[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.6.2005

KOM(2005)244 končno

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu Protokola o varovanju tal, Protokola o energiji in Protokola o turizmu k Alpski konvenciji

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE

Mnogi okoljski problemi imajo čezmejni pomen in se lahko unčikovito rešujejo samo na podlagi mednarodnega sodelovanja. Zato člen 174 Pogodbe ES določa, da je eden od ključnih ciljev okoljske politike Evropske skupnosti (ES) spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih okoljskih problemov.

Ker je alpska regija ekološko zelo občutljivo območje, mora ES tej regiji posvečati veliko pozornosti in obravnavati njene probleme na primeren način. Komisija podpira cilj spodbujanja visoke ravni varstva okolja ob upoštevanju raznovrstnosti razmer v posameznih regijah Skupnosti. Prednostna področja Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti[1] – spremembe podnebja, naravna in biotska raznovrstnost, zdravje in kakovost življenja kakor tudi naravni viri in odpadki – se lahko v gorskih regijah spodbujajo in okrepijo z mednarodnimi sporazumi.

Konvencijo o varstvu Alp, Alpsko konvencijo, je Evropska skupnost podpisala 7. novembra 1991 v Salzburgu s Sklepom Sveta 96/191/ES, z dne 26. februarja 1996[2] pa je ratificirala Konvencijo, ki je dokončno začela veljati 4. aprila 1998. Ostale pogodbenice so Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Slovenija in Švica.

Razlogi za Sklep Sveta še zmeraj veljajo. To so naslednji:

(1) ker je sklenitev Konvencije del vključenosti Skupnosti v mednarodne dejavnosti za varstvo okolja, ki so priporočene v (…) o petem programu (1992) Evropskih skupnosti o varstvu okolja, in

(2) ker je varstvo Alp glavni izziv za vse države članice zaradi čezmejne narave gospodarskih, socialnih in okoljskih problemov alpskega prostora.

Skladno s členom 2(2) in (3) Alpske konvencije so konkretne ukrepe za doseganje teh ciljev določajo različni protokoli. Z ratifikacijo Alpske konvencije se ES zavezuje, da bo izpolnila obveznosti iz te konvencije. Podpis in ratifikacija protokolov spada v okvir okoljske politike Evropske skupnosti; zlasti člen 174(4) Pogodbe ES izrecno določa mednarodno sodelovanje na okoljskem področju. Ti so tudi skladni s Šestim okoljskim akcijskim programom. Nazadnje Alpska konvencija in protokoli, ki jo dopolnjujejo, zagotavljajo okvir za trajnostni razvoj, ki temelji na načelih subsidiarnosti, preprečevanja in sodelovanja ter na načelu, da onesnaževalec plača. Po teh načelih se ravnajo politike ES.

Konvencija je jasno zajeta v okvir okoljske politike ES, kot določa v člen 174 Pogodbe ES. Protokoli se lahko obravnavajo kot ukrepi, s katerimi je Konvencija operativna. Čeprav je vsak protokol mednarodni sporazum, izhajajo vsi iz Alpske konvencije. Zato je primerno, da se obravnavajo s stališča okolja in imajo skupnio pravno podlago, namreč člen 174 isl. Pogodbe ES, čeprav ti zajemajo posebne cilje.

Vse protokole so podpisale države članice Alpske konvencije. Nemčija, Avstrija, Slovenija in Lihtenštajn so ratificirali protokole in ti so začeli veljati. Francija, Italija in Švica si trenutno prizadevajo ratificirati protokole.

2. SKUPNOST IN PROTOKOLI

Komisija je opredelila tri protokole, za katere bi bilo zaželeno, da jih Evropska skupnost podpiše takoj. To so protokoli o varstvu tal, energiji in turizmu. Evropska Skupnost je že sprejela predlog za podpis Protokola o transportu, ki ga je podpisal Svet. Protokole o prostorskem načrtovanju in trajnostnem razvoju, gorskem kmetijstvu in varstvu narave je že podpisala Evropska skupnost. Podpis protokolov o gorskih gozdovih in o reševanju sporov bo obravnavan pozneje.

a) Protokol o varovanju tal

Protokol o varovanju tal Alpske konvencije vsebuje številne pomembne napotke o varovanju tal v skladu z razlago Komisije o strategiji varovanja tal[3] in resolucijo Evropskega parlamenta[4] o Sporočilu Komisije „Na poti k tematski strategiji varovanja tal“. Eden od glavnih ciljev iz člena 1 Protokola je varstvo večnamenske vloge tal, ki temelji na ideji o trajnostnem razvoju. Zato je treba zagotoviti trajno proizvodnost tal v njihovi naravni funkciji (kot temelj za življenja in življenjskega prostora ljudi, živali in rastlin, kot odločilni element narave in krajine, kot del ekosistema in kot genetski vir) kot shrambo naravne in kulturne zgodovine, za omogočanje njihove uporabe v kmetijstvu in gozdarstvu, urejanju prostora in turizmu ter za druge gospodarske uporabe, transport in infrastrukturo, in kot vir surovin.

Ta protokol bi lahko pripomogel k izvajanju ukrepov na nacionalni in regionalni ravni, saj mora vsak pristop do varovanja tal upoštevati znatno raznovrstnost regionalnih in lokalnih razmer, ki obstajajo po Evropi. Podpis in ratifikacija Protokola bi bila konkreten ukrep v za okrepitev strategije Komisije, saj se glede na ugotovitve Sveta o celostnem varovanju tal pričakuje napredek[5]. Nekateri elementi, ki jih vsebuje protokol, se res lahko uporabijo kot gradbeni kamni politike Skupnosti varovanja tal, kot so zahteve za spremljanje tal, opredelitve območij erozijskega tveganja, preprečevanje poplav in drsenje tal, evidenca onesnaženih območij in vzpostavitev usklajenih podatkovnih baz.

Komisija kljubtemu predlaga, da se vnese izjavo o tretjem odstavku člena 12 Protokola o varovanju tal o uporabi blata iz čistilnih naprav, ki ga je treba razlagati v smislu Direktive Sveta o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (86/278/EGS)[6]. Komisija meni, da lahko ima blato koristne agronomske lastnosti in naj se podpira njegova uporaba v kmetijstvu, pod pogojem, da se uporablja pravilno in ne ogroža kakovosti tal in kmetijskih pridelkov, kot je določeno v uvodni izjavi 7 te direktive, in da ne povzroča škodljivih vplivov na človeka (neposrednih ali posrednih posledic na zdravje ljudi), živali, rastlin in okolja, kot je določeno v uvodni izjavi 5 in členu 1 Direktive.

