[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.9.2005

KOM(2005 375 končno

2005/0156 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statističnih podatkih Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

KONTEKST PREDLOGA

– Utemeljitev in cilji predloga

Razvoj politik Skupnosti in zakonodaje o selitvah in azilu je poudaril potrebo po izčrpnih in primerljivih evropskih statističnih podatkih o vrsti vprašanj, povezanih s selitvami. Nadaljnji razvoj, izvajanje in spremljanje skupnih sistemov za priseljevanje in azil vključujejo potrebo po dosti boljših statističnih podatkih, kot so trenutno na voljo. Evropski svet z dne 20. junija 2003 v Solunu je sklenil, da so za zbiranje in analizo podatkov o selitvah in azilu v Evropski uniji potrebni bolj učinkoviti mehanizmi.

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. novembra 2003 zapisal, da je treba zagotoviti zakonodajo, ki bo omogočila pripravo izčrpnih statističnih podatkov, potrebno za razvoj pravičnih in učinkovitih politik Skupnosti na področju selitev.

– Splošni kontekst

Po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe je bil vložen velik napor v razvoj skupnih sistemov za azil in selitve v Evropski uniji. To je bil pomemben del ambicioznega delovnega programa za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, ki je bila za prednostno nalogo Evropske unije določena na Evropskem svetu leta 1999 v Tampereju. Aprila 2003 je Komisija objavila akcijski načrt (COM(2003) 179 konč.[1]), v katerem je opredelila svoje kratko- in dolgoročne cilje za razvoj svojih statističnih dejavnosti v zvezi s selitvami in azilom. Ta predlog sledi nameri Komisije, navedeni v akcijskem načrtu, da bi se uvedla pravna podlaga za te statistične podatke.

– Obstoječe določbe na področju predloga/Razveljavitev obstoječe zakonodaje

Z novimi potrebami Skupnosti po statističnih podatkih o selitvah in azilu so postale določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 z dne 9. februarja 1976 o urejanju statističnih podatkov o tujih delavcih[2] zastarele in jih je torej treba razveljaviti.

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

– Povzetek predlaganega ukrepa

Cilj te uredbe je vzpostavitev skupnega okvira za zbiranje in urejanje statističnih podatkov Skupnosti na področju meddržavnih selitev in azila. Znano je, da se države zelo razlikujejo glede načina priprave statističnih podatkov o selitvah in glede opredelitve oseb kot selivcev v statističnih podatkih. Položaj v zvezi s potrebami po različnih vrstah statističnih podatkov o selitvah in v zvezi z dostopnostjo različnih virov podatkov ni statičen. Uredba poskuša zgladiti velike razlike, ki obstajajo po Evropi glede upravnih sistemov in virov podatkov, zaradi naraščajoče potrebe po primerljivih statističnih podatkih o selitvah za Evropsko unijo in države članice. Čeprav je cilj zakonodaje zmanjšati vpliv takšnih razlik v definicijah in virih podatkov na primerljivost statističnih podatkov, je razumljivo, da mora biti napredek v smeri usklajevanja postopen. Predlagana zakonodaja obvezuje države članice, da kar najbolje uporabijo razpoložljive podatke in pripravijo statistične podatke v največji možni meri ustrezajo usklajenim opredelitvam. Vendar se ne predlaga, da bi se države članice obvezalo k uvedbi popolnoma novih virov podatkov ali se jih sililo v spremembo upravnih sistemov za priseljevanje ali azil. Vendar bodo države članice morale razložiti izbiro virov podatkov in predvidene učinke vira podatkov na stopnjo skladnosti z usklajenimi opredelitvami. Te informacije se bodo uporabljale kot pomoč pri razlagi statističnih podatkov.

– Pravna podlaga: člen 285 Pogodbe ES

Člen 285 določa pravno podlago za statistične podatke Skupnosti. Svet, ki ravna v skladu s postopkom soodločanja, sprejme ukrepe za pripravo statističnih podatkov, kjer je to potrebno za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Ta člen določa zahteve, ki se nanašajo na pripravo statističnih podatkov Skupnosti, in zahteva skladnost s pogoji, kot so nepristranskost, zanesljivost, objektivnost, znanstvena neodvisnost, stroškovna učinkovitost in zaupnost statističnih podatkov.

