so bila oblikovana in posodobljena merila za podeljevanje odobritve, odobrenim organom pa so bile naložene nove obveznosti glede transparentnosti in sodelovanja. Toda rezultat teh reform so bila vrsta zmedenih meril, s ponekod nejasnimi ali celo odvečnimi ubeseditvami. Predlagana reforma želi poenostaviti vrsto meril in izboljšati jasnost, spremeniti merila, ki se težko uporabljajo, in zapolniti nekatere vrzeli: - Jasno potrditev potrebe, da mora biti število inšpektorjev sorazmerno s klasificirano floto, toda brez vnaprejšnje določitve praga za podelitev odobritve. - Odobreni organi več ne smejo najemati nepooblaščenih inšpektorjev, kar Direktiva za opravljanje klasifikacijskih nalog še zmeraj dovoljuje. Ti inšpektorji so v nestabilnem zaposlitvenem položaju, zato sta njihova neodvisnost in kakovost dela vprašljiva, kljub temu da jih odobreni organi izobražujejo in sproti usposabljajo. Čeprav je najemanje pooblaščenih inšpektorjev drugih odobrenih organov včasih neizbežno za zagotavljanje storitev po celem svetu in v vsaki okoliščini, pa to mora ostati prej izjema kot pravilo. - Zahteva po pravni osebi in potrjevanje obračunov odobrenih organov. Potrjevanje obračunov je neobhodno za preverjanje finančne neodvisnosti odobrenih organov in za spodaj navedeno reformo sistema sankcij. d) Reforma sistema sankcij Direktiva se lahko uporablja učinkovito le s sodelovanjem in partnerstvom odobrenih organov, oblasti držav članic ter Komisije. Toda politika za zaščito pomorske varnosti in okolja ne more shajati brez sistema sankcij, ki bi zagotavljal javni nadzor nad odobrenimi organi, ki ne spoštujejo svojih obveznosti. Komisija meni, da je bistveno, da se vzdržuje in krepi načelo popravljanja napak že na samem začetku, zlasti za ugotavljanje tveganj, ki jih povzroči kršenje določb, in popravljanje možnih posledic. V najbolj resnih primerih, kjer obstaja nesprejemljiva nevarnost za varnost in okolje, je pomembno, da se prekliče odobritev zadevnemu organu. Zato Komisija meni, da je treba prilagoditi sedanji sistem sankcij tako, da se ga poenostavi ter naredi fleksibilnejšega in učinkovitejšega. To pa pomeni dvoplastno delovanje: - Prenova sedanjega dvojnega sistema v en sam seznam kršitev in kazni, ki velja za kršitve meril za odobritev in druge obveznosti odobrenih organov ali zmanjšanje njihove učinkovitosti. - Nadomestitev začasnega preklica odobritve z uporabo finančnih sankcij: Te so postopne in zato pravičnejše kot začasni odvzemi (ki so za zadevni organ lahko enako usodni kot odvzem odobritve, odvisno od velikosti evropskega deleža v registrirani floti). Finančne sankcije so tudi združljive z zahtevo po korektivnih ukrepih, ki jih sistem periodičnih denarnih kazni lahko koristno okrepi. Finančne sankcije morajo biti predvsem sorazmerne z resnostjo kršitve in gospodarsko zmogljivostjo zadevnega organa. Predvideti je mogoče dve možnosti: ali odstotek prometa ali znesek na tono bruto registrske tonaže registrirane flote odobrenega organa, obe pa je treba odmeriti glede na okoliščine posameznega primera. Medtem ko je prvi način precej neposreden, pa druga možnost bolj upošteva običajno strukturo prometa odobrenih organov. Toda uporaba te možnosti zahteva izčrpno analizo, da se zagotovi, da bodo kazni odvračilne in pravične. Komisija zato meni, da je dovolj, da zakonodajalec določi načela sistema in najvišji skupni znesek kazni, ki se ga lahko zaračuna odobrenemu organu v primeru kršenja predpisov. Podrobna pravila za uporabo lahko pozneje sprejme Komisija s postopkom odbora in v skladu s podrobno študijo, ki jo izvede skupaj z državami članicami, ter po posvetovanju z odobrenimi organi. e) Pristojnosti Komisije za inšpekcijski pregled Bistveno je, da lahko Skupnost zagotovi, da so odobreni organi enako strogi do ladij, ki plujejo pod zastavo tretje države, kot do tistih, ki plujejo pod zastavo držav članic, saj oboji plujejo v vodah Skupnosti. Zato se merila odobritve ne smejo razlikovati glede na zastavo in morajo zagotavljati enake standarde odobrenih organov. Direktiva že brezpogojno zahteva pravico dostopa ocenjevalcev Skupnosti do ladij in informacij, da se omogoči ocena odobrenih organov. Zato je treba določiti specifične ureditve, zlasti o naslednjem: - Nedopustna je vsaka klavzula o varovanju tajnosti, ki bi se lahko uporabila za preprečitev ocenjevanja odobrenega organa (dostop do dokumentacije). - V pogodbah odobrenih organov z ladjedelnicami in lastniki ladij je treba vključiti ustrezne določbe za izdajo predpisanih in klasifikacijskih spričeval, ki bi izdajo spričeval pogojevale z dobrim sodelovanjem obeh strani (dostop na krov). f) Upoštevanje pravne strukture odobrenih organov Odkar so države članice podelile prve odobritve, so se odobreni organi nadalje razvili in nekateri bistveno spremenili svojo pravno strukturo, ki je na splošno postala kompleksnejša. Dejansko obstaja veliko raznih pravnih oblik od ustanov do delniških družb, vključno z edinstvenimi oblikami določenih pravnih sistemov, ki jih Skupnost nima. Komisija v odgovor na izraženo zaskrbljenost Evropskega parlamenta predlaga uvedbo širšega koncepta organizacije, ki bi upošteval vsak predvidljiv odnos odvisnosti med pravnimi subjekti, delujočimi pod istim okriljem, ki bi izvajali dejavnosti iz področja Direktive. To so dejavnosti izdaje spričeval (in prav tako uporaba meril in obveznosti, ki izhajajo iz Direktive) na najvišji ravni, ki ustreza tej zamisli. Tako bodo dovolj pokrita horizontalna in vertikalna združenja; ali se bodo znašla v celoti znotraj sistema Skupnosti ali pa izven njega. g) Izključitev varnostnih vidikov Trenutno je področje delovanja Direktive določeno s sklicem na mednarodne konvencije, vključno na Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS). Toda od njene spremembe z dne 12. decembra 2002 ta konvencija vsebuje razdelek o varnosti, ki je bil prenesen v pravni red Skupnosti z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 725/2004 z dne 31. marca 2004 (UL L 129, 29.4.2004, str. 6). Ta uredba predvideva v skladu z zgoraj navedenimi novimi določbami Konvencije SOLAS ustanovitev „pristojnega organa za pomorsko zaščito“ na podlagi meril in določb, ki niso v skladu s shemo iz Direktive 94/57/ES. Zato je primerno izključiti vidike „varnosti“ iz področja uporabe Direktive 94/57/ES. |

310 | Pravna podlaga Pravna podlaga predloga je člen 80(2) Pogodbe. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, kadar predlog ne posega na področje, ki je v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov: |

323 | Ločeno delovanje držav članic ni združljivo s ciljem predloga, ki je zagotoviti svobodni pretok storitev v zvezi z inšpekcijo in pregledom ladij, ki plovejo pod zastavo države članice, ter zagotavljati visoko in enakovredno raven varnosti na vseh območjih Skupnosti, kar pa je mogoče doseči z zahtevnostjo in preverjanjem zlasti strogih standardov strokovne usposobljenosti in neodvisnost odobrenih organov. |

Cilje predloga bo mogoče laže uresničiti z dejavnostmi Skupnosti iz naslednjih razlogov: |

324 | Nadzor nad izvajanjem obveznosti odobrenih organov in sankcije zaradi njihovega neizvajanja bosta učinkovitejša, če ju bo hitreje in enotneje izvajala Skupnost. Ta postopek je lahko pravičen le, če bodo odobreni organi skladno ocenjeni. |

325 | Čeprav ta predlog izboljšuje modus operandi sedanjega sistema Skupnosti, pa ne spreminja njegovega bistva, zato lahko cilje bolje uresničuje Skupnost. |

327 | Zaradi tega želi predlog okrepiti določbe veljavne direktive, ne da bi spremenil njene cilje ali razširil področje uporabe. |

Zato je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: |

331 | Predlagani ukrepi ne bodo povečali posredovanja Skupnosti, ampak standardizirajo in uzakonjajo mehanizme samoregulacije odobrenih organov (nadzorne mehanizme), odpravljajo ovire (omejena odobritev), posodabljajo veljavne določbe (merila odobritve) in jih delajo fleksibilnejše in učinkovitejše za uporabo (reforma sistema sankcij). |

332 | Ta predlog ne bo imel nobenih finančnih posledic niti za države članice niti za proračun Skupnosti. Prinaša dodano vrednost v smislu varnosti in zaščite državljanov, izbrane možnosti pa ne pomenijo skoraj nobenih stroškov za gospodarske subjekte. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrument(-i): direktiva. |

342 | Drugi instrumenti ne bi bili primerni iz naslednjih razlogov. Nadomestitev te direktive z uredbo ne bi bila primerna zaradi režima, s katerim države članice podeljujejo posebne pravice za inšpekcijske preglede ladij in izdajo spričeval v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

DODATNE INFORMACIJE |

Simulacija, pilotna faza in prehodno obdobje |

507 | Za predlog velja oz. bo veljalo prehodno obdobje. |

540 | Prenova zakonodaje Predlog navaja prenovo veljavnih zakonskih določb in je del programa Skupnosti za posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti. |

550 | Korelacijska tabela Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos te direktive ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo. |

560 | Evropski gospodarski prostor Ta osnutek akta izhaja s področja, ki ga zajema Sporazum EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

1. 2005/0237(COD)

ê 94/57/ES (prilagojeno)

Predlog

DIREKTIVA …/ …/ ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 84 Ö 80 Õ (2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189c Ö 251 Õ Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

ònovo

2. Direktiva Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav[5] je bila že večkrat temeljito spremenjena. Ker bo še prišlo do sprememb, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati.

ê 94/57/ES uvodna izjava 1

3. V svoji Resoluciji o skupni varnostni politiki v pomorskem prometu z dne 8. junija 1993 je Svet določil za cilj odstranitev vseh plovil iz voda Skupnosti, ki ne izpolnjujejo standardov, in dal prednost akcijskemu programu Skupnosti, ki naj bi zagotovil učinkovito in enotno izvajanje mednarodnih pravil z izdelavo skupnih standardov za klasifikacijske zavode[6].

