[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 5.10.2005 KOM(2005) 467 končno 2005/0203 (COD) Predlog ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) {SEC(2005) 1202 (predložena s strani Komisije) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM OZADJE PREDLOGA | 110 | Utemeljitev predloga Medkulturni dialog je tesno povezan z osnovnim ciljem gradnje Evrope – zbliževanjem evropskih narodov. Ta poklicanost Unije zahteva, naj bo dialog prostovoljno izbrana prednostna naloga, ki evropske državljane in vse, ki živijo v Evropski uniji, vabi, da se v polnosti udeležijo upravljanja naše različnosti, ki se veča z vse bolj raznoliko resničnostjo, ter sprememb, ki jih prinaša globalizacija. Poleg tega je medkulturni dialog instrument, ki bi lahko olajšal izvajanje številnih strateških prednostnih nalog za Unijo. Evropsko leto, namenjeno medkulturnemu dialogu, predstavlja enkratno orodje ozaveščanja o potrditvi te prednostne naloge in vključevanja državljanov. | 120 | Splošno ozadje Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti daje tej skupnosti nalogo, da ustanovi vse tesnejšo zvezo med evropskimi narodi in da prispeva k razcvetu kultur držav članic ob spoštovanju nacionalnih in regionalnih raznolikosti ter s poudarkom na skupni kulturni dediščini. Uspeh te naloge je v veliki meri odvisen od medkulturnega dialoga. Nadalje združeni učinek zaporednih širitev Unije, naraščajoče mobilnosti, ki izhaja iz enotnega trga, starih in novih migracijskih tokov, vse pomembnejših izmenjav z ostalim svetom preko trgovine, izobraževanja, prostega časa in splošne globalizacije, veča medsebojno vplivanje evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, ter različnih kultur, jezikov, narodnih skupnosti in ver v Evropi in drugod. Evropski državljani in vsi, ki v Uniji živijo začasno ali stalno, morajo biti torej zmožni doseči znanja, usposobljenosti in zmožnosti, ki jim bodo omogočale delovati v bolj odprtem, a tudi bolj celostnem okolju ter reševati težave in napetosti, ki izhajajo iz njega, da izkoristijo priložnosti, ki jim jih nudi taka družba, ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu. Osrednje mesto evropskega projekta pripada okrepljenemu in bolj strukturiranemu medkulturnemu dialogu, z namenom, da bi v skladu z novim pristopom do dialoga, kot ga želi Komisija, vključili vse evropske državljane in vse, ki živijo v Evropski uniji, še zlasti mlade. Medkulturni dialog se zdi najprimernejše orodje za to, da bi državljani upravljali in poživili celotno stvarnost naše družbe. V tem okviru je pomembno, da se ljudi, ki živijo v Uniji, spodbuja, da dejavno iščejo stik z drugimi kulturami, doma ali v tujini, ter tako prispevati k strpnosti in vzajemnemu spoštovanju, ki sta predhodna pogoja za medkulturni dialog. Na ta način medkulturni dialog prispeva k uresničevanju več strateških prednostnih nalog Unije, zlasti tako, da: - spoštuje in spodbuja kulturno raznolikost v Evropi ter spodbuja dejavno evropsko državljanstvo, odprto v svet in osnovano na skupnih vrednotah Evropske unije; - vključuje prenovljeno Lizbonsko strategijo, za katero gospodarstvo znanja potrebuje ljudi, zmožne prilagajanja na spremembe in izkoriščanja vseh možnih virov inovacij za povečanje blaginje; - spodbuja zavzemanje Unije za solidarnost, socialno pravičnost in okrepljeno povezanost ob spoštovanju skupnih vrednot v Evropski uniji; - Evropi omogoča, da postane njen glas v svetu bolj slišan in da vzpostavi učinkovita partnerstva s sosednjimi državami, s čimer širi območje stabilnosti in demokracije preko meja Unije ter s tem vpliva na dobrobit in varnost evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji. V tem duhu Komisija predlaga, da se leto 2008 razglasi za Leto medkulturnega dialoga. | 139 | Določbe, veljavne na področju, na katerega se nanaša predlog Na področju, na katerega se nanaša predlog, ni veljavnih določb, ki bi se nanašale na medkulturni dialog kot tak, vendar pa več projektov, financiranih v okviru različnih programov Skupnosti, posredno ali neposredno prispeva k razvoju tega dialoga. | 140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Evropsko leto medkulturnega dialoga, predlagano za leto 2008, bo izrazilo in udejanilo več osnovnih načel Evropske unije: - Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti daje tej skupnosti nalogo, da ustanovi vse tesnejšo zvezo med evropskimi narodi in da prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino. Poleg tega določa, da „Skupnost pri svoji dejavnosti na podlagi drugih določb te pogodbe upošteva kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur.“ - Na podlagi preambule Listine Evropske unije o temeljnih pravicah „Unija, temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti; temelji na načelu demokracije in na načelu pravne države. Z vzpostavitvijo državljanstva Unije postavlja v središče svojih dejavnosti posameznika [...]. Ob spoštovanju raznolikosti kultur in tradicij evropskih narodov ter nacionalne identitete držav članic /…/ prispeva Unija k ohranjanju in razvijanju teh skupnih vrednot.“ Leto medkulturnega dialoga bo prispevalo k uresničenju več strateških prednostnih nalog Unije, zlasti v zvezi s prenovljeno Lizbonsko strategijo za rast in zaposlovanje ter zavzemanje Unije za solidarnost, socialno pravičnost in večjo povezanost. Poleg tega bo Evropi omogočilo, da bo njen glas v svetu bolj slišan, s čimer se bo širilo območje stabilnosti in demokracije preko meja Unije. Končno spada medkulturni dialog s tem, da prispeva k dialogu z evropskimi državljani in vsemi, ki živijo v Evropski uniji. Precejšnje število dejavnosti Skupnosti je povezano s splošno vsebino medkulturnega dialoga, vendar ima različne cilje in usmeritve. V povezavi z medkulturnim dialogom so se začele ali načrtovale pomembne pobude, na primer na področjih kulture, vseživljenjskega učenja, mladih, državljanstva, boja proti diskriminaciji in socialni izključenosti, boja proti rasizmu in ksenofobiji, azilske politike in integracije priseljencev, politike avdiovizualnih sredstev in raziskav. V zunanjih odnosih je Evropska skupnost vključena v številne dejavnosti, ki občutno pripomorejo k spodbujanju medkulturnega dialoga. Pomemben