Druga predlagana izjava se nanaša na člen 17(2) protokola o varovanju tal. Ta člen je treba razlagati tako, da se zagotovi izdelava in izvajanje načrtov za ravnanje z odpadki za predobdelavo, obdelavo in odlaganje odpadkov in preostalih odpadnih snovi, da bi se preprečilo onesnaževanje tal in se zagotovila združljivost ne samo z okoljem, temveč tudi zdravjem ljudi.

Glede na člen 19(2) in člen 21(2) se predlaga izjava, da bi moral biti skupni sistem opazovanja pod Alpsko konvencijo karseda združljiv z globalnim zemeljskim opazovalnim sistemom sistemov (GEOSS). Sistemi opazovanja zemlje zajemajo meritve zraka, vode in zemlje s tal, iz zraka ali iz vesolja. Ti elementi so se v preteklosti opazovali ločeno, danes pa se teži k njihovemu skupnemu opazovanju in preučevanju medsebojnih vplivov. Globalni zemeljski opazovalni sistem sistemov je predviden kot porazdeljen sistem sistemov, ki se razvija na podlagi sedanjih prizadevanj za sodelovanje obstoječih sistemov za opazovanje in obdelavo, ki delujejo s svojimi lastnimi nalogami in vzpostavljajo sistem, ki posreduje pravočasne, koristne in natančne podatke, informacije, proizvode in storitve vsakemu in vsem upravičenim uporabnikom po celem svetu.

b) Protokol o energiji

Šesti okoljski akcijski program[7] opredeljuje zavzemanje Evropske skupnosti za boj proti spremembam podnebja in za trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter njihovo porabo. Posebni ukrepi so potrebni za dviganje energetske učinkovitosti, za pospeševanje uporabe obnovljivih virov energije in za vključevanje vidikov sprememb podnebja v druge politike.

Pogodbenice protokola o energiji s strinjajo, da bodo izvajale primerne ukrepe na področju varčevanja z energijo, proizvodnje energije, transporta energije, oskrbe z energijo in uporabe energije, da bi spodbujale možnosti za trajnostni razvoj.

Določbe protokola so skladne s politiko Komisije[8] in podpis protokola bi tudi okrepil čezmejno sodelovanje s Švico, Lihtenštajnom in Monakom. To bi pripomoglo k temu, da bi naše cilje delili tudi regionalni partnerji in da bi takšne pobude zajele celotno alpsko ekološko regijo. Evropska unija (EU) se je zavezala številnim okoljskim politikam, ki bi jih lahko in bi jih morale pospešeti na regionalnem nivoju primerni (med-)vladni organi, kot je Alpska konvencija.

Komisija predlaga, da pa se vnese pridržek glede člena 9 Protokola o energiji, ki se nanaša na vprašanja jedrske energije. Glede ES te zahteve določa Pogodba o ustanovitvi skupnosti za atomsko energijo (EURATOM). Ne sklep, ki ga je treba sprejeti, ne sklep, ki je ratificiral Alpsko konvencijo, ne temeljita na Pogodbi EUROATOM, temveč samo na Pogodbi ES. Posledično zaradi pomanjkanja primerne pravne podlage, ES o tem odstavku ne more odločati, razen če bi bil revidiran v bolj splošno različico.

c) Protokol o turizmu

Turizem je gospodarsko zelo pomemben sektor v večini delov Alp in je neposredno povezan z okoljskimi in socialnimi vplivi. Glede na to, da je gorska regija enkratno in ekološko zelo občutljivo območje, je ravnotežje med gospodarskimi interesi in okoljskimi vprašanji izredno pomembno za trajnostni razvoj regije. Turistične dejavnosti izvaja lokalno prebivalstvo, čeprav večinoma ljudje, ki prihajajo iz krajev zunaj gorske regije. Turizem je vse bolj globalni pojav, četudi je potrebno ukrepe izvajati na nacionalni ali regionalni ravni.

Z njenim nedavno sprejetim sporočilom o „Osnovnih usmeritvah za trajnost evropskega turizma“[9] si Komisija prizadeva spoprijeti se s posebnimi problemi, povezanimi s turizmom in dodatnimi izzivi, ki so značilni za posebna geografska območja, kot so Alpe. Eden od pomembnih pristopov je tudi pospeševanje trajnostnih vzorcev turizma.

Nedavno sprejeti delovni dokument o „Ukrepih Skupnosti, ki imajo vpliv na turizem“[10] jasno prikazuje široko paleto politik in pravnih aktov ES, ki se nanašajo, neposredno ali posredno, na evropski in mednarodni turizem.

Protokol o turizmu, katerega splošni cilj je pospeševati okoljsko prijazen in trajnostni turizem s posebnimi ukrepi in priporočili, se lahko uporabi kot sredstvo za vključevanje okoljskih vidikov trajnostnega razvoja turizma v gospodarske in socialne strategije.

Podpis Protokola bi bil močan politični signal za alpsko regijo in gorske regije na splošno ter konkreten korak, ki bi sledil Svetovnemu vrhu o trajnostnem razvoju in Mednarodnemu letu ekološkega turizma 2002.

3. SKLEPNE UGOTOVITVE

Alpska konvencija in njeni protokoli so instrument, ki Evropski skupnosti omogoča krepitev varstva okolja na velikem izredno občutljivem čezmejnem območju. Evropska skupnost je zavezana ciljem Konvencije in protokolov. Podpis protokolov bo jasen znak te zavezanosti.

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu Protokola o varovanju tal, Protokola o energiji in Protokola o turizmu k Alpski konvenciji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[11],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Konvencija o varstvu Alp (Alpska konvencija) je bila podpisana v imenu Evropske skupnosti 7. novembra 1991[12].

2. Protokoli so pomemben korak k izvajanju Alpske konvencije, Evropska skupnost pa je zavezana ciljem te konvencije.

3. Čezmejni gospodarski, socialni in ekološki problemi Alp ostajajo glavni izziv, s katerim se je potrebno spoprijeti na tem zelo občutljivem območju.

4. Treba je pospeševati in krepiti politike Skupnosti znotraj alpske regije, posebej prednostna območja Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti[13].