ê 94/57/ES uvodna izjava 2

4. Varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja morja se lahko učinkovito izboljšata z dosledno uporabo mednarodnih konvencij, kodeksov in resolucij ob spodbujanju cilja svobode opravljanja storitev.

ê 94/57/ES uvodna izjava 3

5. Za kontrolo skladnosti ladij z enotnimi mednarodnimi standardi za varnost in preprečevanje onesnaževanja morja sta odgovorni država zastave in država pristanišča.

ê 94/57/ES uvodna izjava 4

6. Države članice so pristojne za izdajanje mednarodnih spričeval za varnost in preprečevanje onesnaževanja, predvidenih v konvencijah, kot so Solas 74, Mednarodna konvencija o tovornih črtah 66 in Marpol 73/78, ter za izvajanje določb konvencij.

ê 94/57/ES uvodna izjava 5

ðnovo

7. Vse države članice v skladu s temi konvencijami v različnem obsegu pooblastijo tehnične organizacije ð organizacije za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, splošno znane kot klasifikacijske zavode, ï za potrjevanje take skladnosti in izdajanje ustreznih varnostnih spričeval.

ê 94/57/ES uvodna izjava 6

8. Veliko število obstoječih klasifikacijskih zavodov, ki deluje v imenu nacionalnih uprav, po svetu ne zagotavlja niti ustreznega izvajanja predpisov niti zanesljivosti, ker nimajo primernih struktur in izkušenj, da bi bili zanesljivi in da bi lahko opravljali svoje naloge na visoki strokovni ravni.

ê 94/57/ES uvodna izjava 7

9. Cilja, da bi klasifikacijski zavodi uporabljali primerne standarde, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ga lažje doseže Skupnost.

ònovo

10. Poleg tega morajo te organizacije predpisovati in izvajati pravila glede zasnove, gradnje, vzdrževanja in nadzora ladij ter izpolnjevati zahteve iz mednarodnih konvencij za izdajo ustreznih spričeval. Da bi jim omogočili, da to nalogo opravljajo zadovoljivo, bi morale biti strogo neodvisne, visoko tehnično usposobljene ter natančno upravljati kakovost.

11. Organizacije za inšpekcijski pregled in nadzor ladij morajo ponujati svoje storitve po vsej Skupnosti in tekmovati med seboj ter istočasno zagotavljati enako mero varnosti in varstvo okolja. Strokovni standardi za njihovo dejavnost bi zato morali biti enotno vzpostavljeni in se prav tako enotno uporabljati po vsej Skupnosti.

ê 94/57/ES uvodna izjava 8 (prilagojeno)

12. Ö Določiti je treba minimalna merila Õ Pravi način ukrepanja je sprejetje direktive Sveta določitev minimalnih meril za priznavanje organizacij. pri čemer so sámo priznanje, način uveljavitve in izvajanje Direktive prepuščeni državam članicam;

ê 94/57/ES uvodna izjava 9

13. Standarda EN 45004 in EN 29001 v povezavi s standardi Mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov (IACS) predstavljata primerno jamstvo za kakovost storitev organizacij;

ê 94/57/ES uvodna izjava 10

14. Izdaja spričevala o varnosti radijske postaje na tovorni ladji se lahko poveri zasebnim organizacijam, ki imajo dovolj izkušenj in usposobljeno osebje.

ê 94/57/ES uvodna izjava 11

15. Organizacije, ki želijo biti priznane v okviru te direktive, morajo državam članicam predložiti vse podatke in dokazila o izpolnjevanju minimalnih meril, države članice pa morajo Komisiji in drugim državam članicam uradno sporočiti imena organizacij, ki so jih priznale;

ê 2001/105/ES uvodna izjava 11

ðnovo

16. Za podelitev prvega priznanja organizacijam, ki želijo biti pooblaščene za delovanje v imenu držav članic, lahko Komisija, skupaj z državami članicami, ki so zaprosile za priznanje, na usklajen in centraliziran način bolj učinkovito oceni, ali so ð zadevna minimalna merila ï zahteve Direktive 94/57/ES izpolnjena.

ê 94/57/ES uvodna izjava 12

17. Komisija lahko podeli triletno priznanje organizacijam, ki ne izpolnjujejo zahtev, določenih v Prilogi, glede minimalnega števila in tonaže klasificiranih plovil ter minimalnega števila strokovnih inšpektorjev, izpolnjujejo pa vsa preostala merila; ker bi takim organizacijam po izteku treh let moralo biti podeljeno podaljšanje priznanja, če bi še naprej izpolnjevale enaka merila; ker bi moral učinek triletnega priznanja za države članice prosilke veljati samo v tem obdobju;

ònovo

18. Priznanje bi moralo biti mogoče podeliti samo na podlagi kakovosti in varnosti, ki bi jo izkazala organizacija. Treba bi bilo zagotoviti, da je obseg priznanja vedno v skladu z dejansko zmožnostjo zadevne organizacije. Priznanje bi prav tako moralo upoštevati različne pravne statuse in podjetniške strukture priznanih organizacij ter istočasno zagotavljati enotno uporabo zgoraj navedenih minimalnih meril in učinkovitosti nadzora Skupnosti.

ê 94/57/ES uvodna izjava 13 (prilagojeno)

19. ker vzpostavitev notranjega trga vključuje prosti pretok storitev, tako da organizacije, ki izpolnjujejo vrsto skupnih meril glede jamčenja svoje strokovnosti in zanesljivosti, ne bi smele biti ovirane pri zagotavljanju svojih storitev znotraj Skupnosti, če se je država članica odločila za prenos takih predpisanih nalog; Država članica lahko na podlagi objektivnih in preglednih meril vseeno omeji število organizacij, ki jih pooblasti v skladu s svojimi potrebami, pri čemer Komisija izvaja nadzor Ö v skladu s postopkom odbora Õ prek postopkov komitologije;

ê 94/57/ES uvodna izjava 14

20. ker bi se načelo svobode opravljanja storitev inšpekcijskega pregleda in nadzora ladij lahko izvajalo postopoma, vendar ne izven predpisanih časovnih rokov;

ê 2001/105/ES uvodna izjava 15 (prilagojeno)

21. Ker Ö ta direktiva Õ Direktiva 94/57/ES zagotavlja svobodo opravljanja storitev v Skupnosti, bi morala biti Skupnost upravičena do pogajanj o enakem obravnavanju priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti, s tistimi tretjimi državami, v katerih so locirane nekatere od priznanih organizacij.

ê 94/57/ES uvodna izjava 15 (prilagojeno)

22. Potrebna je Ö visoka Õ večja udeležba nacionalnih uprav pri nadzoru ladij in izdaji s tem povezanih spričeval, da se zagotovi čim večje izpolnjevanje mednarodnih varnostnih predpisov, četudi države članice prenesejo izvajanje predpisanih nalog na organizacije zunaj njihove uprave. Zato je smiselno vzpostaviti tesno sodelovanje med upravami in organizacijami, kar bi lahko zahtevalo, da ima organizacija na ozemlju države članice, v imenu katere opravlja svoje naloge, lokalno predstavništvo.

ê 94/57/ES uvodna izjava 16

23. ker bi bilo treba ustanoviti regulativni odbor, ki bi pomagal Komisiji v njenih prizadevanjih za zagotovitev učinkovite uporabe obstoječih standardov za varnost na morju in varstvo okolja, ob upoštevanju nacionalnih ratifikacijskih postopkov;

ê 94/57/ES uvodna izjava 17

24. ker mora Komisija ravnati po postopku iz člena 13, da bi upoštevala napredek na mednarodnem področju in sproti dopolnjevala minimalna merila;

ê 94/57/ES uvodna izjava 18

25. ker se Komisija na podlagi podatkov, ki jih države članice po členu 11 predložijo glede dejavnosti organizacij, delujočih v njihovem imenu, po postopku iz člena 13 odloči, ali bo od držav članic zahtevala odvzem priznanja že priznanih organizacij, ki ne izpolnjujejo več nekaterih skupnih minimalnih meril;

ê 2001/105/ES uvodna izjava 16 (prilagojeno)

ðnovo

26. Različnost režimov finančne odgovornosti organizacij, ki delujejo v imenu držav članic, je predstavljala težavo v ð bi ovirala ï pravilno izvajanje Ö te direktive Õ Direktiva 94/57/ES. Kot prispevek k reševanju tega problema je smiselno na ravni Skupnosti vzpostaviti določeno stopnjo uskladitve odgovornosti za kateri koli dogodek, ki ga povzroči priznana organizacija, o čemer odloča sodišče, vključno z razreševanjem sporov z arbitražnimi postopki.

ê 2001/105/ES uvodna izjava 17 (prilagojeno)

ðnovo

27. Ukrepe, potrebne za izvajanje ð te ï direktive 94/57/ES, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[7].

ònovo

28. V skladu s postopkom odbora bi bilo treba ob upoštevanju napredka v mednarodnih forumih posodabljati določbe iz te direktive in zlasti minimalna merila ter obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati priznane organizacije.

29. Zelo je bistvenega pomena, da se neizvajanje obveznosti s strani priznane organizacije obravnava takoj, učinkovito in sorazmerno. Glavni cilj bi moral biti, da se popravijo vse pomanjkljivosti, tako da se je že zelo zgodaj mogoče izogniti potencialnemu ogrožanju varnosti ali okolja. Komisiji bi bilo zato treba podeliti potrebna pooblastila, da od organizacije zahteva sprejem preventivnih in sanacijskih ukrepov, ter da se lahko kot prisilni ukrepi zaračunajo kazni in periodične denarne kazni.

ê 2001/105/ES uvodna izjava 14 (prilagojeno)

ðnovo

30. V skladu s pristopom na ravni Skupnosti se mora odločitev o odvzemu priznanja organizaciji, ki ne izpolnjuje določb te direktive, ð če se zgoraj navedeni ukrepi izkažejo za neučinkovite ali lahko ravnanje organizacije kako drugače pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje, ï vključno s primeri, v katerih postane učinkovitost organizacije na področju varnosti in preprečevanja onesnaževanja nezadovoljiva sprejeti na ravni Skupnosti, torej jo mora sprejeti Komisija na podlagi postopka v odbor Ö a Õ u.

ê 94/57/ES uvodna izjava 19 (prilagojeno)

31. Državam članicam Ö bi bilo Õ je vseeno treba pustiti možnost, da začasno odvzamejo svoje pooblastilo Ö priznani Õ organizaciji zaradi resne ogroženosti varnosti ali okolja. Komisija Ö bi se morala Õ po zgoraj navedenem postopku hitro odločiti, ali je treba tak nacionalni ukrep ovreči.