primer je evro-mediteransko partnerstvo, ki povezuje države, ki so istočasno pomembne države porekla imigrantov v EU. To partnerstvo med drugim vključuje program izmenjav za mlade in dva programa medkulturnega dialoga o dediščini in avdiovizualnih medijih. Delovanje Phare je bilo ustanovljeno leta 2005 pri fundaciji Anna Lindh za medkulturni dialog med kulturami v Aleksandriji, v Egiptu. Evropsko leto je priložnost za krepitev teh „usmeritev“ v vseh ustreznih programih in dejavnostih Skupnosti leta 2008, da se povečata učinek in vidnost vseh teh dejavnosti v okviru Leta. S tem bo mogoče spodbujati skladno sliko številnih ukrepov Skupnosti, ki prispevajo k medkulturnemu dialogu s hkratnim razvijanjem sinergij med programi. Prav tako bo poslušanje evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, v različnih življenjskih okoljih in z njihovo vključitvijo v raziskovanje prilagojenih oblik dialoga omogočilo razširitev dejavnosti. Tako se bodo dejavnosti Leta lahko oprle na kritično maso konkretnih projektov medkulturnega dialoga v številnih sektorjih. Z Evropskim letom medkulturnega dialoga bodo vsi ti projekti (in programi, ki jih podpirajo) postali vidnejši. Priprava Leta bo morala biti tesno povezana s pripravo in izvedbo Evropskega leta enakih možnosti za vse v letu 2007[1], za čim večje sinergije in dopolnjevanje teh dveh pobud. Evropsko leto je namenjeno predvsem državam članicam Evropske unije. Države kandidatke bodo tesno povezane z Letom preko drugih pobud za spodbujanje medkulturnega dialoga, ki se bodo razvile v ustreznih okvirih sodelovanja in dialoga, zlasti v okviru dialoga med civilnimi družbami Evropske unije in držav kandidatk. Medkulturni dialog v Evropski uniji je globoko povezan z našimi prizadevanji za spodbujanje dialoga med kulturami in civilizacijami na mednarodni ravni, hkrati pa je treba tudi zagotoviti dopolnjevanje med Evropskim letom medkulturnega dialoga in zunanjimi pobudami za medkulturni dialog, ki se razvijajo v primernih okvirih s tistimi državami EFTA, ki so podpisnice Sporazuma EGP, državami zahodnega Balkana in partnerskimi državami evropske sosedske politike (ESP). Ustrezno se bodo usklajevale vse pobude za tesno sodelovanje s tretjimi državami, zlasti z državami v razvoju, kar je pomembno v zvezi s cilji medkulturnega dialoga v tem Letu. | POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN PRESOJA VPLIVA | Posvetovanje z zainteresiranimi strankami | 219 | Medkulturni dialog je vprašanje horizontalne narave, ki zadeva vse sektorje družbe. Nima niti specializiranega sektorja niti specifičnega akterja. Za medkulturni dialog ni izdelane formule ali ugodnega okolja. Zadeva vse evropske državljane in vse, ki živijo v Evropski uniji, ki morajo biti povabljeni k udeležbi v njem. Glede na obstoj in nedavna raznolika ustrezna posvetovanja, zlasti v okviru priprav nove generacije programov na področju izobraževanja, kulture, mladih in državljanstva, se še eno posvetovanje, specifično za Evropsko leto mednarodnega dialoga, ocenjuje za nepotrebno. | Zbiranje in uporaba izvedenjskih mnenj | 229 | Zunanje izvedenjsko mnenje ni bilo potrebno. | 230 | Ocena učinka Nobenih dodatnih dejavnosti: neobstoj dejavnosti razen teh, ki se že izvajajo v točno določenih sektorskih dejavnostih, bi politični prednostni nalogi Unije odvzel preglednost, predvsem pa bi zvišal oportunitetne stroške: ne omogočiti, da bi dejavnosti „usmeritev“, ki se v veliki meri izvajajo na več področjih, dosegle kritično maso in splošno vidnost. Omejiti območje medkulturnega dialoga na sektorje, kjer primerni programi že obstajajo, in ne omogočati raziskav drugih področij ali nadsektorskih pristopov k medkulturnemu dialogu. Ne omogočiti, da bi do sedaj sprejete dejavnosti dosegle javnost izven tistega specifičnega okolja (na primer izobraževalne skupnosti, univerzitetni strokovnjaki, kulturni akterji itd.), ki so mu običajno namenjene. Ne omogočati širšega sodelovanja, povezovanja in sinergije med njimi. Otežkočiti vključitev širše javnosti in celotne evropske družbe. Ureditveni ukrep: člen 151 Pogodbe izključuje „kakršno koli usklajevanje zakonov in predpisov držav članic“. Zato mora biti izključen vsak instrument ureditvene narave. Horizontalni pristop ali „usmeritveni“ pristop: ta pristop se v veliki meri na številnih področjih že izvaja in bi se moral nadaljevati. Vendar pa samo s to možnostjo ni mogoče doseči kritične mase in zadostne vidnosti. Območje medkulturnega dialoga bi bilo omejeno na sektorje, za katere že obstajajo primerni programi, in ne bi omogočalo raziskav drugih področij ali nadsektorskih pristopov. Večletni program in/ali akcijski načrt: do sedaj izkušnje kažejo, da bi bila ta možnost prezgodnja. Na prvi stopnji je bistven pregled dejanskega stanja v praksi. Večletni program ali akcijski načrt bi se lahko izkazal za primernega na podlagi izkušenj Evropskega leta, vendar ga na tej stopnji ne moremo predvideti. Predlagana možnost je naslednja: Evropsko leto bo oblikovano okrog treh smeri dejavnosti, zavestno usmerjenih v področje raziskav in sporočanja. Te smeri dejavnosti se opirajo na bogastvo in različnost kritične mase konkretnih projektov, ki se bodo izvajali leta 2008 preko programov in drugih dejavnosti Skupnosti. | 231 | Komisija je izvedla presojo vpliva v okviru svojega zakonodajnega in delovnega programa. Poročilo je na voljo na spletnem naslovu http://europa.eu.int/comm/dgs/education_culture/evalreports/index_en.htm. | PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA | 305 | Povzetek ciljev dejavnosti in predlagani ukrepi Splošni cilji Evropskega leta medkulturnega dialoga so: - spodbujanje medkulturnega dialoga kot instrumenta, ki evropskim državljanom in vsem, ki v Uniji živijo začasno ali stalno, pomaga doseči znanja, usposobljenosti in zmožnosti, ki jim bodo omogočale delovati v bolj odprtem, a tudi bolj celostnem okolju in reševati morebitne težave ter da izkoristijo priložnosti, ki jim jih nudi raznolika in dinamična družba, ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu; - ozaveščanje evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, o pomembnosti razvoja dejavnega in v svet odprtega evropskega državljanstva[2], ki spoštuje kulturno