5. Primerno je, da Skupnost podpiše te protokole s pridržkom njihove sklenitve –

SKLENIL:

Edini člen

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(e), ki bo(do) pooblaščena(e), da v imenu Skupnosti in s pridržkom njihove sklenitve podpiše(jo) Protokol o varovanju tal, Protokol o energiji in Protokol o turizmu k Alpski konvenciji, sklenjeni v Salzburgu, dne 7. novembra 1991, in ji(m) v ta namen podeli potrebne pooblastila.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE

GLEDE S TRETJEGA ODSTAVKA ČLENA 12 PROTOKOLA O „VAROVANJU TAL“ K ALPSKI KONVENCIJI

Zgornji člen je treba razlagati v smislu Direktive Sveta z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (86/278/EGS)[14]. Komisija je mnenja, da ima blato lahko koristne agronomske lastnosti in je zato upravičeno, da se spodbuja njegova uporaba v kmetijstvu pod pogojem, da se uporablja pravilno. Komisija je nadalje mnenja, da uporaba blata ne sme ogrožati kakovosti tal in kmetijskih pridelkov, kot je določa uvodna izjava 7 te direktive, in ne povzročati škodljivih vplivov na človeka (neposrednih ali posrednih posledic za zdravje ljudi), živali, rastlin in okolja, kot določa uvodna izjava 5 in člen 1 Direktive.

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE

GLEDE DRUGEGA ODSTAVKA ČLENA 17 PROTOKOLA O „VAROVANJU TAL“ K ALPSKI KONVENCIJI

Člen 17(2) Protokola o varovanju tal je treba razlagati tako, da se zagotovi izdelava in izvajanje načrtov za ravnanje z odpadki za predobdelavo, obdelavo in odlaganje odpadkov in preostalih odpadnih snovi, da bi se preprečilo onesnaževanje tal in se zagotovila združljivost, ne samo z okoljem, temveč tudi zdravjem ljudi.

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE

GLEDE Z DRUGEGA ODSTAVKA ČLENA 19 IN DRUGEGA ODSTAVKA ČLENA 21 PROTOKOLA O „VAROVANJU TAL“ K ALPSKI KONVENCIJI

Glede na člen 19(2) in člen 21(2) mora biti skupni sistem opazovanja karseda združljiv z Globalnim sistemom sistemov za opazovanje zemlje (GEOSS).

PRIDRŽEK EVROPSKE KOMISIJE

GLEDE S ČLENA 9 PROTOKOLA O „ENERGIJI“ K ALPSKI KONVENCIJI

Člen 9 Protokola o energiji je v zvezi z vprašanji jedrske energije. Glede ES, te zahteve določa Pogodba o ustanovitvi Skupnosti za atomsko energijo (EURATOM). Ne sklep, ki bi ga bilo treba sprejeti, ne sklep, ki je ratificiral Alpsko konvencijo, ne temeljita na Pogodbi EUROATOM, ampak samo na Pogodbi ES. Posledično zaradi pomanjkanja primerne pravne osnove ES o tem odstavku ne more sklepati, razen če bi bil revidiran v bolj splošno besedilo.

PROTOKOL O IZVAJANJU ALPSKE KONVENCIJE

IZ LETA 1991 NA PODROCJU VARSTVA TAL

PROTOKOL "VARSTVO TAL"

Republika Avstrija,

Francoska republika,

Italijanska republika,

Knezevina Lihtenstajn,

Knezevina Monako,

Zvezna republika Nemcija,

Republika Slovenija,

Svicarska konfederacija kot tudi

Evropska skupnost so se

v skladu s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora,

zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 2. clena Alpske konvencije,

s ciljem, da zmanjsajo kolicinsko in kakovostno razvrednotenje tal, zlasti z uporabo tlom neskodljivih kmetijskih in gozdarskih proizvodnih postopkov, varcnim ravnanjem z zemljisci in tlemi, preprecevanjem erozije ter omejevanjem pozidave tal,

zavedajoc se, da so varstvo alpskih tal, trajnostno gospodarjenje z njimi in obnova njihovih naravnih funkcij na prizadetih krajih v splosnem interesu,

ob spoznanju, da so za Alpe kot enega najvecjih strnjenih naravnih prostorov Evrope znacilni ekoloska raznovrstnost in zelo obcutljivi ekosistemi, katerih funkcijsko sposobnost je treba ohraniti,

prepricane, da mora imeti tamkajsnje prebivalstvo moznost opredeliti svoje lastne zamisli o druzbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresnicevanju v okviru veljavne ureditve,

zavedajoc se, da so Alpe po eni strani pomemben zivljenjski in gospodarski prostor za tamkajsnje prebivalstvo in prostor za oddih za ljudi z drugih obmocij, po drugi strani pa je ohranitev funkcij tal ogrozena zaradi razlicnih potreb po rabi, ki se srecujejo v tem zelo omejenem alpskem prostoru, in je zato treba gospodarske interese uskladiti z ekoloskimi zahtevami,

zavedajoc se, da zavzemajo tla v ekosistemih posebno mesto, da potekata novo nastajanje in regeneracija prizadetih tal le zelo pocasi, da je zaradi topografskih danosti v alpskem prostoru pricakovati mocnejso erozijo tal, da se tu po eni strani nabirajo skodljive snovi, po drugi strani pa se lahko iz onesnazenih tal prenasajo skodljive snovi v sosednje ekosisteme in lahko ogrozajo ljudi, zivali in rastline,

zavedajoc se, da lahko raba tal zlasti zaradi poseljevanja, industrije in obrti, infrastrukture, izkoriscanja rudnega bogastva, turizma, kmetijstva in gozdarstva ter prometa povzroci kolicinsko in kakovostno razvrednotenje tal in da je zaradi tega treba za preventivo in za omejevanje in odpravljanje skode skupaj z drugimi podrocji predlagati ukrepe, primerne za varstvo tal,

upostevajoc, da varstvo tal raznovrstno vpliva na politiko drugih podrocij v alpskem prostoru in ga je treba zato usklajevati z drugimi strokami in podrocji,

prepricane, da se doloceni problemi lahko razresijo le cezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih drzav, ki jih bodo v posameznih podpisnicah uresnicevali v skladu z razpolozljivimi sredstvi,

sporazumele, kot sledi:

I. poglavje

Splosne dolocbe

1. Člen

Cilji

(1) Ta protokol je namenjen uresnicevanju obveznosti glede varstva tal, o katerih so se pogodbenice dogovorile v Alpski konvenciji.