– Načelo subsidiarnosti

Sedanji položaj zajema več različnih statističnih opredelitev in pojmov selitve. To preprečuje pripravo primerljivih statističnih podatkov o selitvah. Že več let se je poskušalo zbrati podatke na osnovi usklajenih opredelitev z uporabo vrste sporazumov (gentlemen's agreements), vendar države članice niso uspele uporabiti teh opredelitev. V skladu z načeli subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe ES, cilja iz predlaganega ukrepa, namreč sistematične priprave usklajenih statističnih podatkov Skupnosti o meddržavnih selitvah in azilu, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanje držav članic in ga zato laže doseže Skupnost. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. novembra 2003 sklenil, da je za nadaljnji napredek pri izboljšanju statističnih podatkov o selitvah potrebna zakonodaja. Poleg izboljšav na področju štetja selivcev, obstaja povečana potreba po boljših demografskih in socialno-ekonomskih podatkih o selivcih. Denimo v primeru statističnih podatkov o ukrepih pregona proti nezakonitim selitvam je pomembno zasnovati način zbiranja podatkov, ki prinaša informacijo o starosti in spolu zadevne osebe. Ti podatki, ki trenutno niso na razpolago, so potrebni za ovrednotenje politik proti trgovini z ljudmi. Podobno so boljši socialno-ekonomski podatki potrebni za raziskavo zadev, kot je vključevanje selivcev in njihova udeležba na trgih dela.

Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice same, ne bodo zadoščali za zagotovitev razpoložljivosti primerljivih statističnih podatkov, potrebnih za razvoj in spremljanje pravičnih in učinkovitih politik Skupnosti na področju priseljevanja in azila. Naraščajoči pomen selitev kot dejavnika na mnogih področjih javnih politik pomeni, da države članice potrebujejo zanesljive in primerljive statistične podatke. Dobri podatki o selitvah so na primer potrebni za napovedovanje prihodnjega razvoja na trgu dela. Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice same, brez koordinacije in usklajevanja na ravni Skupnosti, ne bodo mogli uspešno in učinkovito odgovoriti na to potrebo.

Uvedba usklajenih statističnih podatkov Skupnosti o selitvah in azilu bo zahteven postopek, ki mora upoštevati potrebe politike po statističnih podatkih, mednarodne prakse in priporočila ter dejansko možnost izvedbe opredelitev v vseh državah članicah. To zahteva posvetovanje, koordinacijo in načrtovanje na ravni Evropske unije, ki jih lahko najbolje izpelje Komisija. Bistveno je, da so na razpolago podatki cele EU za spremljanje razvoja in izvajanja zakonodaje in politike Skupnosti. Obstoječa praksa na splošno ne zadošča za enakomerno zagotavljanje redne, pravočasne in hitre dostave ter širitve podatkov ali javnega dostopa. Statistični podatki, ki se bodo zbirali v skladu s predlagano zakonodajo, bodo, kolikor je mogoče, v skladu s Priporočili Združenih narodov v zvezi s statističnim spremljanjem meddržavnih selitev. Zadevni statistični podatki temeljijo pretežno na obstoječih Eurostatovih letnih zbirkah podatkov o selitvah in mesečnih zbirkah podatkov o azilu ter podatkov o ukrepih pregona proti nezakonitim selitvam. Dodatna s selitvami povezana zadeva, ki bi jo bilo treba zajeti, je zakonito priseljevanje nedržavljanov EU. Ta tematika je predmet več pravnih predpisov in političnih ukrepov Komisije.

S posamičnim delovanjem, obsežnim nezakonodajnim poskusom Komisije, da bi izboljšala koordinacijo na tem področju navkljub, države članice niso bile zmožne Komisiji predložiti usklajenih podatkov, potrebnih za primerljive statistične podatke Skupnosti o selitvah in azilu. Kljub spremembam in izboljšanjem v zadnjih nekaj letih, je jasno, da razpoložljivi evropski statistični podatki o selitvah in azilu niso ustrezni za pripravo in spremljanje zakonodaje in politike. Posebno so zaskrbljujoče velike količine podatkov, ki manjkajo v podatkovnih zbirkah. Resne težave so tudi povezane s pomanjkanjem usklajevanja – tako glede uporabljenih podatkovnih virov kot glede opredelitev, ki se uporabljajo za statistične podatke.