ê 94/57/ES uvodna izjava 20

32. Vsaka država članica ni morala redno ocenjevati dejavnost organizacij, ki delujejo v njenem imenu, ter Komisiji in vsem drugim državam članicam pošiljati natančne podatke o taki dejavnosti.

ê 2001/105/ES uvodna izjava 12 (prilagojeno)

33. Podobno se lahko bolj učinkovito na usklajen in centraliziran način zagotovi stalno poznejše spremljanje priznanih organizacij, da se oceni njihovo izpolnjevanje zahtev Ö te direktive Õ Direktive 94/57/ES. Zato je smiselno, da se ta naloga v imenu celotne Skupnosti poveri Komisiji, skupaj z državo članico, ki je zaprosila za priznanje.

ònovo

34. Bistveno je, da imajo inšpektorji Skupnosti dostop do ladij in ladijske dokumentacije ne glede na ladijsko zastavo, tako da se lahko preveri, ali priznane organizacije izpolnjujejo minimalna merila za vse ladje in njihove specifične kategorije.

ê 94/57/ES uvodna izjava 21 (prilagojeno)

35. Države članice so kot pristaniške oblasti dolžne izboljšati varnost in preprečevanje onesnaževanja voda Skupnosti s tem, da prednostno pregledajo tiste plovila Ö ladje Õ s spričevali organizacij, ki ne izpolnjujejo skupnih meril, in tako zagotovijo, da plovila Ö ladje Õ , ki plujejo pod zastavo tretje države, niso deležne ugodnejše obravnave.

ê 94/57/ES uvodna izjava 22

36. ker bi moral odbor odločati po postopku III A iz člena 2 Sklepa Sveta 87/373/EGS z dne 13. julija 1987 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[8];

ê 94/57/ES uvodna izjava 24 (prilagojeno)

37. Trenutno ni nobenih enotnih mednarodnih standardov za ladijski trup, strojno opremo in električne ter nadzorne naprave, s katerimi bi morale biti usklajene vse ladje v fazi gradnje in njihovi celotni dobi delovanja. Taki standardi so lahko določeni na podlagi pravil priznanih klasifikacijskih zavodov ali enakovrednih standardov, Ö ki jih določijo Õ o katerih odločajo nacionalne uprave po postopku iz Direktive Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983 Ö Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne 22. junija 1998 Õ o določitvi postopka za predložitev informacij s področja tehničnih standardov in predpisov Ö [9] Õ .

ònovo

38. Za varnost ladij, ki jih priznane organizacije pregledujejo in jim izdajajo spričevala, je bistvenega pomena sposobnost organizacij, da hitro ugotovijo in popravijo slabosti v svojih predpisih, postopkih in notranjih nadzorih. To sposobnost bi bilo treba povečati z vzpostavitvijo neodvisnega skupnega organa, ki bi lahko predlagal skupne ukrepe za trajnostno izboljšanje vseh priznanih organizacij in zagotovil plodno vzajemno delovanje s Komisijo.

ê 94/57/ES uvodna izjava 23 (prilagojeno)

ðnovo

39. ÖPriznane organizacije Õ klasifikacijski zavodi Ö bi morale Õ sproti dopolnjevati in uveljavljati svoje tehnične standarde Ö in jih ð dosledno ïuveljavljati Õ , da bi uskladili varnostne predpise in zagotovili enotno izvajanje mednarodnih predpisov znotraj Skupnosti. ðKadar so tehnični standardi priznanih organizacij enaki ali zelo podobni, bi bilo treba razmisliti o vzajemnem priznavanju klasifikacijskih spričeval. ï

ê 2001/105/ES uvodna izjava 18

40. Ker so preglednost in izmenjava podatkov med zainteresiranimi strankami in prav tako pravica javnosti do dostopa do informacij temeljnega pomena za preprečevanje nezgod na morju, bi morale priznane organizacije predložiti pomorskim inšpekcijskim organom vse ustrezne predpisane informacije v zvezi s stanjem ladij v njihovem razredu in o njem obvestiti javnost.

ê 2001/105/ES uvodna izjava 19 (prilagojeno)

ðnovo

41. Pri poskusu Ö Da se Õ ladjam prepreči spreminjanje razreda zaradi izogibanja potrebnim popravilom, bi morale priznane organizacije med seboj izmenjevati vse ustrezne informacije v zvezi s stanjem ladij, ki spreminjajo razred, ð in po potrebi vključiti državo zastave ï .

ònovo

42. Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), ki je bila ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1406/2003[10], bi morala zagotoviti potrebno podporo za izvajanje te direktive.

43. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja predlaganega ukrepa, namreč sprejeti skupna pravila in standarde za organizacije v Skupnosti za inšpekcijski pregled in nadzor ladij in za s tem povezane dejavnosti pomorskih uprav, in ker je zaradi obsega in učinkov ukrepa cilj mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je opredeljenem v navedenem členu, se ta direktiva omeji na tisto, kar je nujno za dosego navedenih ciljev.

44. Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjo direktivo.

45. Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo iz dela B Priloge II –

ê 94/57/ES (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa predpise, ki jih morajo upoštevati države članice in organizacije, ki se ukvarjajo z inšpekcijskim pregledom, nadzorom in potrjevanjem ladij glede skladnosti z mednarodnimi konvencijami o varnosti na morju in preprečevanju onesnaževanja morja, ob spodbujanju cilja svobode opravljanja storitev. Ta proces vključuje razvoj in izvedbo varnostnih predpisov za trup, strojno opremo in električne ter nadzorne naprave ladij, ki sodijo na področje uporabe mednarodnih konvencij.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „ladja“ | pomeni ladjo, ki sodi na področje uporabe mednarodnih konvencij; |

ê 2001/105/ES čl. 1.1

è1 2002/84/ES čl. 3.1

ðnovo

(b) „ladja, ki pluje pod zastavo države članice“ | pomeni ladjo, ki je registrirana in pluje pod zastavo države članice v skladu z njeno zakonodajo. Ladje, ki ne ustrezajo tej opredelitvi, so izenačene z ladjami, ki plujejo pod zastavo tretje države. |

(c) „inšpekcijski pregled in nadzor“ | pomenijo inšpekcijske preglede in nadzor, ki jih je treba na podlagi mednarodnih konvencij obvezno opraviti; |

(d) „mednarodne konvencije“ | pomenijo Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 ð z izjemo poglavja XI-2 Priloge in ISPS kodeï , Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966 in Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaženja morja z ladjami iz leta 1973/78, skupaj s protokoli in spremembami teh konvencij ter pripadajočimi kodeksi obveznega značaja v vseh državah članicah, è1 in sicer v najnovejših različicah ç; |

ê 94/57/ES (prilagojeno)

ðnovo

(e) „organizacija“ | pomeni ð pravno osebo z vsemi svojimi podorgani in posamezniki, ki spadajo pod njen nadzor in ki skupaj ali ločeno izvajajo dejavnosti, ki spadajo v območje te direktive ï klasifikacijski zavod ali drugo zasebno organizacijo, ki za upravo opravlja ocenjevanje varnosti |

ð (f) „nadzor“ ï | ðza potrebe točke (e) pomeni pravice, pogodbe ali druga zakonita ali dejanska sredstva, ki ločeno ali v kombinaciji podeljujejo pravni osebi možnost izvajanja odločilnega vpliva ali omogočajo, da ta pravna oseba izvaja naloge, ki spadajo v področje uporabe te direktive. ï |

(g) „priznana organizacija“ | pomeni priznano organizacijo priznano po členu 4 Ö v skladu s to direktivo. Õ |

(h) „pooblastitev“ | pomeni dejanje, s katerim država članica pooblasti priznano organizacijo ali nanjo prenese pooblastila; |

(i) „ ð predpisano ï spričevalo“ | pomeni spričevalo, ki ga izda država ð zastave ï članica ali je izdano v njenem imenu v skladu z mednarodnimi konvencijami; |

ð (j) „pravila in predpisi“ ï | ð pomeni pravila in predpise priznane organizacije glede zasnove, gradnje, opreme, vzdrževanja in nadzora ladij;ï |

ê 2001/105/ES čl. 1.1 (prilagojeno)

(k) „klasifikacijsko spričevalo“ | pomeni dokument, ki ga izda Ö priznana organizacija Õ klasifikacijski zavod ter potrjuje konstrukcijsko in mehansko primernost ladje za določeno uporabo ali storitev v skladu z njenimi Ö s Õ pravili in predpisi, ki jih določi in javno objavi zadevna družba Ö priznana organizacija Õ; |

(l) „spričevalo o varnosti radijske postaje na tovorni ladji“ | pomeni spričevalo, uvedeno s spremenjenimi Ö uredbami Õ predpisi o radijski postaji Solas 1974/1978, ki jih je sprejela IMO; |

ê 94/57/ES (prilagojeno)

è1 2001/105/ES čl. 1.2

ðnovo

(m) „lokacija“ | pomeni kraj statutarnega sedeža, glavne uprave ali glavni kraj poslovanja organizacije. |

Člen 3

46. Ob prevzemanju odgovornosti in obveznosti v okviru mednarodnih konvencij države članice zagotovijo, da lahko njihove pristojne uprave zagotovijo primerno uveljavitev določb mednarodnih konvencij, zlasti v zvezi z inšpekcijskim pregledom in nadzorom ladij ter izdajo ð predpisanih ï spričeval in spričeval o oprostitvi, ð kot to določajo mednarodne konvencije ï. è1 Države članice ukrepajo v skladu z ustreznimi določbami Priloge in Dodatka k Resoluciji IMO A.847(20) o smernicah za pomoč državam zastave pri uporabi instrumentov IMO. ç

47. Kadar se za namen odstavka 1 država članica v zvezi z ladjami, ki plujejo pod njeno zastavo, odloči, da:

(i) pooblasti organizacije, da v celoti ali delno izvedejo inšpekcijske preglede in nadzore v zvezi s ð predpisanimi ï spričevali, vključno s tistimi inšpekcijskimi pregledi in nadzori za ugotavljanje skladnosti s členom 14 Ö 19(2) Õ , ter da po potrebi izdajo ali obnovijo s tem povezana spričevala; ali

(ii) pusti organizacijam, da v celoti ali delno izvedejo inšpekcijske preglede in nadzore iz pododstavka Ö točke Õ (i);

te naloge poveri samo priznanim organizacijam.

Pristojna uprava v vseh primerih odobri prvo izdajo spričeval o oprostitvi.

Glede spričevala o varnosti radijske postaje na tovorni ladji pa lahko te naloge poveri zasebni organizaciji, ki jo prizna pristojna uprava in ima dovolj izkušenj in usposobljeno osebje, da v imenu uprave opravlja ocenjevanje varnosti radijskih postaj.