(2) Tla je treba

1. v njihovih naravnih funkcijah kot

a) podlago za zivljenje in zivljenjski prostor za ljudi, zivali, rastline in mikroorganizme, b) prvino, ki znacilno zaznamuje naravo in krajino,

c) del naravnega ravnovesja, predvsem z njihovimi vodnimi krogotoki in krogotoki hranilnih snovi,

d) medij preobrazbe in izravnavanja za snovno delovanje, zlasti zaradi njihovih filtrirnih, pufrskih in zadrzevalnih sposobnosti, predvsem za varovanje podtalnice, e) genetski zbiralnik,

2. v njihovi funkciji arhiva naravne in kulturne zgodovine,

3. z vidika zagotavljanja njihovih vrst rabe kot

a) prostora za kmetijstvo, vkljucno s pasnistvom in gozdarstvom, b) povrsine za naselitev in turisticne dejavnosti,

c) prostora za druge gospodarske rabe, promet, preskrbo ter gospodarjenje z odpadki,

d) nahajalisca surovin ohraniti trajnostno ucinkovita. Zlasti ekoloske funkcije tal je treba dolgorocno kakovostno in kolicinsko zavarovati in ohraniti kot bistveni sestavni del naravnega ravnovesja. Podpirati je treba obnovo razvrednotenih tal.

(3) Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, so zlasti usmerjeni v kraju primerno rabo tal, varcno ravnanje s povrsinami, preprecevanje erozije in negativnih sprememb strukture tal ter zmanjsevanje vnasanja snovi v tla, ki jih obremenjujejo, na najmanjso mozno mero.

(4) Zlasti je treba ohranjati in podpirati za alpski prostor tipicno raznolikost tal in znacilne kraje.

(5) Pri tem je posebej pomembno nacelo preventive, ki zagotavlja varovanje funkcijskih sposobnosti in moznosti rabe tal v razlicne namene ter njihovo razpolozljivost za prihodnje rodove v smislu trajnostnega razvoja.

2. Člen

Temeljne obveznosti

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprejele potrebne pravne in upravne ukrepe za zagotavljanje varstva tal v alpskem prostoru. Za nadzorovanje teh ukrepov so odgovorni organi posameznih drzav.

(2) Ce obstaja nevarnost tezje in trajne prizadetosti funkcijske sposobnosti tal, imajo vidiki varovanja naceloma prednost pred vidiki rabe.

(3) Pogodbenice proucijo moznosti, da bi ukrepe za varstvo tal v alpskem prostoru, zastavljene s tem protokolom, podprle z davcnimi in/ali financnimi ukrepi. Posebej je treba podpreti ukrepe, ki so v skladu z varstvom tal in cilji varcne in okolju prijazne rabe tal.

3. Člen

Upostevanje ciljev v politiki na drugih podrocjih

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo cilje tega protokola upostevale tudi v svoji politiki na drugih podrocjih. V alpskem prostoru to velja zlasti za urejanje prostora, poseljevanje in promet, energetiko, kmetijstvo in gozdarstvo, pridobivanje surovin, industrijo, obrt, turizem, varstvo narave in urejanje krajine, vodno gospodarstvo in gospodarjenje z odpadki ter ohranjanje cistega zraka.

4. Člen

Sodelovanje teritorialnih skupnosti

(1) V okviru veljavne ureditve vsaka pogodbenica doloci najboljso raven usklajevanja in sodelovanja med institucijami in teritorialnimi skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva, z namenom, da pospesuje skupno odgovornost, zlasti da izkoristi in razvija sinergijo pri izvajanju politike varstva tal ter iz tega izhajajocih ukrepov.

(2) Teritorialne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, sodelujejo v razlicnih fazah priprave in uresnicevanja te politike in ukrepov ob upostevanju svojih pristojnosti v okviru veljavne ureditve.

5. Člen

Mednarodno sodelovanje

(1) Pogodbenice podpirajo okrepljeno mednarodno sodelovanje med ustreznimi pristojnimi institucijami, zlasti pri sestavljanju katastrov tal, pri opazovanju tal, pri opredelitvi in nadzorovanju obmocij varstva tal in obremenjenih tal ter obmocij ogrozenosti, pri pripravi in usklajevanju podatkovnih baz, usklajevanju raziskav o varstvu tal v alpskem prostoru in pri medsebojnem porocanju.

(2) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo odpravile ovire za mednarodno sodelovanje med teritorialnimi skupnostmi v alpskem prostoru in da bodo podpirale resevanje skupnih problemov na najprimernej§i ravni.

(3) Ce je dolocitev ukrepov za varstvo tal v drzavni ali mednarodni pristojnosti, je treba dati teritorialnim skupnostim moznosti, da ucinkovito predstavijo interese prebivalstva.

II. poglavje

Posebni ukrepi

6. Člen

Dolo citev zavarovanih obmocij

Pogodbenice skrbijo za to, da se pri dolocitvi zavarovanih obmocij upostevajo tudi tla, ki jih je vredno varovati. Zlasti je treba ohraniti pedoloske in skalnate tvorbe z izredno znacilnimi posebnostmi ali posebnim pomenom za dokumentiranje zgodovine zemlje.

7. Člen

Var cno in neskodljivo ravnanje s tlemi

(1) Pri izdelavi in uresnicevanju nacrtov in/ali programov po tretjem odstavku 9. clena Protokola "Urejanje prostora in trajnostni razvoj" je treba upostevati potrebe varstva tal, zlasti varcno ravnanje z zemljisci in tlemi.

(2) Zaradi omejevanja pozidave tal in rabe tal bodo pogodbenice skrbele za gradnjo, ki varcuje s povrsinami in ne skoduje tlom. Razvoj naselij bodo usmerjale predvsem v notranjost naselij in omejevale siritev naselij navzven.

(3) Pri presoji vplivov na prostor in okolje pri velikih projektih v industriji, gradbenistvu in infrastrukturi, zlasti prometu, energiji in turizmu, je treba v okviru drzavnih postopkov upostevati varstvo tal in omejeno ponudbo povrsin v alpskem prostoru.

(4) Ce naravne danosti to dopuscajo, je treba opuscena ali razvrednotena tla, zlasti odlagalisca odpadkov, rudniska jalovisca, infrastrukturne objekte, smucarske proge renaturirati ali rekultivirati.

8. Člen

Var cna uporaba in tlom neskodljiv izkop rudnega bogastva

(1) Pogodbenice skrbijo za varcno ravnanje z rudnim bogastvom. Prizadevajo si, da se prednostno uporabljajo nadomestki in izcrpajo moznosti predelave odpadnih snovi za ponovno uporabo ali da se podpira razvoj v tej smeri.

(2) Pri izkopu, predelavi in uporabi surovin je treba cim manj obremenjevati druge funkcije tal. Na obmocjih, ki so posebno pomembna za varstvo funkcij tal, in na obmocjih, ki so opredeljena kot nahajalisca pitne vode, se je treba odpovedati izkopu rudnega bogastva.