Čeprav lahko Komisija najbolje organizira zbiranje statističnih podatkov Skupnosti, so države članice pristojne za organizacijo in delovanje nacionalnih statističnih sistemov. Predlog se nanaša le na statistične podatke o meddržavnih selitvah in azilu, ki naj se predložijo Komisiji za pripravo statističnih podatkov Skupnosti. Ni neposrednega vpliva na pripravo statističnih podatkov za nacionalne namene ali na druge vrste statističnih podatkov o prebivalcih, kot so podatki o notranjih selitvah na območju države članice. Ustrezna pravila so določena v Uredbi Sklepa (ES) 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti[3].

Ta zakonodaja se šteje kot bistven ukrep za izboljšanje razpoložljivosti usklajenih statističnih podatkov Skupnosti na področju, ki je bilo priznano kot visoko prednostno tako na evropski kot na ravni držav članic. Neuvedba Uredbe in kasnejših izvedbenih ukrepov bi imela resen negativen vpliv na razvoj in spremljanje politike.

– Načelo sorazmernosti

V skladu z načelom sorazmernosti je ta uredba omejena na minimum, ki je potreben za dosego tega cilja, in se nanaša le na to, kar je nujno. Glede na razlike v EU v zvezi z viri podatkov, ki se uporabljajo za pripravo statističnih podatkov o selitvah, ni izvedljivo izdajanje predpisov za poseben vir podatkov, ki naj bi se uporabljal v vsaki državi članici. Namesto tega se nacionalnim upravam dopusti določeno stopnjo prožnosti v skladu z zakonodajo, da lahko uporabijo najbolj razpoložljive vire podatkov za zagotovitev statističnih podatkov, ki temeljijo na usklajenih opredelitvah. Pomemben vidik bo zagotovitev podrobnih metapodatkov, ki bodo pojasnili uporabljene vire podatkov in omogočili oceno možnih učinkov teh virov podatkov na stopnjo skladnosti statističnih podatkov z usklajenimi opredelitvami.

Predlagana uredba se uporablja le usklajene statistične opredelitve selitev in azila. Države članice imajo še naprej pravico zbirati te statistične podatke z uporabo kakršnih koli ustreznih nacionalnih virov podatkov ob upoštevanju nacionalnih statističnih sistemov in praks. Niso obvezane k spreminjanju upravnih sistemov, povezanih s selitvami in azilom. Na nacionalni ravni ostajajo za statistične podatke o selitvah in azilu odgovorne številne različne agencije. Upošteva se, da lahko zakonodaja za posamične države članice vključuje nekatere spremembe v njihovih obstoječih dejavnostih na področju statističnih podatkov o selitvah – na primer, pri zbiranju dodatnih spremenljivk ali pri skrajšanju zakasnitvenega časa pri razpoložljivosti podatkov. Eurostat bo nadaljeval tesno sodelovanje z odgovornimi nacionalnimi organi oblasti in skušal zmanjšati kakršne koli morebitne težave, ki bi jih povzročila okvirna uredba in kasnejši izvedbeni ukrepi Skupnosti.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti.

2005/0156 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statističnih podatkih Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[7],

ob upoštevanju naslednjega:

1. V sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 28. in 29. maja 2001 je Svet ocenil, da je za skupno analizo in izboljšanje izmenjave statističnih podatkov o azilu in selitvah potreba po skladnem in celovitem okviru za prihodnje ukrepanje v zvezi z izboljšanjem statističnih podatkov.

2. Aprila 2003 je Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu poslala Sporočilo, v katerem opredeljuje akcijski načrt za zbiranje in analizo statističnih podatkov Skupnosti na področju selitev[8]. Sporočilo je vključevalo številne pomembne spremembe, namenjene izboljšanju popolnosti in stopnje usklajenosti teh statističnih podatkov. V skladu z akcijskim načrtom namerava Komisija predlagati zakonodajo o statističnih podatkih Skupnosti o selitvah in azilu.

3. Evropski svet z dne 20. junija 2003 v Solunu je sklenil, da so za zbiranje in analizo podatkov o selitvah in azilu v Evropski uniji potrebni bolj učinkoviti mehanizmi.

4. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. novembra 2003 zapisal, da je treba zagotoviti zakonodajo, ki bo omogočala pripravo izčrpnih statističnih podatkov, potrebno za razvoj pravičnih in učinkovitih politik Skupnosti na področju selitev. Resolucija podpira načrte Komisije za predložitev zakonodaje o statističnih podatkih o selitvah in azilu.

5. Širitev Evropske unije je prinesla dodatno geografsko in politično razsežnost vprašanjem, povezanim s selitvami. Okrepila je tudi za zahteve po točnih, pravočasnih in usklajenih statističnih podatkih. Povečala se je tudi potreba po statističnih podatkih glede poklica, izobrazbe, usposobljenosti in vrste dejavnosti selivcev.

6. Usklajeni in primerljivi statistični podatki Skupnosti o selitvah in azilu so bistveni za razvoj in spremljanje zakonodaje in politik Skupnosti, ki se nanašajo na priseljevanje in azil ter na prosti pretok oseb.

7. Obstaja potreba po povečani izmenjavi statističnih podatkov o azilu in selitvah in izboljšanju kakovosti zbiranja statističnih podatkov Skupnosti in rezultatov, ki so doslej temeljili na vrsti dogovorov „gentlemen’s agreements“.

8. Bistveno je, da so za spremljanje razvoja ter izvajanja zakonodaje in politike Skupnosti na voljo podatki po celi Evropski uniji. Na splošno je obstoječa praksa nezadostna za zagotovitev enotne redne pravočasne in hitre dostave in širitve usklajenih podatkov.

9. Z novimi potrebami Skupnosti v zvezi s statističnimi podatki o selitvah in azilu so določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 z dne 9. februarja 1976 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih[9] zastarele.

10. Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 311/76 razveljaviti.

11. Ker države članice ne morejo v zadostni meri uresničiti ciljev predlaganih ukrepov, in sicer uvedbe skupnih predpisov o zbiranju in urejanju statističnih podatkov Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti, in ker se lahko cilji zaradi obsega ukrepov lažje uresničijo na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe, ki so skladni z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne posega dlje, kakor je potrebno za dosego teh ciljev.

12. Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe. Zahteva zlasti skladnost s pogoji, kot so nepristranskost, zanesljivost, objektivnost, znanstvena neodvisnost, stroškovna učinkovitost in zaupnost statističnih podatkov.[10]

13. Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[11].

14. Z Odborom za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom z dne 19. junija 1989 o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti [12] , se je posvetovalo v skladu s členom 3 navedenega sklepa –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba določi skupna pravila za zbiranje in urejanje statističnih podatkov Skupnosti o:

(a) priseljevanju na ozemlja in izseljevanju z ozemelj države članice, vključno s tokovi z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice in tokovi med državo članico in ozemljem tretje države;

(b) državljanstvu in državi rojstva fizičnih oseb, ki običajno prebivajo na ozemlju držav članic;

(c) upravnih in sodnih postopkih in procesih v državah članicah, ki se nanašajo na priseljevanje, izdajo dovoljenj za prebivanje, državljanstvo, azil in druge oblike mednarodne zaščite in preprečevanje nezakonitega priseljevanja.

Člen 2

Opredelitve

1. Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „običajno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, poslov, zdravljenja ali verskega romanja;

(b) „priselitev“ pomeni dejanje, s katerim fizična oseba vzpostavi svoje običajno prebivališče na območju države članice za čas, ki je ali se pričakuje, da bo vsaj dvanajst mesecev, s tem da je prej običajno prebivala v drugi državi članici ali tretji državi;

(c) „izselitev“ pomeni dejanje, s katerim fizična oseba, ki je prej običajno prebivala na območju države članice, neha imeti svoje običajno prebivališče v navedeni državi članici za čas, ki je ali se pričakuje, da bo vsaj dvanajst mesecev;

(d) „priseljenec“ pomeni fizično osebo, ki se priseli;

(e) „izseljenec“ pomeni fizično osebo, ki se izseli;

(f) „rezident za daljši čas“ pomeni rezidenta za daljši čas, kakor je opredeljen v členu 2(b) Direktive Sveta 2003/109/ES[13].