48. Ta člen ne zadeva potrjevanja posebnih predmetov pomorske opreme.

ê 2001/105/ES čl. 1.3 (prilagojeno)

Člen 4

1. Države članice, ki želijo pooblastiti vsako še nepriznano organizacijo, vložijo pred Komisijo zahtevek za priznanje skupaj s popolnimi podatki in dokazili o izpolnjevanju meril iz Priloge Ö Priloge I Õ ter o zahtevi in sprejetju obveznosti izpolnjevanja predpisov iz člena 15(2), (4) in (5) Ö členov 20 in 21 Õ .

Komisija skupaj z Ö zadevnimi Õ vsakokratnimi državami članicami, ki vložijo zahtevek, oceni organizacije, za katere je prejela zahtevek za priznanje, da preveri, ali organizacije izpolnjujejo navedene zahteve in so sprejele obveznost njihovega izpolnjevanja. Pri odločanju o priznanju se upoštevajo zapisi organizacije o izvajanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja iz člena 9.

ònovo

Člen 5

Komisija ne bo priznala organizacij, ki ne izpolnjujejo zahtev iz prvega odstavka člena 4, ali za katere se šteje, da njihovo ravnanje pomeni nevarnost za varnost ali okolje na podlagi meril, določenih v skladu s členom 14.

ê 2001/105/ES čl. 1.3 (prilagojeno)

Ö Člen 6 Õ

49. Priznanje podeli Komisija v skladu s postopkom Ö odbora Õ iz člena 7 Ö 9 Õ (2).

ònovo

50. Priznanje se podeli matičnemu organu, če ta obstaja v sklopu organizacije, ter velja za vse organe, ki so v tej organizaciji.

51. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 9(2) in glede na dokazano zmožnost zadevne organizacije kadar koli omeji ali podaljša priznanje glede določene vrste ladij ali velikosti ladij, znamk ali kombinacije le-teh.

ê 2001/105/ES čl. 1.3 (prilagojeno)

ðnovo

2. Države članice lahko pred Komisijo vložijo posebne zahtevke za omejeno triletno priznanje za organizacije, ki izpolnjujejo vsa merila iz Priloge, razen tistih, ki so določena v odstavkih 2 in 3 oddelka A. Za te posebne zahteve se uporablja enak postopek kakor v odstavku 1, pri čemer so iz ocene o izpolnjevanju meril, ki jo opravi Komisija skupaj z državo članico, izvzeta tista iz odstavkov 2 in 3 oddelka A. Ta omejena priznanja veljajo izključno za države članice ali države, ki so vložile zahtevek za tako priznanje.

3. Vse priznane organizacije skrbno spremlja odbor, vzpostavljen s členom 7, zlasti tiste iz odstavka 2 zgoraj zaradi morebitnih odločitev o podaljšanju omejenega priznanja. Ob upoštevanju slednjih organizacij se pri odločanju o podaljšanju takega priznanja ne upoštevajo merila iz odstavkov 2 in 3 oddelka A Priloge, ampak zapisi organizacije o izvajanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja iz člena 9(2). Pri vsaki odločitvi o podaljšanju omejenega priznanja se določijo morebitni pogoji za tako podaljšanje.

52. Komisija sestavi in ð redno ï posodablja seznam organizacij, ki so priznane v skladu s Ö tem členom Õ odstavki 1, 2 in 3. Seznam se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti Ö Evropske unije Õ .

5. Organizacije, ki so 22. januarja 2002 že bile priznane na podlagi te direktive, ostajajo priznane še naprej. Vendar se od teh organizacij zahteva, da izpolnjujejo nove predpise iz te direktive, kar se oceni pri prvi oceni iz člena 11.

ê 94/57/ES

Člen 7

ê 2001/105/ES čl. 1.4(a) (prilagojeno)

53. Pri uporabi člena 3(2) države članice v skladu z določbami odstavka Ö 2 tega člena Õ 3 in členov Ö 8 in 16 Õ 6 in 11 načelno ne zavrnejo pooblastila za opravljanje takih nalog kateri koli od priznanih organizacij. Vendar pa lahko na podlagi preglednih in objektivnih meril omejijo število organizacij, ki jih pooblastijo v skladu s svojimi potrebami.

Na zahtevo države članice Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 7 Ö 9(2) Õ ustrezne ukrepe..

ê 2001/105/ES čl. 1.4(c)

54. Preden država članica privoli, da priznana organizacija, locirana v tretji državi, opravlja vse naloge ali del teh nalog iz člena 3, lahko od zadevne tretje države zahteva vzajemno obravnavanje tistih priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti.

Poleg tega lahko Skupnost od tretje države, v kateri je locirana priznana organizacija, zahteva vzajemno obravnavanje tistih priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti.

ê 94/57/ES

Člen 8

55. Države članice, ki se odločijo ravnati po členu 3(2), vzpostavijo delovni odnos med njihovo pristojno upravo in organizacijami, ki delujejo v njihovem imenu.

ê 2001/105/ES čl. 1.5(a) (prilagojeno)

56. Delovni odnos je urejen s formalnim pisnim in nediskriminacijskim sporazumom ali z drugim enakovrednim pravnim dogovorom, ki določa posebne naloge in funkcije, ki so jih organizacije sprejele, in vključujejo najmanj:

(a) določbe Dodatka II Resolucije IMO A.739(18) o smernicah za pooblaščanje organizacij, ki delujejo v imenu uprave, pri čemer se upoštevajo priloga, dodatki in priponke k IMO MSC/Okrožnici 710 in MEPC/Okrožnici 307 o vzorčnem sporazumu za pooblaščanje priznanih organizacij, ki delujejo v imenu uprave;

(b) naslednje določbe o finančni odgovornosti:

(i) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katerega koli dogodka, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za izgubljeni dobiček ali navadno škodo ali telesno poškodbo ali smrt, za katero je to sodišče dokazalo, da je nastala zaradi namernega dejanja ali opustitve dejanja ali velike malomarnosti priznane organizacije, njenih organov, zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost Ö skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine Õ naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem je po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzročila navedeni izgubljeni dobiček, navadno škodo, poškodbo ali smrt;

(ii) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katerega koli dogodka, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za telesno poškodbo ali smrt, za katero je to sodišče dokazalo, da je nastala iz malomarnosti ali nepremišljenega dejanja ali opustitve dejanja priznane organizacije, njenih zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost Ö skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine Õ naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je Ö uprava Õ od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem je po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzročila navedeno telesno poškodbo ali smrt; države članice lahko omejijo najvišji znesek, ki ga plača priznana organizacija, pri čemer mora ta znašati vsaj 4 milijone EUR;

(iii) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katerega koli dogodka, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za izgubljeni dobiček ali navadno škodo, za katero je sodišče dokazalo, da je nastala iz malomarnosti ali nepremišljenega dejanja ali opustitve dejanja priznane organizacije, njenih zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost Ö skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine Õ naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je Ö uprava Õ od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzroči navedeni izgubljeni dobiček ali navadno škodo; države članice lahko omejijo najvišji znesek, ki ga plača priznana organizacija, pri čemer mora ta znašati vsaj 2 milijona EUR;

(c) določbe o rednem nadzoru Ö, s strani uprave ali od uprave imenovanega nepristranskega zunanjega organa, Õ nalog, ki jih organizacije prevzemajo v imenu uprave, nadzor pa izvaja uprava ali od uprave imenovan nepristranski zunanji organ, kakor je navedeno v členu 11 Ö 16 Õ (1);

(d) možnost naključnih in podrobnih inšpekcijskih pregledov ladij;

(e) določbe o sporočanju bistvenih podatkov o njihovem klasificiranem ladjevju, spremembah, začasnih odvzemih in umikih klasifikacije, kakor je navedeno v členu 15 Ö 20 Õ (3);

ê 94/57/ES (prilagojeno)

57. Sporazum ali enakovreden pravni dogovor lahko vsebuje Ö od priznane organizacije Õ zahtev Ö a Õ o, da ima priznana organizacija na ozemlju države članice, v imenu katere opravlja naloge iz člena 3, lokalno predstavništvo. Ta zahteva se lahko izpolni, če ima lokalno predstavništvo v skladu s pravom države članice pravno osebnost in je v pristojnosti njenih nacionalnih sodišč.

58. Vsaka država članica predloži Komisiji natančne podatke o delovnem odnosu, vzpostavljenem po tem členu. Komisija o tem obvesti druge države članice.

ê 2001/105/ES čl. 1.5(b) (prilagojeno)

59. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem oceni gospodarski vpliv režima odgovornosti, predvidenega v tem členu, na zadevne stranke, in zlasti njegove posledice za finančno ravnovesje priznanih organizacij, najpozneje do 22. julija 2006.

To poročilo izdela v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in zadevnimi strankami, zlasti s priznanimi organizacijami/klasifikacijskimi zavodi. Komisija predloži, če je zaradi te ocene potrebno, predlog o spremembi te direktive, predvsem v zvezi z bolj natančnimi določili glede načela odgovornosti in omejitev odgovornosti.

ê 2001/105/ES čl. 1.6

Člen 9

ê 2002/84/ES čl. 3.2

60. Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[11].

ê 2001/105/ES čl. 1.6

61. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

62. Odbor sprejme svoj poslovnik.

ê 94/57/ES

Člen 10

ê 2001/105/ES čl. 1.7 (prilagojeno)

63. Ta direktiva se lahko spremeni po postopku iz člena 7 Ö 9 Õ (2) brez razširitve področja njene uporabe, da bi:

64. se v to direktivo prevzele poznejše spremembe mednarodnih konvencij, protokolov, kodeksov in resolucij, povezanih s to direktivo in navedenih v členih 2(d), 3(1) in 6 Ö 8 Õ (2), ki so začele veljati;

65. se ažurirala merila v Prilogi Ö Prilogi I Õ , zlasti ob upoštevanju ustreznih odločitev IMO,

66. se spremenili zneski, določeni v točkah (ii) in (iii) člena 6 Ö 8 Õ (2)(b).

ê 94/57/ES

67. Po sprejetju novih instrumentov ali protokolov h konvencijam iz člena 2(d) Svet na predlog Komisije in ob upoštevanju parlamentarnih postopkov držav članic, pa tudi ustreznih postopkov IMO, določi podrobnosti ratifikacije teh novih instrumentov ali protokolov, pri čemer zagotovi, da se v državah članicah uporabljajo enotno in sočasno.

ê 2002/84/ES čl. 3.3 (prilagojeno)

Spremembe mednarodnih instrumentov iz člena 2(d) in člena 6 Ö 8 Õ se lahko po členu 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izvzamejo s področja uporabe te direktive.