9. Člen

Ohranjanje tal na mokriscih in barjih

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ohranile visoka in nizka barja. Zato si je treba srednjerocno prizadevati, da bi uporabo sote povsem nadomestili.

(2) Na mokriscih in barjih je treba izsusevalne ukrepe, razen v utemeljenih izjemnih primerih, omejiti na vzdrzevanje obstojecih omrezij. Na ze izsusenih obmocjih naj bi spodbudili ukrepe za vzpostavitev prvotnega stanja.

(3) Naceloma naj ne bi uporabljali barjanskih tal ali pa naj bi z njimi v primeru kmetijske rabe gospodarili tako, da se ohrani njihova svojevrstnost.

10. Člen

Dolocitev in obravnavanje ogrozenih obmocij

(1) Pogodbenice se dogovorijo, da bodo kartirale alpska obmocja, ki jih ogrozajo geoloske, hidrogeoloske in hidroloske nevarnosti, zlasti premiki mas (premikanje pobocij, hudourniski nanosi, zemeljski usadi), plazovi in poplave, jih vnesle v katastre ogrozenih obmocij in po potrebi dolocile obmocja ogrozenosti. V danem primeru je treba upostevati tudi potresne nevarnosti.

(2) Pogodbenice skrbijo za to, da se na ogrozenih obmocjih uporabljajo cim bolj sonaravne inzenirske tehnike ter lokalni in tradicionalni, krajinskim danostim prilagojeni gradbeni material. Te ukrepe je treba podpreti s primernimi gozdnogojitvenimi ukrepi.

11. Člen

Dolocitev in obravnavanje alpskih obmocij, ogrozenih zaradi erozije

(1) Pogodbenice se dogovorijo, da bodo na podlagi primerljivih meril za dolocitev obsega erozije tal kartirale alpska obmocja, prizadeta zaradi vecje erozije, in jih vnesle v katastre tal, ce je to potrebno za zascito materialnih dobrin.

(2) Erozijo tal je treba omejiti na najmanjso mozno mero. Povrsine, prizadete zaradi erozije in plazenja, je treba sanirati, ce je to potrebno za zascito ljudi in dobrin.

(3) Za zascito ljudi in dobrin je treba pri ukrepih za zajezitev erozije zaradi voda in za zmanjsevanje povrsinskega odtekanja prednostno uporabljati sonaravne vodnogospodarske, inzenirskogradbene in gozdarske tehnike.

12. Člen

Kmetijstvo, pasnistvo in gozdarstvo

(1) Za varstvo pred erozijo in skodljivim zbijanjem tal se pogodbenice zavezujejo, da bodo uporabljale dobro, krajevnim razmeram prilagojeno poljedelsko, pasnisko in gozdarsko prakso.

(2) Glede vnasanja snovi z uporabo gnojil in sredstev za zascito rastlin si pogodbenice prizadevajo izdelati skupna merila za dobro strokovno prakso in jih uresnicevati. Vrsto, kolicino in cas gnojenja je treba prilagoditi potrebam rastlin ob upostevanju v tleh razpolozljivih hranilnih in organskih snovi ter krajevnim razmeram in pogojem pridelave. Temu sta namenjena uporaba ekoloskih/bioloskih in integriranih metod pridelave ter prilagajanje staleza zivine naravnim krajevnim in rastnim razmeram.

(3) Na alpskih pasnikih je treba zlasti zmanjsati uporabo mineralnih gnojil in sinteticnih sredstev za varstvo rastlin na najmanjso mozno mero. Odpovedati se je treba uporabi gosce iz cistilnih naprav.

13. Člen

Gozdnogojitveni in drugi ukrepi

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo varovalnemu ucinku gorskih gozdov, ki v veliki meri varujejo svoje lastno rastisce ali predvsem naselja, prometno infrastrukturo, kmetijske obdelovalne povrsine ipd., priznale prednostni polozaj in da bo ravnanje s temi gozdovi usmerjeno k varovalnemu cilju. Te gorske gozdove je treba ohranjati tam, kjer so.

(2) Zlasti je treba gozd izkoriscati in negovati tako, da se preprecujeta erozija in skodljivo zbijanje tal. V ta namen je treba pospesevati kraju primerno gojitev gozdov in njihovo naravno pomlajevanje.

14. Člen

UUinki turisti cne infrastrukture

(1) Pogodbenice si na najprimernejsi nacin prizadevajo, da

- se preprecijo negativni ucinki turisticnih dejavnosti na alpska tla,

- se stabilizirajo tla, ki so ze prizadeta zaradi intenzivne rabe v turisticne namene, zlasti in kolikor je le mogoce z obnovo rastlinske odeje in uporabo sonaravnih inzenirskih tehnik; nadaljnjo rabo je treba usmerjati tako, da tovrstna skoda ne bo vec nastajala,

- se izdajo dovoljenja za gradnjo in izravnavanje smucarskih prog v gozdovih z varovalno funkcijo samo izjemoma in ob izvajanju kompenzacijskih ukrepov, na labilnih obmocjih pa sploh ne.

(2) Kemicni in bioloski dodatki za pripravo smucisc so dopustni le, ce so dokazano sprejemljivi za okolje.

(3) Ce se ugotovijo pomembne poskodbe tal in vegetacije, bodo pogodbenice cim prej sprejele potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev prejsnjega stanja.

15. Člen

Omejevanje vnasanja skodljivih snovi

(1) Pogodbenice bodo storile vse, da v cim vecji meri in preventivno zmanjsajo vnasanje skodljivih snovi v tla po zraku, z vodo, odpadki in snovmi, ki obremenjujejo okolje. Prednost imajo ukrepi, ki omejujejo emisije na njihovem izvoru.

(2) Za preprecevanje onesnazevanja tal pri ravnanju z nevarnimi snovmi sprejmejo pogodbenice tehnicne predpise, predvidijo kontrole ter izvajajo raziskovalne programe in ukrepe za obvescanje.

16. Člen

Okoljsko sprejemljiva uporaba sredstev za posipanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo zmanjsale uporabo soli za posipanje na najmanjso mozno mero in po moznosti uporabljale ustrezna sredstva proti drsenju, ki manj onesnazujejo, kot sta na primer drobljenec in pesek.

17. Člen

Onesnazena tla, stara ekoloska bremena, koncepti za ravnanje z odpadki

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ugotavljale in dokumentirale svoja stara ekoloska bremena in povrsine, za katere sumijo, da so ekolosko obremenjene (kataster starih ekoloskih bremen), stanje teh povrsin preiskale in ocenile po primerljivih metodah njihov potencial ogrozanja.