(g) „državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe, vključno z osebami brez državljanstva;

(h) „vloga za mednarodno zaščito“ pomeni vlogo za mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2(g) Direktive Sveta 2004/83/ES[14].

(i) „status begunca“ pomeni status begunca, kakor je opredeljen v členu 2(g) Direktive Sveta 2004/83/ES;

(j) „status subsidiarne zaščite“ pomeni status, dodeljen s subsidiarno zaščito, kakor je opredeljen v členu 2(f) Direktive Sveta 2004/83/ES;

(k) „družinski člani“ pomeni družinske člane, kakor so opredeljeni v členu 2(i) Uredbe Sveta 2003/343/ES[15];

(l) „začasna zaščita“ pomeni začasno zaščito, kot je opredeljena v členu 2 Direktive Sveta 2001/55/ES[16];

(m) „mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika brez spremstva, kakor je opredeljen v členu 2(i) Direktive 2004/83/ES;

(n) „preselitev“ pomeni, da se državljanom tretje države izda dovoljenja za bivanje v eni od držav članic za namen mednarodne zaščite v okviru nacionalnega programa ali programa Skupnosti za preselitev.

2. Kadar je to potrebno, se opredelitve v odstavku 1 lahko prilagodijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

3. Po potrebi se za zagotovitev uskladitve statističnih podatkov iz te uredbe lahko sprejmejo dodatne opredelitve k navedenim v odstavku 1 v skladu s postopkom iz člena 11(2).

4. Dejstvo, da države članice ne zavezuje eno ali več zakonskih besedil, na katere se nanašajo opredelitve iz odstavka 1, ne odveže države članice od zagotavljanja statističnih podatkov, za katere velja ta uredba.

Člen 3

Statistični podatki o meddržavnih selitvah, stalnem domačem prebivalstvu in pridobitvi državljanstva

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) statistične podatke o številu:

(a) priseljencev na območje države članice, razčlenjene na:

(i) državljanstvo po starosti in spolu;

(ii) država rojstva po starosti in spolu;

(iii) država prejšnjega običajnega prebivališča po starosti in spolu;

(b) izseljencev z območja države članice, razčlenjene na:

(i) državljanstvo po starosti in spolu;

(ii) država rojstva po starosti in spolu;

(iii) država naslednjega običajnega prebivališča po starosti in spolu;

(c) fizičnih oseb, ki imajo svoje običajno prebivališče v državi članici, razčlenjene na:

(i) državljanstvo po starosti in spolu;

(ii) država rojstva po starosti in spolu;

(d) fizičnih oseb, ki so pridobile državljanstvo države članice in so prej imele državljanstvo druge države članice ali tretje države ali so bile prej brez državljanstva, pri čemer se podatki razčlenijo po starosti in spolu in po prejšnjem državljanstvu zadevnih oseb in po tem, ali je bila oseba prej brez državljanstva.

2. Statistični podatki iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se predložijo Komisiji (Eurostatu) v desetih mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2006.

Člen 4

Statistični podatki o mednarodni zaščiti

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) statistične podatke o številu:

(a) oseb, ki so predložile vloge za mednarodno zaščito, ali so vključene v tako vlogo kot družinski član;

(b) oseb, ki jih zajemajo vloge za mednarodno zaščito, ki jih odgovorni nacionalni organi oblasti obravnavajo na koncu referenčnega obdobja;

(c) odločitev prve stopnje, ki zavračajo vloge za mednarodno zaščito, vključno z odločitvami, ki štejejo vloge za nesprejemljive ali za neutemeljene;

(d) odločitev prve stopnje, ki dodeljujejo ali odvzemajo status begunca;

(e) odločitev prve stopnje, ki dodeljujejo ali odvzemajo status, dodeljen s subsidiarno zaščito;

(f) odločitev prve stopnje, ki dodeljujejo ali odvzemajo začasno zaščito;

(g) drugih odločitev prve stopnje, ki dodeljujejo, zavračajo ali odvzemajo dovoljenje za bivanje iz humanitarnih ali drugih razlogov v skladu z nacionalno zakonodajo;

(h) vlog za mednarodno zaščito, ki so bile umaknjene;

Ti statistični podatki so razčlenjeni po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb. Statistični podatki se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se predložijo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega meseca. Prvi referenčni mesec je januar 2006.

2. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) statistične podatke o številu:

(a) prosilcev za mednarodno zaščito, ki jih odgovoren nacionalni organ oblasti šteje za mladoletnika brez spremstva;

(b) odločitev o zavrnitvi vloge za mednarodno zaščito, vključno z odločitvami, ki štejejo vloge za nesprejemljive ali za neutemeljene, ki jih v sodnih postopkih pritožbe ali revizije sprejmejo sodni ali upravni organi;

(c) odločitev za dodelitev ali odvzem statusa begunca, ki jih v sodnih postopkih pritožbe ali revizije sprejmejo sodni ali upravni organi;

(d) odločitev za dodelitev ali odvzem statusa subsidiarne zaščite, ki jih v sodnih postopkih pritožbe ali revizije sprejmejo sodni ali upravni organi;

(e) odločitev za dodelitev ali odvzem statusa začasne zaščite, ki jih v sodnih postopkih pritožbe ali revizije sprejmejo sodni ali upravni organi;

(f) drugih odločitev, ki jih v sodnih postopkih pritožbe ali revizije sprejmejo sodni ali upravni organi glede dodelitve, zavrnitve ali odvzema dovoljenja za bivanje iz humanitarnih ali drugih razlogov v skladu z nacionalno zakonodajo;

(g) prošenj ali predaj, ki jih zajemata Uredba (ES) št. 343/2003 in Uredba Komisije (ES) št. 1560/2003[17];

(h) oseb, izbranih za preselitev v državo članico.

Ti statistični podatki so razčlenjeni po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb. Statistični podatki se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se predložijo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2006.

Člen 5

Statistični podatki o preprečevanju nezakonitega vstopa v državo in bivanja v njej

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) statistične podatke o številu:

(a) državljanov tretjih držav, katerim je bil zavrnjen vstop na območje države članice na zunanji meji;

(b) državljanov tretjih držav, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili ilegalno na ozemlju države članice v skladu z nacionalno zakonodajo glede priseljevanja.

Ti statistični podatki so razčlenjeni po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb.

2. Statistični podatki iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se predložijo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2006.

Člen 6

Statistični podatki o dovoljenih za prebivanje in prebivanje državljanov tretjih držav

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) statistične podatke o:

(a) številu dovoljenj za prebivanje, izdanih osebam, ki so državljani tretjih držav, razčlenjene na:

(i) dovoljenja, izdana v referenčnem obdobju, pri čemer se je dovoljenje za prebivanje dodelilo osebi prvič, podatki morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja in trajanju veljavnosti dovoljenja;

(ii) dovoljenja, izdana v referenčnem obdobju in dodeljenih, ko je oseba spremenila status priseljenca ali razlog za prebivanje, podatki morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja in trajanju veljavnosti dovoljenja;

(iii) dovoljenja, veljavna na referenčni datum (število izdanih dovoljenj, ne umaknjenih ali poteklih), podatki morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja in trajanju veljavnosti dovoljenja;

(b) številu rezidentov za daljši čas, razčlenjene po državljanstvu.

2. Če nacionalna zakonodaja in upravna praksa države članice dopuščata posebne kategorije vizumov ali statusa priseljenca za daljši čas, ki se dodelijo namesto dovoljenja za prebivanje, se število takšnih vizumov in dodelitev statusa vključi v statistične podatke iz odstavka 1.

3. Statistični podatki iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se predložijo Komisiji (Eurostatu) v šestih mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2006.

Člen 7

Statistični podatki o vračanjih

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) statistične podatke v zvezi s številom državljanov tretjih držav, ki se vrnejo v svoje države izvora, tranzita ali druge tretje države, prostovoljno ali prisilno, v skladu z upravno ali sodno odločitvijo ali aktom, ki nalaga obveznost vračanja; podatki so razčlenjeni glede na starost in spol ter na državljanstvo vrnjenih oseb.

2. Statistični podatki iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se predložijo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2006.