ò novo

Člen 11

Kadar Komisija meni, da priznana organizacija ne izpolnjuje meril iz Priloge I ali svojih obveznosti iz te direktive ali da je občutno poslabšala izvajanje varnosti in preprečevanje onesnaževanja, vendar to ne pomeni nesprejemljive grožnje za varnost ali okolje, zahteva od zadevne organizacije, da ta sprejme potrebne preventivne ukrepe ali sankcije, s katerimi zagotovi popolno skladnost z navedenimi merili in obveznostmi in se zlasti izogne potencialnemu ogrožanju varnosti in okolja, ali kako drugače odpravi vzroke za poslabšanje položaja.

Preventivni ukrepi in sankcije lahko vključujejo začasne varnostne ukrepe, kadar je potencialno ogrožanje varnosti in okolja neposredno.

Člen 12

68. Komisija lahko poleg ukrepov, sprejetih na podlagi člena 11, naloži kazni priznanim organizacijam,

69. ki ne izpolnjujejo meril iz Priloge I ali svojih obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, ali katerih zmanjšana učinkovitost razkriva resne hibe v njihovih strukturah, sistemih, postopkih ali notranjih nadzorih ali

70. ki so Komisiji v času ocenjevanja v skladu s členom 16(3) predložile netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ali so kako drugače ovirale ocenjevanje.

71. Brez poseganja v odstavek 1 lahko Komisija, kadar organizacija ne izvaja preventivnih ukrepov ali sankcij, ki jih Komisija zahteva, ali povzroči neupravičene zamude, do izvedbe zahtevanega ukrepa zadevni organizaciji naloži periodične denarne kazni.

72. Kazni in periodične denarne kazni iz odstavkov 1 in 2 so odvračilne in sorazmerne z resnostjo dogodka in gospodarsko zmogljivostjo zadevne organizacije, zlasti ob upoštevanju stopnje ogrožanja varnosti.

Kazni se predpišejo šele po tem, ko zadevna organizacija predloži svoje opombe.

Skupni znesek kazni in periodičnih denarnih kazni ne presega 10 % skupnega prometa priznane organizacije za dejavnosti v preteklem poslovnem letu, ki spadajo v območje te direktive.

Člen 13

73. Komisija odvzame priznanja organizacijam:

(a) ki ne izpolnjujejo meril iz Priloge I ali svojih obveznosti po tej direktivi, tako da njihovo ravnanje pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje;

(b) katerih izvajanje varnosti in preprečevanje onesnaževanja je takšno, da pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje;

(c) ki Komisiji preprečujejo ali vedno znova ovirajo ocenjevanje, ali

(d) ki v roku ne poravnajo kazni in/ali periodičnih denarnih kazni iz člena 12(1) in (2).

74. Komisija bo za namene iz točk (a) in (b) iz odstavka 1 sprejela odločitev ob upoštevanju vseh naslednjih razpoložljivih informacij:

(a) rezultate lastnega ocenjevanja zadevne organizacije v skladu s členom 16(3);

(b) poročila, ki jih bodo predložile države članice v skladu s členom 18;

(c) analizo nezgod, v katere so bile vpletene ladje, ki so jih klasificirale priznane organizacije;

(d) ponoven pojav pomanjkljivosti iz člena 12(1), točka (a);

(e) stopnja, do katere je flota v klasifikaciji organizacije prizadeta, in

(f) neučinkovitost ukrepov iz člena 12(2).

75. O odvzemu priznanja odloča na lastno pobudo ali zahtevo države članice Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2) in po tem, ko je zadevna organizacija dobila priložnost, da predloži svoje pripombe.

Člen 14

Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2) sprejme:

(a) merila, s katerimi ugotavlja, kako priznane organizacije izvajajo varnost in preprečujejo onesnaževanje, ob upoštevanju zlasti podatkov iz pariškega Memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, in/ali drugih podobnih shem;

(b) merila, s katerimi ugotavlja, kdaj tako izvajanje pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje, ter lahko upoštevajo posebne okoliščine, ki vplivajo na manjše ali visoko usposobljene organizacije, in

(c) podrobna pravila za izvajanje člena 12 in, če je ustrezno, člena 13.

ê2001/105/ES čl. 1.8

1. Organizacijam iz člena 4, ki ne izpolnjujejo več meril iz Priloge ali katerih zapisi o izvajanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja, navedeni v odstavku 2, so nezadostni, se priznanje odvzame. O odvzemu priznanja odloča Komisija po postopku iz člena 7(2), potem ko je zadevna organizacija dobila priložnost, da predloži svoje pripombe.

2. Pri pripravi osnutkov odločbe o umiku priznanja po odstavku 1 Komisija upošteva rezultate ocene priznanih organizacij po členu 11 in prav tako zapise organizacij o izvajanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja, ki se meri za vse ladje v njihovem razredu, ne glede na zastavo, pod katero plujejo.

Zapisi organizacij o izvajanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja temeljijo na podatkih, pridobljenih v okviru Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, in/ali podobnih ureditev. Drugi podatki se lahko pridobijo iz analize nezgod, v katere so vpletene ladje, ki so jih klasificirale priznane organizacije.

Poročila, ki jih izdelajo države članice na podlagi člena 12, se prav tako upoštevajo pri oceni zapisov organizacij o izvajanju varnosti in preprečevanju onesnaževanja.

Odbor, ustanovljen s členom 7, določi merila, s pomočjo katerih se na podlagi podatkov iz tega odstavka odloči, kdaj lahko ravnanje organizacije, ki deluje v imenu države zastave, pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje.

Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo države članice predloži odboru osnutke odločb o odvzemu priznanja iz odstavka 1.

ê 2001/105/ES čl. 1.9 (prilagojeno)

Člen 15

1. Ne glede na merila, navedena v Prilogi Ö Prilogi I Õ , lahko država članica, ki meni, da priznana organizacija ne more biti več pooblaščena za opravljanje nalog iz člena 3 v njenem imenu, začasno odvzame tako pooblastilo po naslednjem postopku:

(a) država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o svoji odločitvi in navede utemeljene razloge zanjo;

(b) Komisija preuči, ali je začasni odvzem upravičen zaradi resne nevarnosti za varnost ali okolje;

(c) Komisija po postopku iz člena 7 Ö 9 Õ (2) obvesti državo članico, ali je njena odločitev o začasnem odvzemu pooblastila upravičena zaradi resne nevarnosti za varnost ali okolje, in, če ni upravičena, od nje zahteva preklic začasnega odvzema.

2. Kadar koli Komisija meni, da se zapisi priznane organizacije o izvajanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja slabšajo, ne da bi sicer upravičevala umik priznanja na podlagi meril iz člena 9(2), lahko o tem ustrezno obvesti priznano organizacijo in od nje zahteva sprejetje ustreznih ukrepov za izboljšanje zapisov o izvajanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja ter o tem obvesti države članice. Če priznana organizacija ne predloži Komisiji ustreznega odgovora ali če Komisija meni, da ukrepi, ki jih je priznana organizacija sprejela, niso izboljšali zapisov o varnosti in preprečevanju onesnaževanja, lahko Komisija po postopku iz člena 7(2) začasno odvzame priznanje organizacije za eno leto, potem ko je organizacija dobila priložnost, da predloži svoje pripombe. V tem obdobju priznana organizacija ne sme izdajati ali obnavljati spričeval za ladje, ki plujejo pod zastavo držav članic, vendar ostanejo spričevala, ki jih je organizacija izdala ali obnovila v preteklosti, veljavna.

3. Postopek iz odstavka 2 se uporabi prav tako, kadar ima Komisija dokazilo o tem, da priznana organizacija ni izpolnila predpisov iz člena 15(3), (4) ali (5).

4. Eno leto po sprejetju odločitve Komisije, da začasno odvzame priznanje organizacije, Komisija oceni, ali so pomanjkljivosti iz odstavkov 2 in 3, ki so privedle do začasnega odvzema, odpravljene. Če te pomanjkljivosti še obstajajo, se priznanje odvzame po postopku iz člena 7(2).

ê 2001/105/ES čl. 1.10 (prilagojeno)

ðnovo

Člen 16

76. Vsaka država članica se mora prepričati o tem, ali priznane organizacije, ki delujejo v njenem imenu Ö za namene člena Õ po členu 3(2), po mnenju njene pristojne uprave zadovoljivo opravljajo naloge iz Ö navedenega Õ tega člena.

77. Vsaka država članica opravlja to nalogo vsaj dve leti ter predloži drugim državam članicam in Komisiji poročilo o rezultatih tega spremljanja najpozneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, za katero poročilo velja.

78. Komisija redno in vsaj vsaki dve leti oceni vse priznane organizacije, skupaj z državo članico, ki je vložila ustrezno zahtevo za priznanje, da preveri, ali ð izpolnjujejo obveznosti iz te direktive in ï izpolnjujejo merila iz Priloge Ö Priloge 1 Õ .

Pri izbiranju organizacij za oceno Komisija posveča posebno pozornost Ö učinkovitosti Õ zapisom organizacije Ö pri Õ o izvajanju varnosti in preprečevanju onesnaževanja, zapisom o nezgodah in poročilom, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 12 Ö 18 Õ.

Ocena lahko vključuje obisk regionalnih podružnic organizacije in prav tako naključni inšpekcijski pregled ladij ð , kadar obratujejo ali so v izgradnji ï , da se preveri poslovanje organizacije. V tem primeru, če je to primerno, Komisija obvesti državo članico regionalne podružnice. Komisija predloži državam članicam poročilo o rezultatih ocene.

79. 4. Vsaka priznana organizacija da odboru, ustanovljenem s členom 7 Ö 9(1) Õ, vsako leto na voljo rezultate pregleda svojega upravljanja sistema kakovosti.

ònovo

Člen 17

80. Za preprečitev dostopa Komisiji do zahtevanih podatkov, ki so potrebni za ocene iz člena 16(3), se ni mogoče sklicevati na nobeno klavzulo pogodbe, ki jo sklene priznana organizacija s tretjo stranko, ali sporazuma o pooblastilu z državo zastave.

81. Priznane organizacije v pogodbah s tretjimi strankami za izdajo predpisanih spričeval ali klasifikacijskih spričeval za ladje zagotovijo, da se tako spričevalo izda pod pogojem, da tretje stranke ne nasprotujejo dostopu inšpektorjev Skupnosti na krov ladje za namene iz člena 16(3).