raznolikost in je osnovano na skupnih vrednotah v Evropski skupnosti: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, enakosti, solidarnosti, načel demokracije in pravne države ter človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Specifični cilji dejavnosti bodo prispevanje k: - povečanju vidnosti in usklajenosti vseh programov in dejavnosti Skupnosti, ki prispevajo k medkulturnemu dialogu. Medkulturni dialog je močno prisoten preko politik in instrumentov Skupnosti. Pobude Skupnosti na tem področju so privedle do številnih konkretnih projektov, ki medkulturni dialog vključujejo z različnih zornih kotov in v različnih delih družbe. Te pobude so tudi omogočile vključitev civilne družbe v iskanje oblik dialoga, prilagojenih življenjski stvarnosti državljanov. Vendar pa se morata splošni vpliv in vidnost dejavnosti Skupnosti na tem področju okrepiti. Na splošno bi se medkulturni dialog lahko obravnaval v vsakem ustreznem programu ali dejavnosti Skupnosti, če bi bilo to združljivo z njegovim konceptom in upravljanjem. Leto bo moralo tudi olajšati določitev, katere dejavnosti Skupnosti so ustrezne za nosilce projektov, ki obravnavajo medkulturni dialog, ter razvoj sinergij med temi dejavnostmi. Leto bo prispevalo k zvišanju vrednosti dejavnosti Skupnosti na tem področju, hkrati pa naj bi pomagalo tudi poglobiti usklajenost in učinkovitost teh dejavnosti. - poudarjanje prispevka različnih kultur k naši dediščini in načinom življenja; ozaveščanje evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, zlasti mladih, o pomembnosti iskanja sredstev za to, da se prek medkulturnega dialoga izvede dejavno evropsko državljanstvo, odprto v svet, ki spoštuje kulturno raznolikost in je osnovano na skupnih vrednotah v Evropski uniji; - prispevanje k inovacijam ter horizontalni in nadsektorski razsežnosti pristopov s ciljem spodbujanja medkulturnega dialoga zlasti med mladimi. Leto bo moralo še posebej poudariti spodbujanje in razvijanje pobud, ki združujejo različne skupnosti in dele družbe, in sprejemanje medkulturnega dialoga z različnih zornih kotov. S spodbujanjem tega nadsektorskega sodelovanja bo Leto posredno prispevalo k izmenjavi dobrih praks in izkušenj med sektorji v zvezi s pospeševanjem medkulturnega dialoga. Leto se bo razvilo v treh vrstah dejavnosti, ki predstavljajo operativne cilje: Dejavnosti na ravni Skupnosti: informacijska in promocijska kampanja o ciljih Evropskega leta (vključno z njegovim položajem na nacionalni ravni), raziskave in študije na ravni Skupnosti, da bi ocenili in poročali o pripravah, učinkovitosti, vplivu in dolgoročnem spremljanju Evropskega leta medkulturnega dialoga. Donacije za dejavnosti na ravni Skupnosti: omejeno število emblematičnih dejavnosti v evropskem merilu s ciljem ozaveščanja zlasti mladih o ciljih Evropskega leta lahko prejme pomoč Skupnosti v višini do 80 % celotnih stroškov. Sofinanciranje dejavnosti na nacionalni ravni, ki imajo močno evropsko razsežnost: dejavnosti na nacionalni ravni lahko izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči Skupnosti v višini do 50 % celotnih stroškov. Skupnost bi lahko odobrila nefinančno podporo, vključno s pisno odobritvijo za uporabo loga in drugih materialov, povezanih z Evropskim letom medkulturnega dialoga za pobude javnih ali zasebnih organizacij, če slednje Komisiji lahko zagotovijo, da se bodo zadevne pobude izvedle v letu 2008 in lahko učinkovito prispevajo k izvedbi ciljev Evropskega leta medkulturnega dialoga. Pobude, organizirane v tretjih državah v povezavi ali v sodelovanju z Letom, ki jih Leto finančno ne podpira, lahko prav tako dobijo nefinančno podporo Skupnosti in uporabljajo logo in druge materiale, povezane z Letom. | 310 | Pravna podlaga Člen 151 ES | 320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne zajema področja, ki je v izključni pristojnosti Skupnosti. | Cilji predloga se ne morejo uresničiti na zadovoljiv način samo z dejavnostjo držav članic iz naslednjih razlogov: | 321 | - spodbujanje medkulturnega dialoga potrebuje ukrepanje na različnih „frontah“ in številnih ravneh, na področjih, kjer imajo nacionalni in lokalni organi široke zmožnosti (zlasti v politikah kulture in izobraževanja). Vloga Skupnosti je dopolnjujoča v smislu, da bi imelo njeno delovanje, osredotočeno na posameznega državljana, več učinka na ravni Skupnosti kot na ravni držav članic. Pravzaprav bi delovanje na samo nacionalni ravni lahko omejilo območje medkulturnega dialoga in ne bi dovolj upoštevalo razsežnosti evropskega državljanstva, ki je s tem dialogom tesno povezano. | Cilji predloga se lahko bolje uresničijo z delovanjem Skupnosti iz naslednjih razlogov: | 324 | - v okviru izvajanja ustreznih programov Skupnosti bo medkulturni dialog obravnavan vsakič, ko bo to mogoče. Ta krepitev „usmeritve“ v medkulturni dialog v programih Skupnosti ne bo omogočila samo razpolaganja s kritično maso projektov in pobud za medkulturni dialog na evropski ravni, ampak tudi z različnimi mrežami za vključitev širše javnosti; | 325 | - Evropska leta so tipično zasnovana za omogočanje vključevanja raznolike javnosti, s čimer se poveča ozaveščenost o določeni temi. Obseg udeležbe v omejenem časovnem okviru lahko prispeva k višjemu ovrednotenju političnih prednostnih nalog Unije; | 327 | - poleg učinkov, ki jih prinaša ta krepitev „usmeritve“ v medkulturni dialog v programih Skupnosti, se bo Evropsko leto medkulturnega dialoga osredotočilo na dejavnosti z močno dodano vrednostjo Skupnosti in bo državam članicam prepustilo skrb, da mobilizirajo akterje na regionalni ali lokalni ravni glede na okoliščine. | Načelo sorazmernosti | 331 | Leto ima osnovo na kritični masi projektov, ki jih podpirajo programi Skupnosti, zato lahko izvaja precejšnjo razvojno dejavnost Skupnosti s proračunom Leta, ocenjenim na 10 milijonov eurov. Dinamika, ki jo bo ustvarilo Leto, bo morala zbrati dodatna finančna sredstva. Dejavnosti nefinančne podpore se lahko uporabljajo tudi za povečanje števila dejavnosti, ki uporabljajo komunikacijska orodja Leta, torej za povečanje njegove vidnosti. Leto v ničemer ne omejuje dejavnosti na nacionalni ravni in ji ne daje spodbude Skupnosti. Poleg tega so ohranjeni načini posredovanja preprosti in uprav, pristojnih za izvajanje Leta, ne silijo k nesorazmernemu upravljanju. Tu predvidene dejavnosti in njihovo financiranje ne gredo preko tega, kar je potrebno za doseganje ciljev v skladu z načelom sorazmernosti. | Izbira instrumentov | 342 | Medkulturni dialog ne zahteva normativnih dejavnosti. Odločba Evropskega parlamenta ali Sveta je najprimernejši instrument za pripravo razvojnega okvira. | VPLIV NA PRORAčUN | 401 | Predvideni proračun za Leto je 10 milijonov eurov. | F-14403 | (Exposé des motifs validé - 14 403 caractères - conforme à la norme DGT.) | 1. 