Člen 8

Dodatna razdruževanja

1. Dodatna razdruževanja, kot so navedena spodaj, lahko Komisija določi v skladu s postopkom iz člena 11(2) za naslednje statistične podatke:

(a) statistični podatki iz člena 3 se razčlenijo po:

(i) zaposlitvenem statusu,

(ii) poklicu,

(iii) dejavnosti,

(iv) ravni izobrazbe in usposabljanja,

(v) letu prvega prihoda,

(b) statistični podatki iz točk (a), (b) in (c) člena 3 se razčlenijo po:

regiji trenutnega običajnega prebivališča,

(c) statistični podatki iz člena 4 se razčlenijo po:

(i) številu oseb, ki jih zadeva upravna odločitev,

(ii) kategoriji zaščite, za katero se je zaprosilo,

(iii) letu oddaje vloge,

(d) statistični podatki iz člena 5 se razčlenijo po:

(i) razlogu za zavrnitev ali prijetje,

(ii) kraju zavrnitve ali prijetja,

(e) statistični podatki iz člena 6 se razčlenijo po:

(i) letu, v katerem je bilo dovoljenje za prebivanje prvič dodeljeno,

(ii) poklicu,

(iii) dejavnosti,

(iv) starosti,

(v) spolu,

(f) statistični podatki iz člena 7 se razčlenijo po:

razlogu za vračanje.

2. Pri odločitvi za določitev dodatnih razdruževanj v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva potrebo po teh podatkih za namene razvoja in spremljanja politik Skupnosti in upošteva razpoložljivost ustreznih virov podatkov.

Člen 9

Viri podatkov in standardi kakovosti

1. Statistični podatki temeljijo na naslednjih virih podatkov v skladu z njihovo razpoložljivostjo v državi članici in v skladu z nacionalno zakonodajo in praksami:

(a) evidenci upravnih in sodnih ukrepov;

(b) registrih, ki se nanašajo na upravne ukrepe;

(c) registrih prebivalstva fizičnih oseb ali posebnih podskupin prebivalstva;

(d) popisih;

(e) vzorčnih raziskovanjih;

(f) drugih ustreznih virih.

2. Države članice Komisiji (Eurostatu) poročajo o uporabljenih virih podatkov, razlogih za izbiro teh virov in vplivih izbranih virov podatkov na kakovost statističnih podatkov.

3. Na zahtevo Komisije (Eurostata) ji države članice predložijo vse potrebne podatke za oceno kakovosti, primerljivosti in popolnosti statističnih podatkov.

4. Države članice Komisijo (Eurostat) nemudoma obvestijo o revizijah in popravkih statističnih podatkov, zagotovljenih v skladu s to uredbo, in o kakršnih koli spremembah v uporabljenih metodah ali virih podatkov.

5. Ustrezna oblika za sporočanje podatkov se določi v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 10

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, vključno z ukrepi, ki upoštevajo ekonomske in tehnične spremembe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2). Takšni ukrepi vključujejo zlasti:

(a) prilagoditev opredelitev in sprejetje dodatnih opredelitev iz člena 2;

(b) dodatna razdruževanja in ravni razdruževanj, ki se uporabljajo za spremenljivke v skladu s členom 8;

(c) roke za sporočanje podatkov Komisiji;

(d) pravila, ki določajo točnost in standarde kakovosti;

(e) pravila, ki določajo primerno obliko za sporočanje podatkov iz člena 9.

Člen 11

Postopek

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s členom 1 Sklepa 89/382/EGS, Euratom.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi uredbeni postopek iz členov 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 12

Poročilo

V petih letih po datumu začetka veljavnosti te uredbe in nato vsaka tri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o statističnih podatkih, pripravljenih v skladu s to uredbo, in o njihovi kakovosti.

Člen 13

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 311/76 je s to uredbo razveljavljena.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] Komisija ga je sprejela 15. 4. 2003.

[2] UL L 39, 14.2.1976, str. 1.

[3] UL L 52, 22.2.1997, str. 61. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

[4] UL C , str. .

[5] UL C , str. .

[6] UL C , str. .

[7] UL C , str. .

[8] COM(2003) 179.

[9] UL L 39, 14.2.1976, str. 1.

[10] UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[11] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[12] UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

[13] UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

[14] UL L 304, 30.9.2004, str. 12.

[15] UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

[16] UL L 212, 7.8.2001, str. 1.

[17] UL L 222, 5.9.2003, str. 3.