ê 2001/105/ES čl. 1.11 (prilagojeno)

Člen 18

Pri uresničevanju pravic in dolžnosti inšpekcijskega pregleda, ki pripadajo državam pristanišča, države članice poročajo Komisiji in drugim državam članicam ter obvestijo zadevno državo zastave Ö, če odkrijejo, da so Õ o odkritju veljavnih spričeval, ki so jih izdale organizacije, delujoče v imenu države zastave, Ö izdale veljavna spričevala Õ za ladjo, ki ne izpolnjuje ustreznih predpisov mednarodnih konvencij, ali Ö v primeru Õ o katerih koli pomanjkljivostih ladje, ki ima veljavno klasifikacijsko spričevalo, v zvezi s postavkami, za katere to spričevalo velja. Za namene tega člena se poroča samo o tistih ladjah, ki predstavljajo resno nevarnost za varnost in okolje ali kažejo znake posebno malomarnega ravnanja organizacij. Zadevna priznana organizacija Ö se Õ je obveščena o primeru Ö obvesti Õ v trenutku začetnega inšpekcijskega pregleda, da lahko takoj sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe.

ê 94/57/ES (prilagojeno)

è1 2001/105/ES čl. 1.13

ðnovo

Člen 19

82. Vsaka država članica zagotovi, da so ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, Ö zasnovane, Õ zgrajene ð , opremljene ï in vzdrževane v skladu ð s pravili in predpisi ï priznane organizacije za ladijski trup, strojno opremo in električne ter nadzorne naprave.

83. Država članica se lahko odloči za uporabo predpisov, ki so po njenem mnenju enakovredni predpisom priznane organizacije, a le pod pogojem, da jih po postopku iz Direktive 83/189/EGS Ö 98/34/ES Õ takoj uradno sporoči Komisiji in drugim državam članicam, da jim druga država članica ali Komisija ne ugovarja Ö jo Õ ta ter da po postopku iz è1 člena 7 Ö 9 Õ (2) ç Ö te direktive Õ1 niso ugotovljeni kot neenakovredni.

ònovo

84. Države članice sodelujejo s priznanimi organizacijami, ki jih pooblastijo, pri oblikovanju pravil in/ali predpisov navedenih organizacij. S priznanimi organizacijami se posvetujejo, da dosežejo usklajeno razlago mednarodnih konvencij v skladu s členom 20(1).

ê 94/57/ES

Člen 20

ê 2001/105/ES čl. 1.14(a) (prilagojeno)

ðnovo

85. Priznane organizacije se med seboj redno posvetujejo, da bi ohranile enakovrednost svojih tehničnih standardov ð pravil in predpisov ï in njihovega izvajanja. ðPriznane organizacije med seboj sodelujejo, da dosežejo usklajeno razlago mednarodnih konvencij in pri tem ne posegajo v pristojnosti držav zastave. Priznane organizacije se sporazumejo o pogojih, pod katerimi bodo vzajemno priznavale svoja klasifikacijska spričevala, temelječa na enakovrednih standardih, ob pri čemer upoštevajo morsko opremo z znakom skladnosti v skladu z Direktivo 96/98/ES[12] ï po določbi Resolucije IMO A.847(20) o smernicah za pomoč državam zastave pri uporabi instrumentov IMO.

Komisiji predložijo redna poročila o temeljnem napredku na področju standardov ð in na področju vzajemnega priznavanja ï.

ê 94/57/ES (prilagojeno)

86. Priznane organizacije Ö izrazijo Õ morajo izraziti pripravljenost za sodelovanje s pomorskimi inšpekcijskimi upravami, kadar gre za ladjo iz njihovega razreda, zlasti zato, da bi olajšale odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti ali drugih odstopanj.

ê 2001/105/ES čl. 1.14(b) (prilagojeno)

ðnovo

87. Priznane organizacije predložijo vsem upravam držav članic, ki so podelile katero koli od pooblastil, predvidenih v členu 3, in Komisiji vse ustrezne podatke o svojem klasificiranem ladjevju, prenosih, spremembah, začasnih odvzemih in umikih klasifikacije, ne glede na zastavo, pod katero plujejo ladje.

Podatki o prenosih, spremembah, začasnih odvzemih in umikih klasifikacije, vključno s podatki o vseh zapoznelih nadzorih in zapoznelih priporočilih, klasifikacijskih pogojih, operativnih pogojih ali operativnih omejitvah, naloženih njihovim klasificiranim Ö ladjam Õ plovilom, se – ne glede na zastavo, pod katero plovila Ö ladje Õ plujejo – ð elektronsko ï sporočijo v informacijski sistem Sirenac zaradi pregledov pomorske inšpekcije ð skupno nadzorno podatkovno bazo, ki jo uporabljajo države članice za izvajanje Direktive […/…/ES] Evropskega parlamenta in Sveta[13], ob istem času, ko se zabeleži v lastne sisteme v organizaciji in v vsakem primeru najkasneje v 72 urah po dogodku, na podlagi katerega je nastala obveznost sporočanja podatkov. Te podatke se z izjemo priporočil in klasifikacijskih pogojev, ki niso zapozneli, ï objavijo na spletni strani, če obstaja,teh priznanih organizacij.

88. Priznane organizacije ne izdajo ð predpisanih ï spričeval ladji, ne glede na njeno zastavo, ki je deklasificirana ali je spremenila razred iz varnostnih razlogov, preden ne dajo priložnosti pristojnemu organu države zastave, da v razumnem roku da svoje mnenje, da bi tako ugotovile, ali je potreben celoten inšpekcijski pregled.

ê 2001/105/ES čl. 1.14(c) (prilagojeno)

89. Pri prenosu ladje od ene priznane organizacije k drugi odstopna organizacija obvesti prevzemno organizacijo o:

(a) Övsakem Õ vseh zapoznelem nadzoru;

(b) Ö vsakem Õ zapoznelem priporočilu in klasifikacijskih pogojih;

(c) opearitvnih pogojih Ö , ki so ladji naloženi, in Õ

(d) ali operativnih omejitvah Ö , ki so ladji naloženi Õ plovilu.

Ob prenosu odstopna organizacija predloži prevzemni organizaciji popolno dokumentacijo o ladji. Prevzemna organizacija lahko izda spričevala za ladjo šele potem, ko je uspešno zaključen vsak zapozneli nadzor in izpolnjena vsa zapoznela priporočila ali klasifikacijski pogoji, ki so bili ladji naloženi predhodno, v skladu z navedbami odstopne organizacije.

Pred izdajo spričeval mora prevzemna organizacija obvestiti odstopno organizacijo o datumu izdaje spričeval in potrditi datum, kraj in ukrepe, sprejete v zvezi z izvedbo vsakega zapoznelega nadzora, zapoznelega priporočila ali zapoznelega pogoja klasifikacije.

ònovo

Priznane organizacije oblikujejo in izvajajo ustrezne skupne zahteve glede prenosa ladje, kjer so potrebni posebni previdnostni ukrepi. Ti primeri so zlasti tisti, kjer gre za prenos ladje, stare petnajst let ali več, in prenos od nepriznane organizacije k priznani.

ê 2001/105/ES čl. 1.14(c)

Priznane organizacije medsebojno sodelujejo zaradi pravilnega izvajanja določb tega odstavka.

ònovo

Člen 21

90. Priznane organizacije najpozneje do …. ustanovijo in vzdržujejo skupno telo za opravljanje naslednjih nalog:

(a) nenehni sistem ocenjevanja upravljanja kakovosti;

(b) potrjevanje sistema kakovosti;

(c) izdaja zavezujočih razlag mednarodno priznanih standardov kakovosti, zlasti za upoštevanje posebne narave in obveznosti priznanih organizacij, in

(d) sprejemanje posameznih in skupnih priporočil za izboljšanje pravil, postopkov in mehanizmov notranjega nadzora priznanih organizacij.

Skupno telo je neodvisno od priznanih organizacij in ima potrebna sredstva, da svoje dolžnosti izvaja učinkovito in po najvišjih strokovnih standardih.

Sprejme letni delovni načrt.

Komisijo in pooblaščene države članice redno obvešča o svojem letnem delovnem načrtu kot tudi o ugotovitvah in priporočilih, zlasti v zvezi s položaji, kjer je bila varnost morda ogrožena.

91. Skupno telo iz odstavka 1 Komisija redno ocenjuje, kar pomeni, da se lahko zgodi, da bodo morale priznane organizacije sprejeti ukrepe, za katere Komisija meni, da so potrebni za zagotavljanje celovite skladnosti z odstavkom 1.

Komisija o rezultatih in spremljanju ocenjevanja poroča državam članicam.

Člen 22

92. Organizacije, ki so bila ob začetku veljavnosti te direktive dodeljena priznanja v skladu z Direktivo 94/57/ES, ta priznanja obdržijo v skladu z določbami odstavkov 2 in 3.

93. Priznane organizacije izpolnjujejo nove predpise, določene v tej direktivi, od začetka njene veljavnosti dalje.

94. Ne glede na člena 11 in 13 Komisija ob upoštevanju člena 6(3) te direktive ponovno pregleda vsa omejena priznanja, ki so bila dodeljena v skladu z Direktivo 94/57/ES, do [12 mesecev od začetka veljavnosti ponovno sprejete direktive], da odloči v skladu s postopkom iz člena 9(2), ali je omejitve treba nadomestiti ali umakniti. Omejitve se uporabljajo vse dokler Komisija ne odloči drugače.

Člen 23

V postopku ocenjevanja na podlagi člena 16(3) Komisija preveri, ali je imetnik priznanja matični subjekt v organizaciji. Če imetnik priznanja ni matični subjekt v organizaciji, Komisija z odločbo priznanje ustrezno spremeni.

Če Komisija priznanje spremeni, države članice prilagodijo svoje sporazume z organizacijo, da upoštevajo spremembo.

Člen 24

Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o napredku pri izvajanju Direktive v državah članicah.

ê 94/57/ES (prilagojeno) (adapted) (prilagojeno)

ðnovo

Člen 25

95. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi […] in točkami […] Priloge I [ členi ali delitve členov ter točke Priloge I, ki so bili vsebinsko spremenjeni glede na predhodno direktivo ] najpozneje do 31. decembra 1995 Ö osemnajst mesecev po datumu, določenem v členu 27. Besedila navedenih predpisov ter tabelo ujemanja med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji. Õ

96. Ob sprejetju teh Ö navedenih Õ predpisov se države članice v njih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. ÖPrav tako vključijo izjavo, da se sklici v veljavnih zakonih, uredbah in upravnih določbah na direktive, ki so bile razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Države članice določijo način sklicevanja in obliko izjave. Õ

97. Države članice takoj predložijo Komisiji besedila vseh Ö glavnih Õ predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti druge države članice.

ê 2001/105/ES čl. 1.15

4. Poleg tega Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o napredku pri izvajanju Direktive v državah članicah.

ê

Člen 26

Direktiva 94/57/ES, kot je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge II, se razveljavi z [datum začetka veljavnosti ponovno sprejete direktive] brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge II v nacionalno zakonodajo.