2005/0203 (COD) Predlog ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prve alinee člena 151(5), ob upoštevanju predloga Komisije[3], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5], v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[6], ob upoštevanju naslednjega: (1) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti daje tej skupnosti nalogo, da ustanovi vse tesnejšo zvezo med evropskimi narodi in da prispeva k razcvetu kultur držav članic ob spoštovanju nacionalnih in regionalnih raznolikosti ter s poudarkom na skupni kulturni dediščini. (2) Nadalje združeni učinek zaporednih širitev Unije, naraščajoče mobilnosti, ki izhaja iz enotnega trga, starih in novih migracijskih tokov, vse pomembnejših izmenjav z ostalim svetom preko trgovine, izobraževanja, prostega časa in splošne globalizacije, veča medsebojno vplivanje evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, ter različnih kultur, jezikov, narodnih skupnosti in ver v Evropi in drugod. (3) Evropski državljani in vsi, ki živijo v Uniji začasno ali stalno, morajo biti zmožni doseči znanja, usposobljenosti in zmožnosti, ki jim bodo omogočale delovati v bolj odprtem, a tudi bolj celostnem okolju in reševati morebitne težave, da bi lahko izkoristili priložnosti, ki jim jih nudi raznolika in dinamična družba, ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu. (4) V središču evropskega projekta je medkulturni dialog, ki se zdi najprimernejše orodje za državljane, da bi upravljali in poživili celostno stvarnost naše družbe. (5) Na ta način medkulturni dialog prispeva k uresničevanju več strateških prednostnih nalog Unije, zlasti tako, da: - spoštuje in spodbuja kulturno raznolikost v Evropi ter opredeljuje dejavno evropsko državljanstvo, odprto v svet in osnovano na skupnih vrednotah Evropske unije; - vključuje prenovljeno Lizbonsko strategijo, za katero gospodarstvo znanja potrebuje ljudi, zmožne prilagajanja na spremembe in izkoriščanja vseh možnih virov inovacij za povečanje blaginje; - spodbuja zavzemanje Unije za solidarnost, socialno pravičnost in okrepljeno povezanost ob spoštovanju skupnih vrednot v Evropski uniji; - Evropi omogoča, da postane njen glas v svetu bolj slišan in da vzpostavi učinkovita partnerstva s sosednjimi državami, s čimer širi območje stabilnosti in demokracije preko meja Unije ter s tem vpliva na dobrobit in varnost evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji. (6) Medkulturni dialog predstavlja pomembno razsežnost različnih politik in instrumentov Skupnosti na področjih izobraževanja, mladih, kulture, državljanstva in športa, boja proti diskriminaciji in socialni izključenosti, vseživljenjskega učenja, boja proti rasizmu in ksenofobiji, azila in integracije priseljencev, politike avdiovizualnih sredstev in raziskav. Istočasno predstavlja vse večji element v zunanjih odnosih Evropske unije, zlasti v zvezi z državami kandidatkami za pristop, državami zahodnega Balkana in partnerskimi državami Evropske sosedske politike (ESP)[7]. (7) Oblikovanje medkulturnega dialoga temelji na raznoliki osnovi izkušenj in pobud Skupnosti, zato je bistvenega pomena, da je v njegov zagon vključen vsak državljan in celotna evropska družba. (8) Za namene te odločbe oznaka „dejavno evropsko državljanstvo“ na zadeva samo državljanov Evropske unije, kot so opredeljeni v členu 17 Pogodbe o Uniji, ampak vse ljudi, ki začasno ali stalno živijo v Evropski uniji. (9) Skupne vrednote Evropske unije so določene v členu 6.1 Pogodbe o Uniji. (10) Pomembno je zagotoviti dopolnjevanje z vsemi dejavnostmi Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki vsebujejo močno dimenzijo medkulturnega dialoga. Evropsko leto medkulturnega dialoga bi moralo omogočiti povečanje njihove vidnosti in usklajenosti ob prispevanju k inovacijam ter horizontalni in nadsektorski dimenziji pristopov k spodbujanju medkulturnega dialoga. (11) Pomembno bo tudi zagotoviti dopolnjevanje med Evropskim letom medkulturnega dialoga in zunanjimi pobudami za medkulturni dialog, ki se razvijajo v primernih okvirih s tistimi državami EFTA, ki so podpisnice Sporazuma EGP, državami zahodnega Balkana in partnerskimi državami evropske sosedske politike (ESP). Komisija bo morala zagotoviti dopolnjevanje z vsemi drugimi pobudami za sodelovanje s tretjimi državami, zlasti z državami v razvoju, kar je pomembno v zvezi s cilji medkulturnega dialoga v tem Letu. (12) Ta odločba je naslovljena na države članice. Države kandidatke za pristop bi se morale tesno povezati z dejavnostmi Evropskega leta medkulturnega dialoga preko pobud za spodbujanje medkulturnega dialoga, ki bi se razvijale v ustreznih okvirih sodelovanja in dialoga, zlasti v okviru dialoga med civilnimi družbami Evropske unije in držav kandidatk[8]. (13) Ta odločba določa za celotno obdobje dejavnosti finančni okvir, ki mora biti glavna izhodiščna točka za proračunski organ v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[9]. (14) Treba je sprejeti potrebne ukrepe za izvedbo te odločbe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Za vrsto in obseg predvidene dejavnosti se zdi primeren posvetovalni odbor. (15) Glede na to, da države članice ne bodo mogle uresničiti ciljev predvidene dejavnosti na zadovoljiv način zlasti zaradi potrebe po večstranskih partnerstvih in nadnacionalnih izmenjavah na lestvici Skupnosti in se ti zaradi dimenzije dejavnosti lahko torej bolje uresničijo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe skladno z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega potrebnega za dosego teh ciljev – SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO: Člen 1 