(2) Za preprecevanje onesnazevanja tal ter za okoljsko sprejemljivo predhodno obdelavo, obdelavo in odlaganje odpadkov in ostankov je treba izdelati in uresnicevati ustrezne programe za ravnanje z odpadki.

18. Člen

Dopolnilni ukrepi

Pogodbenice lahko za varstvo tal sprejmejo poleg ukrepov, predvidenih v tem protokolu, tudi dopolnilne ukrepe.

III. poglavje

Raziskave, izobrazevanje in obvescanje

19. Člen

Raziskave in opazovanje

(1) Pogodbenice spodbujajo in s tesnim sodelovanjem usklajujejo raziskave in sistematicno opazovanje, da bi uresnicile cilje tega protokola.

(2) Pogodbenice poskrbijo, da se rezultati nacionalnih raziskav in sistematicnega opazovanja zbirajo v skupni sistem za stalno opazovanje in informiranje in so na voljo javnosti v okviru veljavne ureditve.

(3) Pogodbenice se dogovorijo, da bodo usklajevale svoje raziskovalne projekte o varstvu tal v alpskem prostoru ob upostevanju razvoja drugih drzavnih in mednarodnih raziskav in nacrtovale skupne raziskovalne dejavnosti.

(4) Posebna pozornost se posveca vrednotenju ranljivosti tal glede na razlicne clovekove dejavnosti, vrednotenju sposobnosti obnavljanja tal ter preverjanju najustreznejsih tehnologij.

20. Člen

Izdelava usklajenih podatkovnih baz

(1) Pogodbenice se dogovorijo, da bodo v okviru sistema za opazovanje in informiranje o Alpah izdelale primerljive podatkovne baze (talni parametri, vzorcenje, analitika, ovrednotenje) in zagotovile moznosti za izmenjavo podatkov.

(2) Pogodbenice se obvescajo o snoveh, ki ogrozajo tla in jih je treba prednostno preiskati, in si prizadevajo oblikovati primerljiva merila za vrednotenje.

(3) Pogodbenice si prizadevajo ob upostevanju geoloskih in hidrogeoloskih razmer zbrati podatke o stanju tal v alpskem prostoru na podlagi enakih meril za vrednotenje in usklajenih metod.

21. Člen

Ureditev povrsin za trajno opazovanje in usklajevanje opazovanja okolja

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo uredile povrsine za trajno opazovanje (monitoring) alpskega prostora in jih vkljucile v vsealpsko omrezje za opazovanje tal.

(2) Pogodbenice se dogovorijo, da bodo opazovanje tal v svoji drzavi usklajevale z ustanovami za opazovanje okolja na podrocju zraka, vode, rastlinstva in zivalstva.

(3) V okviru teh raziskav bodo pogodbenice na podlagi primerljivih meril uredile banke vzorcev tal.

22. Člen

Izobrazevanje in obvescanje

Pogodbenice spodbujajo izobrazevanje in izpopolnjevanje ter obvescanje javnosti o ciljih, ukrepih in izvajanju tega protokola.

IV. poglavje

Izvajanje, nadzor in presojanje

23. Člen

Izvajanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo s primernimi ukrepi v okviru veljavne ureditve zagotovile izvajanje tega protokola.

24. Člen

Nadzor spostovanja obveznosti

(1) Pogodbenice redno porocajo Stalnemu odboru o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega protokola. V porocilih se navede tudi ucinkovitost sprejetih ukrepov. Alpska konferenca doloci casovno zaporedje porocanja.

(2) Stalni odbor pregleda porocila zaradi preverjanja, ali so pogodbenice izpolnile obveznosti iz tega protokola. Od pogodbenic lahko zahteva tudi dodatne informacije ali pa si pridobi informacije iz drugih virov.

(3) Stalni odbor sestavi za Alpsko konferenco porocilo o spostovanju obveznosti pogodbenic po tem protokolu.

(4) Alpska konferenca se seznani s tem porocilom. Ce ugotovi, da se obveznosti ne spostujejo, lahko sprejme priporocila.

25. Člen

Presojanje ucinkovitosti dolocb

(1) Pogodbenice redno preverjajo in presojajo ucinkovitost dolocb tega protokola. Ce je za uresnicevanje njegovih ciljev potrebno, predvidijo sprejem ustreznih sprememb tega protokola.

(2) V okviru veljavne ureditve tudi teritorialne skupnosti sodelujejo pri tem presojanju. Posvetujejo se lahko tudi z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem podrocju.

V. poglavje

Koncne dolocbe

26. Člen

Odnos med Alpsko konvencijo in protokolom

(1) Ta protokol je protokol Alpske konvencije v smislu 2. clena in drugih clenov konvencije, na katere se nanasa.

(2) Pogodbenice tega protokola so lahko samo pogodbenice Alpske konvencije. Vsaka odpoved Alpske konvencije velja tudi kot odpoved tega protokola.

(3) Kadar Alpska konferenca odloca o vprasanjih, ki se nanasajo na ta protokol, lahko o njih glasujejo samo pogodbenice tega protokola.

27. Člen

Podpis in ratifikacija

(1) Ta protokol je na voljo za podpis vsem drzavam podpisnicam Alpske konvencije in Evropski skupnosti dne 16. oktobra 1998 in pri Republiki Avstriji kot depozitarju od 16.novembra 1998.

(2) Za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta protokol zavezuje, zacne protokol veljati tri mesece po datumu, ko so tri drzave deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

(3) Za pogodbenice, ki kasneje izrazijo soglasje, da jih ta protokol zavezuje, zacne protokol veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Po zacetku veljavnosti spremembe protokola postane vsaka nova pogodbenica tega protokola pogodbenica protokola v spremenjenem besedilu.

28. Člen

Notifikacije

Depozitar obvesti v zvezi s tem protokolom vsako drzavo, navedeno v preambuli, in Evropsko skupnost o:

a) vsakem podpisu,

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi,

c) vsakem datumu zacetka veljavnosti,

d) vsaki izjavi katere od pogodbenic ali podpisnic,

e) vsakem obvestilu pogodbenice o odpovedi vkljucno z datumom, ko zacne veljati.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblasceni v ta namen, podpisali ta protokol.

Sestavljeno na Bledu dne 16. oktobra 1998 v slovenskem, francoskem, italijanskem in nemskem jeziku, pri cemer so vsa stiri besedila enako obvezujoca, v enem samem originalu, ki je deponiran v arhivu Republike Avstrije. Depozitar posreduje vsaki podpisnici overjeno kopijo.