Sklicevanja na razveljavljene direktive se razlagajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo ujemanja v Prilogi III.

Člen 27

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Členi […] in točke […] Priloge I [ členi in delitve členov ter točke Priloge I, ki so v primerjavi s prejšnjo direktivo, ostali nespremenjeni ] se uporabljajo od [datum začetka veljavnosti ponovno sprejete direktive].

ê 94/57/ES

Člen 28

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

PRILOGA I

MINIMALNA MERILA ZA ORGANIZACIJE IZ ČLENA 3

ê 2001/105/ES čl. 1.16(a)

A. SPLOŠNA MINIMALNA MERILA

ònovo

1. Priznana organizacija mora biti pravna oseba v državi, kjer je locirana. Njene obračune potrjujejo neodvisni revizorji.

ê 2001/105/ES čl. 1.16(a) (prilagojeno)

1. Ö 2. Õ Priznana organizacija mora biti zmožna dokazati obširne izkušnje pri ocenjevanju zasnove in konstrukcije trgovskih ladij.

2. Organizacija mora klasificirati ladjevje z najmanj 1000 čezoceanskimi ladjami (prek 100 BRT), s skupno najmanj 5 milijonov BRT.

3. Organizacija mora zaposlovati tehnično osebje, sorazmerno številu klasificiranih plovil. Za izpolnitev zahtev iz odstavka 2 je potrebnih najmanj 100 poklicnih inšpektorjev.

ònovo

3. Organizacija mora imeti ob ustanovitvi vodstveno in tehnično podporo ter raziskovalno osebje, ki je sorazmerno z velikostjo klasificiranega ladjevja, sestavo organizacije in njenim sodelovanjem pri gradnji in preoblikovanju ladij. Organizacija mora biti zmožna dodeliti za vsako delovno mesto, kadar je potrebno, sredstva in osebje sorazmerno z nalogami, ki jih je treba opraviti v skladu s splošnimi minimalnimi merili 6 in 7 ter s posebnimi minimalnimi merili.

ê 2001/105/ES čl. 1.16(a) (prilagojeno)

ðnovo

4. Organizacija mora imeti ð in uporabljati ï izčrpna pravila in predpise za zasnovo, gradnjo in redni nadzor trgovskih ladij, ð ki jih odlikujejo mednarodno priznani standardi. Ti so ï objavljeni ter se redno ažurirajo in izboljšujejo z raziskovalnimi in razvojnimi programi.

5. Organizacija mora vsako leto objaviti svoj register plovil Ö ladij Õ ali ga voditi v elektronski bazi podatkov, dostopni javnosti.

6. Organizacije ne smejo nadzirati lastniki ali graditelji ladij ali drugi, ki so komercialno vključeni v gradnjo, opremljanje, popravilo ali obratovanje ladij. Organizacija ne sme biti glede prihodka Ö ni Õ Ö bistveno Õ preveč odvisna od enega samega trgovskega podjetja. Priznana organizacija ne sme opravlja ð klasifikacijskih ali ï predpisanih dejavnosti, če je sama lastnik ali upravljavec ladje ali če ima poslovne, osebne ali družinske vezi z lastnikom ali upravljavcem ladje. Ta nezdružljivost velja prav tako za inšpektorje, ki jih zaposli priznana organizacija.

7. Organizacija mora poslovati v skladu z določbami Priloge k Resoluciji IMO A.789(19) o specifikacijah nalog priznanih organizacij, ki delujejo v imenu uprave, za izvajanje nadzora in izdajanje spričeval, če te določbe spadajo na področje uporabe te direktive.

ê 2001/105/ES čl. 1.16(b)

B. POSEBNA MINIMALNA MERILA

ònovo

1. Organizacija zagotavlja svetovno mrežo s svojim izključnim tehničnim osebjem ali, v izjemnih in utemeljenih primerih, z izključnim tehničnim osebjem drugih priznanih organizacij.

ê 94/57/ES

1. Organizacija ima na voljo:

(a) pomembno tehnično, vodstveno, podporno in raziskovalno osebje, sorazmerno nalogam in klasificiranim plovilom, ki skrbi tudi za zmogljivosti - razvoj in ohranjanje pravil in predpisov;

(b) svetovno mrežo izključno svojega tehničnega osebja ali tehničnega osebja drugih priznanih organizacij.

2. Organizacijo ureja etični kodeks.

3. Organizacija se vodi in upravlja tako, da je zagotovljena zaupnost od uprave zahtevanih informacij.

ê 2001/105/ES čl. 1.16(b) (prilagojeno)

ðnovo

4. Organizacija je pripravljena predložiti ð predloži ï upravi, Komisiji in zainteresiranim strankam zadevne informacije.

5. Vodstvo organizacije je opredelilo in dokumentiralo svojo politiko, cilje in zavezanost glede kakovosti ter zagotovilo, da se ta politika razume, izvaja in vzdržuje na vseh ravneh organizacije. Politika organizacije mora upoštevati Ö upošteva Õ cilje in kazalce izvajanja varnosti in preprečevanja onesnaževanja.

6. Organizacija je razvila, izvedla in vzdržuje učinkovit notranji sistem kakovosti, ki temelji na ustreznih delih mednarodno priznanih standardov kakovosti in je v skladu s Standardi EN 45004 (inšpekcijski organi) in EN 29001 po razlagi določb Sheme IASC o certificiranju sistema kakovosti ter med drugim zagotavlja, da:

(a) se Ö njena Õ pravila in predpisi organizacije sestavljajo in vzdržujejo sistematično;

(b) se Ö njena Õ pravila in predpisi organizacije upoštevajo in da je uveljavljen notranji sistem merjenja kakovosti storitve glede na ta pravila in predpise;

(c) so predpisi o predpisanih dejavnostih, za katere je organizacija pooblaščena, izpolnjeni, in da je uveljavljen notranji sistem merjenja kakovosti storitve glede na skladnost z mednarodnimi konvencijami;

(d) so pristojnosti, pooblastila in medsebojna razmerja med osebami, katerih delo vpliva na kakovost storitev organizacije, opredeljena in dokumentirana;

(e) celotno delo poteka v nadzorovanih pogojih;

(f) je nadzorni sistem, ki spremlja dejavnosti in delo inšpektorjev ter tehničnega in upravnega osebja, ki ga organizacija neposredno zaposli, uveljavljen;

(g) predpisane dejavnosti, za katere je organizacija pooblaščena, izvajajo samo poklicni inšpektorji ali poklicni inšpektorji drugih priznanih organizacij; v vseh primerih Ö imajo Õ poklicni inšpektorji morajo imeti imajo obširno znanje o določeni vrsti ladje, na kateri izvajajo predpisane dejavnosti ð svoje delo ï , kolikor je pomembno za izvedbo določenega nadzora, in o zadevnih predpisih, ki se pri tem uporabljajo;

(h) se inšpektorji sistematično izobražujejo in njihovo znanje stalno dopolnjuje;

(i) se beleži doseganje zahtevanih standardov na področjih, ki jih pokrivajo izvedene storitve, in prav tako učinkovito delovanje sistema kakovosti;

(j) obstaja obširen sistem načrtovanih in zabeleženih notranjih pregledov s kakovostjo povezanih dejavnosti na vseh lokacijah;

(k) se predpisani nadzori in inšpekcijski pregledi, ki jih zahteva usklajeni sistem za nadzor in izdajo spričeval, za katere je organizacija pooblaščena, izvajajo v skladu z določbami Priloge in Dodatka k Resoluciji IMO A. 746(18) Ö A948(23) Õ o smernicah za nadzor v okviru usklajenega sistema za nadzor in izdajo spričeval;

(l) so uveljavljene jasne in neposredne odgovornosti in kontrole med osrednjimi in regionalnimi predstavništvi družbe ter med priznanimi organizacijami in njihovimi inšpektorji.

7. Organizacija mora pokazati zmožnost za:

(a) razvijanje in ažuriranje popolnega in ustreznega sklopa lastnih pravil in predpisov o ladijskem trupu, strojih ter električni in nadzorni opremi s kakovostjo, ki je v skladu z mednarodno priznanimi tehničnimi standardi, na podlagi katerih je mogoče izdati spričevala v okviru Konvencije SOLAS in varnostna spričevala za potniške ladje (glede primernosti ladijske konstrukcije in pomembnih strojnih sistemov na ladji) ter spričevala o tovorni črti (glede primernosti moči ladijskega pogona);

(b) izvedbo vseh inšpekcijskih pregledov in nadzorov, ki jih za izdajo spričeval zahtevajo mednarodne konvencije, vključno s potrebnimi sredstvi za oceno - z uporabo usposobljenega strokovnega osebja in v skladu z določbami Priloge k Resoluciji IMO A.788(19) o smernicah za izvajanje Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja (Kodeks ISM) uprav - uporabe in vzdrževanja sistema za varno upravljanje, na kopnem in na ladjah, ki je predmet izdajanja spričeval.";

ònovo

7. Organizacija razvije, izvaja in vzdržuje učinkovite notranje sisteme nadzora kakovosti, ki temeljijo na ustreznih mednarodno priznanih standardih kakovosti, ter so v skladu z EN ISO/IEC 17020:2004 (inšpekcijski organi) in z EN ISO 9001:2000, kot jih razlaga in potrjuje skupno telo iz člena 21(1).

8. Pravila in predpisi se izvajajo tako, da organizacija s svojim neposrednim znanjem in po lastni presoji sestavi zanesljivo in objektivno izjavo o varnosti zadevnih ladij, s pomočjo klasifikacijskih spričeval, na podlagi katerih se lahko izdajo predpisana spričevala.

9. Organizacija ima potrebna sredstva za oceno – z uporabo usposobljenega strokovnega osebja in v skladu z določbami Priloge k Resoluciji IMO A.913(22) o smernicah za izvajanje Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja (Kodeks ISM) uprav – uporabe in vzdrževanja sistema za varno upravljanje, na kopnem in na ladjah, o katerem se izdajajo spričevala.

ê 94/57/ES

8. Sistem kakovosti organizacije potrdi neodvisen organ inšpektorjev, ki ga prizna uprava države, v kateri je organizacija locirana.

ê 2001/105/ES čl. 1.16(b) (prilagojeno)

9. Ö 10. Õ Organizacija mora predstavnikom uprave in drugim zadevnim strankam dovoliti udeležbo pri razvijanju svojih pravil in/ali predpisov.