Predmet Leto 2008 se razglasi za „Evropsko leto medkulturnega dialoga“. Člen 2 Cilji 1. Splošni cilji Evropskega leta medkulturnega dialoga so prispevanja k: - spodbujanju medkulturnega dialoga kot instrumenta, ki evropskim državljanom in vsem, ki v Uniji živijo začasno ali stalno, pomaga doseči znanja, usposobljenosti in zmožnosti, ki jim bodo omogočale delovati v bolj odprtem, a tudi bolj celostnem okolju in reševati morebitne težave, da izkoristijo priložnosti, ki jim jih nudi raznolika in dinamična družba, ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu; - ozaveščanju evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, o pomembnosti razvoja dejavnega in v svet odprtega evropskega državljanstva, ki spoštuje kulturno raznolikost in je osnovano na skupnih vrednotah v Evropski uniji: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, enakosti, nediskriminacije, solidarnosti, načel demokracije in pravne države ter človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. 2. Specifični cilji Evropskega leta medkulturnega dialoga so: - povečanje vidnosti in usklajenosti vseh programov in dejavnosti Skupnosti, ki prispevajo k medkulturnemu dialogu; - poudarjanje prispevka različnih kultur k naši dediščini in načinom življenja; ozaveščanje evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, zlasti mladih, o pomembnosti iskanja sredstev za to, da se prek medkulturnega dialoga izvede dejavno evropsko državljanstvo, odprto v svet, ki spoštuje kulturno raznolikost in je osnovano na skupnih vrednotah v Evropski uniji; - prispevanje k inovacijam ter horizontalni in nadsektorski razsežnosti pristopov s ciljem spodbujanja medkulturnega dialoga zlasti med mladimi. Člen 3 Vsebina ukrepov 1. Ukrepi, sprejeti za doseganje ciljev, določenih v členu 2, so natančno razloženi v Prilogi. Vsebujejo izvajanje naslednjih dejavnosti ali dodelitev podpore zanje: a) informacijske in promocijske kampanje, zlasti v sodelovanju z mediji, na nacionalni ravni in ravni Skupnosti, za razširjanje ključnih sporočil o ciljih Evropskega leta medkulturnega dialoga; b) prireditve in pobude na evropski ravni s ciljem spodbujati medkulturni dialog in s poudarjanjem izvedb in izkušenj na temo Evropskega leta medkulturnega dialoga; c) prireditve in pobude na nacionalnih ravneh in z močno evropsko razsežnostjo s ciljem spodbujati cilje Evropskega leta medkulturnega dialoga; d) raziskave in študije na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti z namenom ocene in poročila o pripravi, učinkovitosti, vplivu in dolgoročnem spremljanju Evropskega leta medkulturnega dialoga. Člen 4 Izvajanje Ukrepi, potrebni za izvajanje te odločbe, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenem v členu 6(2). Člen 5 Sodelovanje držav članic Vsaka država članica določi nacionalni koordinacijski organ ali enakovreden upravni organ, pristojen za organizacijo udeležbe te države pri Evropskem letu medkulturnega dialoga. Vsaka država članica zagotovi, da ta organ na ustrezen način združuje različne strani, ki se udeležujejo mednarodnega dialoga na nacionalni ravni. Ta organ zagotovi povezovanje dejavnosti v zvezi z Evropskim letom medkulturnega dialoga na nacionalni ravni. Člen 6 Odbor 1. Komisiji pomaga odbor. 2. Ker se sklicuje na ta odstavek, se člena 3 in 7 Odločbe 1999/468/ES uporabljata ob upoštevanju določb člena 8 te odločbe. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik. Člen 7 Finančne določbe 1. Ukrepi v obsegu Skupnosti iz dela A Priloge so podlaga za javno naročilo ali dodelitev finančnih donacij iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti. 2. Ukrepi v obsegu Skupnosti iz dela B Priloge so lahko subvencionirani v višini do 80 % celotnih stroškov iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti. 3. Ukrepi iz dela C Priloge so lahko subvencionirani v višini do 50% celotnih stroškov iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti in skladno s postopkom iz člena 8. Člen 8 Postopek oddaje in izbire vlog 1. Odločitve o dodelitvi donacij sprejme Komisija skladno s postopkom iz člena 6(2). Komisija zagotovi uravnoteženo razdelitev med državami članicami in med različnimi področji zadevnih dejavnosti. 2. Vloge za donacijo v okviru člena 7(3) predloži Komisiji organ iz člena 5. Člen 9 Mednarodne organizacije Komisija lahko za namene Evropskega leta medkulturnega dialoga sodeluje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami. Člen 10 Vloga Komisije 1. Komisija zagotavlja skladnost med ukrepi, določenimi v tej odločbi, in drugimi dejavnostmi in pobudami Skupnosti. 2. Komisija zagotovi pridružitev držav kandidatk k Evropskemu letu medkulturnega dialoga z njihovo udeležbo v številnih programih Skupnosti, ki vsebujejo razsežnost medkulturnega dialoga in z razvijanjem specifičnih pobud v primernih okvirih, zlasti v okviru dialoga med civilnimi družbami Evropske unije in držav kandidatk. 3. Komisija zagotovi dopolnjevanje med ukrepi, sprejetimi za doseganje ciljev Evropskega leta medkulturnega dialoga, in pobudami, ki se lahko razvijajo v ustreznih okvirih sodelovanja in dialoga s tistimi državami EFTA, ki so podpisnice Sporazuma EGP, državami zahodnega Balkana in partnerskimi državami evropske sosedske politike (ESP). 4. Komisija bo morala zagotoviti dopolnjevanje z vsemi drugimi pobudami za sodelovanje s tretjimi državami, zlasti z državami v razvoju, kar je pomembno za cilje medkulturnega dialoga v Evropskem letu. Člen 11 Proračun 1. Finančni okvir za izvajanje te odločbe za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2008 je določen na 10 milijonov eurov. 2. Letna odobrena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančne perspektive. Člen 12 Zaščita finančnih interesov Skupnosti 1. Komisija zagotavlja, da so med izvajanjem dejavnosti, financiranih v okviru te odločbe, finančni interesi Skupnosti zaščiteni z uporabo varnostnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999. 2. Pri dejavnostih Skupnosti, financiranih v okviru te odločbe, pomenijo nepravilnosti, omenjene v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, vsako kršitev določbe zakonodaje Skupnosti in vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta in ki škoduje ali bi lahko škodovalo splošnemu proračunu Skupnosti ali proračunom, ki jih te upravljajo, zaradi neupravičenega dela izdatkov. 