PROTOKOL O IZVAJANJU ALPSKE KONVENCIJE IZ LETA 1991 NA PODROCJU ENERGIJE

PROTOKOL "ENERGIJA"

Republika Avstrija,

Francoska republika,

Italijanska republika,

Knezevina Lihtenstajn,

Knezevina Monako,

Zvezna republika Nemcija,

Republika Slovenija,

Svicarska konfederacija kot tudi

Evropska skupnost so se

v skladu s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora,

zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 2. clena Alpske konvencije,

s ciljem, da udejanjajo nacine pridobivanja, distribucije in rabe energije, ki prizanasajo naravi in krajini, so sprejemljivi za okolje in spodbujajo ukrepe za varcevanje z energijo,

upostevajoc potrebo po znizanju emisij plinov energetskega izvora, ki povzrocajo ucinek tople grede tudi v alpskem prostoru, ter s tem izpolnijo tudi obveznosti iz Okvirne konvencije Zdruzenih narodov o spremembi podnebja,

prepricane, da morajo biti gospodarski interesi usklajeni z ekoloskimi zahtevami,

zavedajoc se, da je alpski prostor pomemben za vso Evropo in je po geomorfologiji, podnebju, vodah, rastlinstvu, zivalstvu, krajini in kulturi edinstvena kot tudi raznovrstna dediscina ter da njen visokogorski svet, doline in predalpski svet sestavljajo okoljske enote, katerih ohranitev ne more biti zgolj naloga alpskih drzav,

zavedajoc se, da so Alpe zivljenjski in gospodarski prostor za tam zivece prebivalstvo, hkrati pa so izjemnega pomena za zunajalpska obmocja, med drugim kot tranzitno obmocje, ne samo za cezevropski potniski in blagovni promet, temvec tudi za mednarodna omrezja za distribucijo energije,

upostevajoc okoljsko ranljivost alpskega prostora tudi zaradi proizvodnje, prenosa in rabe energije, ki jo je treba upostevati pri varstvu narave, prostorskem planiranju in rabi tal,

v spoznanju, da je treba glede na nevarnosti za okolje, med katerimi so lahko tudi spremembe podnebja, ki jih povzroca clovek, posvetiti posebno pozornost tesni medsebojni povezanosti med clovekovimi druzbenimi in gospodarskimi dejavnostmi ter ohranjevanjem ekosistemov, ki se zlasti v alpskem prostoru zahtevajo primerne in razlicne ukrepe, sprejete v dogovoru s tamkajsnjim prebivalstvom, politicnimi institucijami ter gospodarskimi in druzbenimi organizacijami,

prepricane, da mora imeti tamkajsnje prebivalstvo moznost opredeliti svoje lastne zamisli o druzbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresnicevanju v okviru veljavne ureditve,

prepricane, da se doloceni problemi lahko razresijo le cezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih drzav in teritorialnih skupnosti, ki jih to neposredno zadeva,

prepricane, da je zadovoljevanje energetskih potreb pomemben dejavnik gospodarskega in druzbenega razvoja v alpskem prostoru in zunaj njega,

prepricane, da sta bistvenega pomena uporaba in nadaljnji razvoj ekonomskih instrumentov, s katerimi je mozno v izracun stroskov energije bolj vkljuciti dejanske stroske,

prepricane, da alpski prostor trajno prispeva k zadovoljevanju potreb po energiji in po zadostni oskrbi s pitno vodo na evropski ravni in tudi sam potrebuje zadostno preskrbo z energijo za izboljsanje zivljenjskih razmer prebivalstva in moznosti gospodarstva,

prepricane, da ima alpski prostor se posebej pomembno vlogo pri povezovanju energetskih sistemov evropskih drzav,

prepricane, da lahko v alpskem prostoru ukrepi za racionalno rabo energije kot tudi trajnostna raba vodnih virov ter lesnega bogastva v okviru narodnega gospodarstva bistveno prispevajo k oskrbi z energijo in da postajata raba biomase in soncne energije vedno pomembnej§i,

sporazumele, kot sledi:

I. poglavje

Splosne dolocbe

1. Člen

Cilji

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na obmocju izvajanja Alpske konvencije ustvarjale okvirne razmere in sprejemale konkretne ukrepe za varcevanje z energijo, za njeno proizvodnjo, prenos, distribucijo in rabo, da bi ustvarile energetske razmere za trajnostni razvoj v skladu z obremenitvami, ki so sprejemljive za alpski prostor; s tem bodo pogodbenice pomembno prispevale k varstvu prebivalstva in okolja ter varovanju virov in podnebja.

2. Člen

Temeljne obveznosti

(1) V skladu s tem protokolom si pogodbenice prizadevajo zlasti za:

a) usklajevanje nacrtovanja v energetiki s splosnim prostorskim planiranjem v alpskem prostoru,

b) usmerjanje sistemov za proizvodnjo, prenos in distribucijo energije v splosno optimiranje celotnega infrastrukturnega sistema v alpskem prostoru ob upostevanju zahtev varstva okolja,

c) zmanjsevanje obremenitev okolja, ki so energetskega izvora, z optimiranjem energetskih storitev za koncnega porabnika med drugim po moznosti z:

- zmanjsevanjem potrebe po energiji z uporabo ucinkovitejsih tehnologij,

- vecjim zadovoljevanjem preostale potrebe po energiji iz obnovljivih virov,

- optimiranjem obstojecih objektov za proizvodnjo energije iz neobnovljivih virov,

d) omejevanje negativnih vplivov energetskih infrastruktur na okolje in krajino, vkljucno z ravnanjem z njihovimi odpadki, in sicer z uvajanjem preventivnih ukrepov pri novih in po potrebi z uvajanjem sanacijskih ukrepov na obstojecih objektih in napravah.

(2) Pogodbenice pri gradnji velikih novih energetskih infrastruktur ter obseznejsih siritvah obstojecih v okviru veljavne ureditve poskrbijo za presojo vplivov na okolje v alpskem prostoru in analizo njihovih prostorskih in druzbenogospodarskih ucinkov v skladu z 12. clenom, vkljucno s pravico, da izrazijo svoje mnenje na mednarodni ravni, kadar lahko pride do cezmejnih ucinkov.

(3) V svoji energetski politiki upostevajo, da je alpski prostor primeren za rabo obnovljivih virov energije, in zato spodbujajo medsebojno sodelovanje pri razvojnih programih na tem podrocju.

(4) Ohranjajo zavarovana obmocja z njihovimi tamponskimi obmocji, varovana obmocja in obmocja miru ter neokrnjena obmocja narave in krajine ter optimirajo energetske infrastrukture glede na razlicne stopnje ranljivosti, obremenljivosti in obstojece poskodovanosti alpskih ekosistemov.