é

PRILOGA II

Del A

Razveljavljena direktiva z zaporednimi spremembami(omenjenimi v členu 26)

Direktiva Sveta 94/57/ES | UL L 319, 12.12.1994, str. 20 |

Direktiva Komisije 97/58/ES | UL L 274, 7.10.1997, str. 8 |

Direktiva 2001/105/ES Evropskega Parlamenta in Sveta | UL L 19, 22.1.2002, str. 9 |

Direktiva 2002/84/ES Evropskega Parlamenta in Sveta | UL L 324, 29.11.2002, str. 53 |

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo(kot navedeno v členu 26)

Direktiva | Roki za prenos v zakonodajo |

94/57/ES | 31. december 1995 |

97/58/ES | 30. september 1998 |

2001/105/ES | 22. julij 2003 |

2002/84/ES | 23. november 2003 |

_____________________

é

PRILOGA III

tabela UJEMANJA

DIREKTIVA 94/57/ES | Ta direktiva |

člen 1 | člen 1 |

člen 2, uvodno besedilo | člen 2, uvodno besedilo |

člen 2, prva alinea | člen 2(a) |

člen 2, druga alinea | člen 2(b) |

člen 2, tretja alinea | člen 2(c) |

člen 2, četrta alinea | člen 2(d) |

člen 2, peta alinea | člen 2(e) |

--- | člen 2(f) |

člen 2, šesta alinea | člen 2(g) |

člen 2, sedma alinea | člen 2(h) |

člen 2, osma alinea | člen 2(i) |

--- | člen 2(j) |

člen 2, deveta alinea | člen 2(k) |

člen 2, deseta alinea | člen 2(l) |

člen 2, enajsta alinea | člen 2(m) |

člen 3 | člen 3 |

člen 4(1), prvi in drugi stavek | Člen 4(1) |

člen 4(1), zadnji stavek | Člen 6(1) |

člen 4(2) in (3) | --- |

--- | člena 5 in 6 (2) in (3) |

člen 4(4) | člen 6(4) |

člen 4(5) | --- |

členi 5, 6, 7 in 8 | členi 7, 8, 9 in 10 |

člen 9 | --- |

--- | členi 11 do 14 |

člen 10(1) | člen 15 |

člen 10(2), (3) in (4) | --- |

člen 11 | člen 16 |

--- | člen 17 |

člen 12 | člen 18 |

člen 14 | člen 19(1) in (2) |

--- | člen 19(3) |

člen 15 | člen 20 |

--- | členi 21 do 24 |

člen 16 | člen 25 |

--- | člen 26 |

--- | člen 27 |

člen 17 | člen 28 |

Priloga | Priloga I |

--- | Priloga II |

--- | Priloga III |

_________________

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav.

2. OKVIR ABM/ABB (upravljanje/oblikovanje proračuna po dejavnostih)

Politično področje: Energetika in promet

Dejavnosti: Pomorski in rečni promet, intermodalnost

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1 Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke: se ne uporabljajo.

3.2 Trajanje ukrepa in finančni vpliv: se ne uporablja

3.3 Značilnosti proračuna (po potrebi se dodajo vrstice): se ne uporablja

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

ovezni/neobvezni | DS[14]/NS[15] | DA/ NE | DA/ NE | DA /NE | št. […] |

obvezni/neobvezni | DS/NS | DA/ NE | DA/ NE | DA/ NE | št. […] |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

(v milijonih EUR na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto n | n +1 | n + 2 | n +3 | n +4 | n+5 in kasneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[16] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | Ne velja. |

Odobritve plačil (OP) | b | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | Ne velja. |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[17] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | Ne velja. |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | Ne velja |

Odobritve plačil | b+c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | Ne velja |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[18] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.324 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.324 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.324 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Zakonodajni predlog ne predvideva sofinanciranja s strani držav članic.

(v milijonih EUR na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n+5 in kasneje | Skupaj |

…………………… | f | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

4.1.2 Skladnost s finančnim programiranjem

Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[19] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv - učinek na prihodke je naslednji:

Opomba: vse podrobnosti in pripombe glede metode izračuna učinka na prihodke je treba navesti v posebni prilogi.

(v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Pred ukrepom [leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Skupno število človeških virov | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Pregled dejanskega sistema iz Direktive 94/57/ES, vključno z upoštevanjem rezultatov ocenjevanja odobrenih organov, ki ga opravi Komisija, kaže na bistvene pomanjkljivosti, ki obstajajo pri postopku pregleda in potrjevanja varnosti flote Skupnosti.

Problem je mogoče rešiti s krepitvijo nadzora v zvezi s postopkom inšpekcije in potrjevanja, ki lahko odkrije napako ob njenem pojavu ter istočasno vključuje klasifikacijske in zakonske naloge.

Na podlagi natančnejših in bolje definiranih konceptov je primerno, da se standardizira terminologija direktive, kot je npr. jasno ločevanje med „predpisanimi spričevali“ in „klasifikacijskimi spričevali“.

Zaradi tega je treba spremeniti sedanji zakonodajni okvir.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Mednarodni sistem za potrjevanje ladij je zapleten. V preteklosti je bil javni („zakonski“) sistem grajen na prej obstoječi zasebni strukturi, sestavljeni iz klasifikacijskih zavodov, ni pa te strukture zamenjal. Zaradi tega je prišlo do položaja, ko je porazdelitev nalog med te akterje spremenljiva.

Tehnične standarde v praksi deloma oblikujeta IMO in deloma klasifikacijski zavodi. Kdaj se kateri uporabljajo, pa je odvisno od konvencije, področja uporabe in vrste ladje.

Zakonodaja Skupnosti zagotavlja večjo zanesljivost postopka pregleda in potrjevanja ter bo v ta namen uvedla navzkrižna preverjanja, s katerimi bo mogoče napako odkriti takoj, ko se bo pojavila. To bo izboljšalo možnost popravljanja napak že na samem začetku in za dalj časa prispevalo k premagovanju ovir na poti k varnosti.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Glavni cilj je izboljšati zanesljivost postopka pregleda in potrjevanja varnosti ladij, ki plujejo pod zastavo držav članic.

Vmesni cilji so naslednji:

- Vmesni cilj št. 1: krepitev sistemov pregledov odobrenih organov.

- Vmesni cilj št. 2: reforma omejene odobritve.

- Vmesni cilj št. 3: reforma meril za odobritev.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

Spodaj se prikaže(-jo) izbrana(-e) metoda(-e)[21] izvedbe ukrepa.

( Centralizirano upravljanje

neposredno s strani Komisije

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe oz. organe, ki opravljajo javne storitve.

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

jih ni.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

Osnutek Direktive vsebuje določbo, po kateri morajo države članice sporočiti vse nacionalne izvedbene ukrepe (NIU), ki jih bodo sprejele za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo.

Zaradi nesporočanja nacionalnih izvedbenih ukrepov (ali v primeru nepopolnega sporočanja) se v skladu s členom 226 Pogodbe samodejno sproži postopek za ugotavljanje kršitev.

Evropska agencija za pomorsko varnost bo pomagala spremljati izvajanje Direktive s strani držav članic.

6.1 Vrednotenje:

6.1.1 Predhodno vrednotenje

Prednosti in slabosti, ugotovljene s presojo vpliva, so:

Prednost: Medtem ko bi različice prve možnosti lahko veljale samo za ladje, ki plujejo pod zastavo držav članic, pa druga možnost prispeva k izboljšanju varnosti za celotno floto, ki jo klasificirajo odobreni organi, ne glede na zastavo; to pomeni za večino svetovne flote. To pa je ključni dejavnik za zaščito voda Skupnosti. Poleg tega pa nizki stroški in brez razlikovanja med evropskimi lastniki ladij doprinesejo k večji učinkovitosti. Potreben je le kratek in razmeroma relativno lahek prehod.

Slabost: Ker bo ta možnost vplivala na posledice po glavnem problemu in bo zahtevala visoko raven sodelovanja odobrenih organov, bo Komisija morala imeti vse pod nadzorom, vključno z izvajanjem sankcij, da se zagotovi združitev vseh potrebnih sestavin za dobro delovanje.

6.1.2 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Se ne uporabljajo.

6.1.3 Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Se ne uporabljata.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Se ne uporabljajo.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1 Cilji predloga z vidika stroškov financiranja: se ne uporablja

Odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki ali začasno osebje10 (06 01 01) | A*/AD | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 |

B*, C*/AST | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Osebje, financirano11 iz člena XX 01 02 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Drugo osebje, financirano12 iz člena XX 01 04/05 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

SKUPAJ | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 |

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa: naloge

Direktiva z določitvijo načel za izvajanje tehničnih preiskav po nesreči v pomorskem prometu povečuje pristojnost Skupnosti na področju pomorske varnosti. Za pravilno spremljanje izvajanja Direktive je treba okrepiti človeške vire, in sicer s polovičnim delovnim mestom uradnika razreda A.

8.2.3 Človeški viri - viri delovnih mest (po sistematizaciji)

( Mesta, ki so trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki ga je treba zamenjati ali podaljšati

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4 Drugi upravni odhodki, ki so vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

(v milijonih EUR na tri decimalna mesta)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje | SKUPAJ |

1. Tehnična in upravna pomoč (vključno s povezanimi stroški za osebje) | 0 |

Izvajalske agencije13 | 0 |

Druga tehnična in upravna pomoč | 0 |

- notranja | 0 |

- zunanja | 0 |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0 |

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

(v milijonih EUR na tri decimalna mesta)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje |

Uradniki in začasno osebje (06 01 01) | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.324 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.324 |

Izračun - Uradniki in začasni uslužbenci

(108 000 EUR * 0.5 = 54 000 EUR)

Izračun - Osebje, financirano iz člena XX 01 02

Se ne uporablja.

8.2.6 Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

(v milijonih EUR na tri decimalna mesta)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 - Misije | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0* |

XX 01 02 11 02 - Sestanki in konference | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 03 - Odbori14 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 04 - Študije in konzultacije | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 05 - Informacijski sistemi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

* ne vpliva na trenutni proračun za misije

Izračun - Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

Se ne uporablja.

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL L 319, 12.12.1994, str.20. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES(UL L 324, 29.11.2002, str.53).

[6] Ul C 271, 7.10.1993, str. 1.

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23

[8] UL C 197, 18. 7. 1987, str. 33.

[9] ÖUL L 204, 21.7.1998, str. 37.(

[10] UL L 208 5.8.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 724/2004 (UL L 129, 29.4.2004, str. 1).

[11] UL L 324, 29.11.2002, str. 1.

[12] UL L 46, 17.2.1997, str. 25. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES (UL L 324, 29. 11. 2002, str. 53).

[13] UL L […], […], str. […]..

[14] Diferencirana sredstva (DS).

[15] Nediferencirana sredstva (NS).

[16] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[17] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[18] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[19] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[20] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[21] Pri navedbi več kot ene metode je treba navesti dodatne podrobnosti v oddelku „pripombe“ pod to točko.

9 Kakor je opisano v oddelku 5.3.

10 Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

11 Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

12 Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

13 S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

14 Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.