3. Komisija zmanjša, zaustavi ali izterja izplačilo finančne pomoči, dodeljene za dejavnost, če ugotovi nepravilnosti, zlasti nespoštovanje določb te odločbe, posamezne odločbe ali pogodbe o dodelitvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da se je dejavnost pomembno spremenila brez prošnje za odobritev Komisije in sprememba ni skladna z naravo ali izvedbenimi pogoji dejavnosti. 4. Če se roki ne upoštevajo ali če izvajanje dejavnosti upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku predloži svoje pripombe. Če upravičenec ne predloži zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov. 5. Vsako neupravičeno izplačilo mora biti vrnjeno Komisiji. Zneskom, ki ne bodo vrnjeni pravočasno, bodo prištete zamudne obresti pod pogoji, določenimi v finančni uredbi. Člen 13 Nadzor 1. Upravičenec predstavi tehnična in finančna poročila o napredovanju del za vsako dejavnost, financirano v okviru te odločbe. V treh mesecih od izvedbe dejavnosti se mora predložiti tudi končno poročilo. Obliko in vsebino poročil določi Komisija. 2. Upravičenec do finančne pomoči mora pet let od prejema zadnjega plačila za katero koli dejavnost hraniti za Komisijo vsa dokazila o izdatkih za dejavnost. 3. Komisija sprejme vse potrebne ukrepe, da se preveri, ali se financirani projekti izvajajo pravilno in ob upoštevanju določb te uredbe in finančne uredbe (Uredba Sveta (ES/Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002). Člen 14 Spremljanje in ocenjevanje Komisija najkasneje 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o izvedbi, rezultatih in globalni oceni ukrepov, določenih v členu 3 te odločbe. Člen 15 Začetek veljavnosti Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Člen 16 Ta odločba je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik PRILOGA UKREPI IZ ČLENA 3 A) DEJAVNOSTI NA RAVNI SKUPNOSTI 1) Informacijske in promocijske kampanje vključujejo: a) zasnovo loga in sloganov za Evropsko leto medkulturnega dialoga, ki se bodo pojavljali v vseh dejavnostih v povezavi z Letom; b) informacijsko kampanjo na ravni Skupnosti in njeno lokalizacijo na nacionalni ravni; c) sodelovanje z zasebnim sektorjem, organi satelitskega prenosa in drugimi mediji kot partnerji za širjenje informacij o Evropskem letu medkulturnega dialoga; d) pripravo orodij in podpor za povečanje zanimanja javnosti, ki se bodo lahko uporabljale v vsej Skupnosti; e) ustrezne ukrepe za prikaz rezultatov in okrepljeno vidnost programov, dejavnosti in pobud Skupnosti, ki prispevajo k ciljem Evropskega leta medkulturnega dialoga; f) primerne pobude izobraževalnih ustanov in širše javnosti za razširjanje informacij o Evropskem letu medkulturnega dialoga; g) uvedbo informacijske spletne strani na spletni strani Europa, vključno s portalom za nosilce projektov v povezavi z medkulturnim dialogom, da se jih vodi prek različnih programov in ustreznih dejavnosti Skupnosti. 2) Druge dejavnosti: - raziskave in študije na ravni Skupnosti z namenom ocene in poročila o pripravi, učinkovitosti, vplivu in dolgoročnem spremljanju Evropskega leta medkulturnega dialoga. 3) Financiranje se bo izvajalo v obliki neposrednega nakupa blaga in storitev s pomočjo odprtih in/ali omejenih razpisov za predloge. Lahko bi se izvedlo tudi v obliki donacij. B) SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI NA RAVNI SKUPNOSTI Določeno število emblematičnih dejavnosti v evropskem merilu s ciljem ozaveščanja zlasti mladih o ciljih Evropskega leta medkulturnega dialoga lahko prejme pomoč Skupnosti v višini do 80 % celotnih stroškov. Te dejavnosti lahko vključujejo prireditve, zlasti prireditev Skupnosti ob odprtju in zaprtju Evropskega leta medkulturnega dialoga, organizirano v sodelovanju z državami članicami, ki bodo predsedovale Uniji leta 2008. C) SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI NA NACIONALNI RAVNI Dejavnosti na nacionalni ravni, ki imajo močno evropsko razsežnost, lahko prejmejo pomoč Skupnosti v višini do 50 % celotnih stroškov. Te dejavnosti se bodo osredotočale na sofinanciranje ene nacionalne pobude na državo članico. D) DEJAVNOSTI, KI NE PREJMEJO FINANČNE POMOČI SKUPNOSTI Skupnost bo odobrila nefinančno podporo, vključno s pisno odobritvijo za uporabo loga in drugih materialov, povezanih z Evropskim letom medkulturnega dialoga za pobude javnih ali zasebnih organizacij, če slednje Komisiji lahko zagotovijo, da se bodo zadevne pobude izvedle v letu 2008 in lahko učinkovito prispevajo k izvedbi ciljev Evropskega leta medkulturnega dialoga. Pobude, organizirane v tretjih državah v povezavi ali v sodelovanju z Evropskim letom medkulturnega dialoga, ki jih Leto finančno ne podpira, lahko prav tako dobijo nefinančno podporo Skupnosti in uporabljajo logo in druge materiale, povezane z Evropskim letom medkulturnega dialoga. ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ 1. NASLOV PREDLOGA: Evropsko leto medkulturnega dialoga 2. OKVIR ABM/ABB (upravljanje/oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti) Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i): Področje politike: Izobraževanje in kultura Dejavnost: Kultura in jeziki 3. PRORAČUNSKE VRSTICE 3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke: 15.04.02.04 Evropsko leto medkulturnega dialoga 3.2. Trajanje ukrepa in finančni vpliv: 01.01.2007 – 31.12.2008 3.3. Značilnosti proračuna ( po potrebi se dodajo vrstice): Proračunska vrstica | Vrsta odhodka | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav kandidatk | Razdelek v finančni perspektivi | 15.04.02.04 | neobvezni | CD | DA | NE | NE | 3 | 4. POVZETEK SREDSTEV 4.1. Finančna sredstva 4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP) v tekočih cenah v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) Vrsta odhodka | Oddelek št. | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | n+4 in kasneje | Skupaj | Odhodki iz poslovanja[10] | Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 3,000 | 7,000 | 10,000 | Odobritve plačil (OP) | b | 1,200 | 4,600 | 4,200 | 10,000 | REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ | Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 3,000 | 7,000 | 10,000 | Odobritve plačil | b+c | 1,200 | 4,600 | 4,200 | 10,000 | Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[11] | Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.3.4 | d | 0.378 | 0.432 | 0.108 | 0.918 | Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.3.5 | e | 0,026 | 0,064 | 0,016 | 0,106 | Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 3,404 | 7,496 | 0,124 | 11,024 | OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 1,604 | 5,096 | 4,324 | 11,024 | v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) 4.1.2. Skladnost s finančnim programiranjem x Ta predlog je skladen s Sporočilom Komisije z dne 14. julija 2004 o finančnih perspektivah 2007–2013, COM(2004)487 konč. ( Ta predlog potrebuje ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi. ( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[12] (v zvezi z instrumentom prilagodljivosti ali spremembo finančnih perspektiv). 4.1.3. Finančni vpliv na prihodke x Predlog nima finančnih posledic na prihodke. ( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji: 4.2. FTE za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti pod točko 8.2.1. Letne potrebe | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | n + 4 in kasneje | Človeški viri SKUPAJ | 4 | 5 | 2 | 5. ZNAČILNOSTI IN CILJI 5.1. Potreba, ki jo je treba pokriti kratkoročno ali dolgoročno Glej točko 1 obrazložitvenega memoranduma predloga odločbe. 5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije. Letni cilji za vsakega državljana bodo bolje doseženi in učinkovitejši na ravni Skupnosti kot na ravni držav članic. Predvidene dejavnosti ne gredo preko tega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Komisija bo zagotovila, da bodo dejavnosti, ki jih bo financiralo Leto, dopolnjevale druge intervencije Skupnosti na področjih, kot so strukturni skladi, izobraževanje, kultura, mladi, državljanstvo, zaposlovanje, socialne zadeve, enake možnosti, imigracija, spodbujanje temeljnih pravic in boj proti rasizmu in ksenofobiji, politika avdiovizualnih sredstev in raziskave. Dopolnjevanje z Evropskim letom enakih možnosti za vse bo še posebej pomembno za zagotovitev tega, da se bosta ti leti vzajemno podpirali pri doseganju ciljev in pri dejavnostih. 5.3. Cilji, pričakovani rezultati in z njimi povezani kazalci predloga v okviru upravljanja po dejavnostih Glej člena 2 in 3 predloga odločbe ter priloženo prilogo. 5.4. Načini za izvajanje (okvirni) Spodaj navedite izbrani(-e) način(-e) za izvajanje[13]. x Centralizirano upravljanje x neposredno s strani Komisije ˆ posredno s strani predstavništva ˆ prek izvajalskih agencij, ˆ prek organizmov Skupnosti, kot so opisani v členu 185 finančne uredbe, ˆ prek nacionalnih javnih organov/organov, ki opravljajo javne storitve ˆ Deljeno ali decentralizirano upravljanje ˆ z državami članicami ˆ s tretjimi državami ˆ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti) 6. NADZOR IN VREDNOTENJE 6.1. Sistem nadzora Potrebno je, da Komisija in države članice zagotovijo usklajenost finančnih ukrepov. To delo nadzora bi moralo spodbujati kakovost podpiranih dejavnosti in njihovo usklajenost s cilji Leta. Zasnova okvira nadzora izhaja predvsem iz pristojnosti Komisije, ki jo bo izvajala v posvetovanju s sodelujočimi državami. Uvedba sistemov nadzora se bo izvedla v skladu s pristojnostmi na področju financiranja dejavnosti. Spodnja tabela predstavlja primere kazalcev. Cilji | Kazalci (okvirno) | Splošni | Spodbujanje medkulturnega dialoga kot instrumenta, ki evropskim državljanom in vsem, ki v Uniji živijo začasno ali stalno, pomaga doseči znanja, usposobljenosti in zmožnosti, ki jim bodo omogočale delovati v bolj odprtem, a tudi bolj celostnem okolju in reševati morebitne težave, da izkoristijo priložnosti, ki jim jih nudi raznolika in dinamična družba, ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu. | Število in vrsta dejavnosti, ki jih Leto financira ali podpira. Sprememba načina mišljenja oseb, ki so sodelovale pri dejavnostih v okviru Leta. | Ozaveščanje evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, o pomembnosti razvoja dejavnega in v svet odprtega evropskega državljanstva, ki spoštuje kulturno raznolikost in je osnovano na skupnih vrednotah v Evropski skupnosti: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, enakosti, solidarnosti, načel demokracije in pravne države ter človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. | Število državljanov, ki so sodelovali pri dogodkih v povezavi z Letom. Sprememba načina mišljenja oseb, ki so sodelovale pri dejavnostih v okviru Leta. | Specifični | Kazalci | Povečanje vidnosti in usklajenosti vseh programov in dejavnosti Skupnosti, ki prispevajo k medkulturnemu dialogu; | Dostop do informacijskih orodij, izdelanih in razširjenih v okviru Leta v zvezi s programi Skupnosti na tem področju, in uporaba teh orodij. Poznavanje teh programov in dejavnosti po udeležencih pri dejavnostih, povezanih z Letom. | Poudarjanje prispevka različnih kultur k naši dediščini in načinom življenja; ozaveščanje evropskih državljanov in vseh, ki živijo v Evropski uniji, zlasti mladih, o pomembnosti iskanja sredstev za to, da se prek medkulturnega dialoga potrdi dejavno evropsko državljanstvo, odprto v svet, ki spoštuje kulturno raznolikost in je osnovano na skupnih vrednotah v Evropski uniji; | Sprememba načina mišljenja oseb (zlasti mladih), ki so sodelovale pri dejavnostih v okviru Leta Obseg in način predstavitve dogodkov v medijih in tisku (kakovostna in količinska obravnava) | Prispevanje k inovacijam ter horizontalni in nadsektorski dimenziji pristopov s ciljem spodbujanja medkulturnega dialoga zlasti med mladimi | Število projektov, ki povezujejo promotorje ali mreže različnih sektorjev | Operativni | Kazalci | Informacijske in oglaševalske kampanje na evropski ravni | Število in vrsta dejavnosti informiranja in oglaševanja Boljše ozaveščanje javnosti in zlasti mladih Medijska pokritost prireditev, ki jih podpira Leto Odstotek ljudi iz prebivalstva, ki jih to zadeva. Izdelava orodij za povečanje zanimanja širše javnosti | Raziskave in študije | Področja raziskav in študij, objavljenih na temo Leta | Prireditve in pobude na ravni Skupnosti | Število organiziranih prireditev in del pomoči Skupnosti Medijska pokritost prireditev Število udeležencev na prireditvah, ki jih podpira Leto (zlasti mladih) Boljše ozaveščanje javnosti Delež skupnega proračuna, uporabljen za prispevanje k uresničitvi tega operativnega cilja (okvirni cilj: 24 %). | Prireditve in pobude na nacionalni ravni | Število organiziranih prireditev in del pomoči Skupnosti Medijska pokritost nacionalnih prireditev Povezovalna narava (število dejavnosti in pobud na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh, ki jih Leto podpira, a ne financira) Delež skupnega proračuna, uporabljen za prispevanje k uresničitvi tega operativnega cilja (okvirni cilj: 25 %). | Kazalci bodo ovrednoteni na osnovi podatkov iz različnih virov: podatki iz raziskav in debatnih skupin, stalno ovrednotenje Leta in podatki, ki jih predložijo nacionalni organi in vodje programov Skupnosti na tem področju. 6.2. Vrednotenje 6.2.1. Predhodno vrednotenje - Predhodno vrednotenje Evropskega leta je priloženo temu predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta. 6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/predhodnem ovrednotenju (pridobljeno znanje iz podobnih predhodnih izkušenj) V letu pred Evropskim letom (torej 2007) se bo izvedlo zunanje ovrednotenje za namene nadzora Leta in za dobavo vmesnih rezultatov, če bodo potrebni. Rezultati tega ovrednotenja naj bi bili na voljo sredi leta 2009. 7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM Glej člena 12 in 13 predloga odločbe. 8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH 8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja Odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | Redno ali začasno zaposleni[14] (XX 01 01) | A*/AD | 2 | 2 | 0.5 | B*, C*/AST | 1 | 1 | 0.5 | Osebje, financirano[15] po čl. XX 01 02 | 1 | 2 | 1 | Drugo osebje, financirano[16] po čl. XX 01 04/05 | 0 | 0 | 0 | SKUPAJ | 4 | 5 | 2 | - 8.3.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa Uradniki razreda A: posvetovalni odbor, oddelek za objave razpisov, sledenje donacijam državam članicam, informacijska kampanja, prireditve, študije in sporočila za javnost. Uradniki razreda B: finančni nadzor ponudb in donacij, splošna pomoč uradnikom razreda A pri izvajanju vseh vrst nalog. Uradniki razreda C: pomoč pri vseh prej opisanih nalogah. 8.3.3. Izvor človeških virov (status) ˆ Delovna mesta, trenutno dodeljena vodenju programa za nadomeščanje ali podaljšanje 1 Prej dodeljena delovna mesta v okviru proračunskega leta LSP/PPP za leto 2006 1 Delovna mesta, ki bodo zahtevana v postopku LSP/PPP za leto 2007. 1 Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev) ˆ Potrebna delovna mesta za Leto, vendar nepredvidena v proračunu LSP/PPP zadevnega proračunskega leta Drugi upravni stroški, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Stroški upravljanja) SE NE UPORABLJA v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica (št. in postavka) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | SKUPAJ | Druga tehnična in upravna pomoč | 0 | 0 | 0 | - notranja | - zunanja | Tehnična in upravna pomoč – skupaj | 0 | 0 | 0 | 8.3.4. Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) Vrsta človeških virov | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0.324 | 0.324 | 0.054 | Osebje, financirano po čl. XX 01 02 (pomožno osebje, END, vmesno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0.054 | 0.108 | 0.054 | Celotni stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) | 0.378 | 0.432 | 0.108 | Izračun – Uradniki in začasno osebje Po potrebi sklic na točko 8.2.1 Proračunske vrstice za uradnike predvidevajo (stroški osebja in z njimi povezani stroški) okvirne stroške v višini 108 000 EUR. . Izračun – Osebje, financirano po čl. XX 01 02 Po potrebi sklic na točko 8.2.1 8.3.5. Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | SKUPAJ | XX 01 02 11 01 – Službena potovanja | 0,010 | 0,030 | 0,040 | XX 01 02 11 02 – Seje in konference | XX 01 02 11 03 – Odbori[18] | 0,016 | 0,034 | 0,016 | 0, 066 | XX 01 02 11 04 – Študije in posvetovanja | XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi | 2. Drugi stroški upravljanja – skupaj (XX 01 02 11) | 0,026 | 0,064 | 0,016 | 0,106 | 3. Drugi stroški upravne narave (opredeliti z navedbo proračunske vrstice) | Celotni upravni stroški, ki niso stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) | 0,026 | 0,064 | 0,016 | 0,106 | Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek Službeno potovanje: povprečje službenih potovanj v 25 državah x 800 EUR Posvetovalni odbor: 4 seje x 25 udeležencev x 665 EUR Potrebe človeških in upravnih virov bodo krila sredstva, dodeljena urejevalnemu referenčnemu GD v okviru postopka letne dodelitve. [1] COM(2005) 225 konč., 1.6.2005. Predlog za Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem letu enakih možnosti za vse (2007). Za pravično družbo. [2] Za namene te odločbe oznaka „dejavno evropsko državljanstvo“ na zadeva samo državljanov Evropske unije, kot so opredeljeni v členu 17 Pogodbe o Uniji, ampak vse ljudi, ki začasno ali stalno živijo v Evropski uniji. [3] UL C […], […], str. […]. [4] UL C […], […], str. […]. [5] UL C […], […], str. […]. [6] UL C […], […], str. […]. [7] COM(2004) 373 konč., 12.5.2004. Sporočilo Komisije. Evropska sosedska politika. Strateški dokument. [8] Glej Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dialogu med civilnimi družbami Evropske unije in držav kandidatk z dne 29.6.2005 – COM(2005) 290 konč. [9] UL L 172, 18.6.1999, str. 1. [10] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx zadevnega naslova xx. [11] Odhodki v okviru poglavja xx razen členov in xx. [12] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma. [13] Če je navedenih več načinov, jih natančno opišite v delu „Pripombe“ v tej točki. [14] Referenčni znesek teh stroškov NE pokriva. [15] Referenčni znesek teh stroškov NE pokriva. [16] Referenčni znesek te stroške zajema. [17] Treba je navesti zakonodajni finančni izkaz, ki se nanaša posebej na zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e). [18] Opredeliti vrsto odbora in skupino, ki ji pripada.