(5) Pogodbenice se zavedajo, da lahko ustrezna raziskovalna in razvojna politika s preventivnimi in sanacijskimi ukrepi bistveno prispevata k varovanju Alp pred vplivi energetskih infrastruktur na okolje. Zato spodbujajo raziskovalne in razvojne projekte na ustreznih podrocjih ter izmenjavo njihovih pomembnih rezultatov.

(6) Pogodbenice na podrocju energetike sodelujejo pri razvijanju metod, ki najbolj upostevajo dejanske stroske.

3. Člen

Skladnost z mednarodnim pravom in s politiko na drugih podrocjih

(1) Protokol se izvaja v skladu z veljavnimi mednarodnimi pravnimi normami, zlasti z dolocbami Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov kot tudi veljavnih mednarodnih sporazumov.

(2) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo cilje tega protokola upostevale tudi v svoji politiki na drugih podrocjih, se posebej pri urejanju prostora in regionalnem razvoju, v prometu, kmetijstvu, gozdarstvu in turizmu, da bi se izognile morebitnim negativnim ali nasprotujocim si vplivom v alpskem prostoru.

4. Člen

Sodelovanje teritorialnih skupnosti

(1) V okviru veljavne ureditve vsaka pogodbenica doloci najboljso raven usklajevanja in sodelovanja med institucijami in teritorialnimi skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva, z namenom, da pospesuje skupno odgovornost, zlasti da izkoristi in razvija sinergijo pri izvajanju energetske politike v alpskem prostoru ter iz tega izhajajocih ukrepov.

(2) Teritorialne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, sodelujejo v razlicnih fazah priprave in uresnicevanja te politike in ukrepov ob upostevanju svojih pristojnosti v okviru veljavne ureditve.

(3) Pogodbenice spodbujajo mednarodno sodelovanje med institucijami, pristojnimi za energetska in okoljska vprasanja, da bi tako lazje sporazumno resevale skupne probleme.

II. poglavje

Posebni ukrepi

5. Člen

Prihranek energije in racionalna raba energije

(1) Alpski prostor zahteva ustrezne ukrepe za varcevanje z energijo, njeno distribucijo in racionalno rabo, ki upostevajo:

a) potrebo po energiji, ki je prostorsko razprsena in mo~no niha glede na nadmorsko visino, letni cas in turisticno dejavnost,

b) krajevno razpolozljivost obnovljivih virov energije,

c) poseben vpliv imisij zraka na kotline in doline zaradi njihove geomorfoloske konfiguracije.

(2) Pogodbenice skrbijo za okolju prijaznejso rabo energije, prednostno spodbujajo varcevanje z energijo in njeno racionalno rabo, predvsem pri proizvodnih procesih, javnih storitvah, velikih hotelskih obratih kot tudi v prometu ter pri objektih za sport in prosti cas.

(3) Sprejmejo ukrepe in predpise predvsem na naslednjih podrocjih:

a) izboljsanje toplotne izolacije pri stavbah in ucinkovitosti sistemov za distribucijo toplote,

b) optimiranje ucinkovitosti naprav za ogrevanje, prezracevanje in klimatizacijo,

c) reden nadzor in morebitno zmanjsanje okolju skodljivih emisij pri termoenergetskih napravah,

d) prihranek energije s tehnolosko naprednimi procesi za rabo in pretvorbo energije,

e) obracun stroskov za toploto in toplo vodo po porabi,

f) projektiranje in spodbujanje novogradenj z uporabo tehnologij z nizko porabo energije,

g) spodbujanje in udejanjanje obcinskih/lokalnih energetskih zasnov in zasnov za varovanje podnebja ob upostevanju ukrepov iz pododstavka c prvega odstavka 2. clena,

h) energetska sanacija stavb pri rekonstrukcijah in spodbujanje okolju prijaznih sistemov ogrevanja.

6. Člen

Obnovljivi viri energije

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da v okviru svojih financnih moznosti spodbujajo in prednostno uporabljajo obnovljive vire energije po pogojih, sprejemljivih za okolje in krajino.

(2) Spodbujajo uporabo decentraliziranih objektov in naprav za rabo energije iz obnovljivih virov, kot so voda, sonce in biomasa.

(3) Podpirajo rabo energije iz obnovljivih virov tudi v kombinaciji z obstojeco konvencionalno oskrbo z energijo.

(4) Pogodbenice za proizvodnjo energije se posebej spodbujajo racionalno rabo vodnih virov in lesa iz gorskih gozdov, s katerimi trajnostno gospodarijo.

7. Člen

Vodna energija

(1) Pogodbenice pri novih in v okviru moznosti tudi pri ze obstojecih hidroenergetskih objektih zagotovijo ekolosko funkcionalnost vodotokov in celovitost krajin s primernimi ukrepi, kot so dolocanje minimalnih pretocnih kolicin, izvajanje predpisov za zmanjsevanje umetnih nihanj vodne gladine in zagotavljanje prehodnosti za zivali.

(2) Pogodbenice lahko ob spostovanju svojih varnostnih in okoljskih predpisov uvedejo ukrepe za krepitev konkurencnosti obstojecih hidroelektrarn.

(3) Zavezujejo se tudi, da bodo varovale vodne rezime v vodozascitnih obmocjih za pitno vodo, zavarovanih obmocjih z njihovimi tamponskimi obmocji, varovanih obmocjih in obmocjih miru kot tudi v neokrnjenih obmocjih narave in krajine.

(4) Pogodbenice priporocajo ponovno obratovanje opuscenih hidroelektrarn namesto novogradenj. Tudi pri ponovnem obratovanju veljajo dolocila prvega odstavka glede ohranjanja funkcionalnosti vodnih ekosistemov in drugih prizadetih sistemov.

(5) Pogodbenice lahko v okviru notranje zakonodaje preverijo moznosti, kako bi se lahko od koncnih porabnikov alpskih virov zahtevalo placilo po trznih cenah in na kaksen nacin ter v kaksnem obsegu je mozno tamkajsnjemu prebivalstvu dati pravicno nadomestilo za storitve, ki jih opravlja v interesu javnosti.

8. Člen

Energija iz fosilnih goriv

(1) Pogodbenice zagotavljajo, da bodo pri novih termoenergetskih objektih in napravah za proizvodnjo elektricne in/ali toplotne energije na fosilna goriva uporabljale najboljse razpolozljive tehnologije. Pri obstojecih objektih in napravah v alpskem prostoru bodo cim bolj omejevale emisije z uporabo primernih tehnologij in/ali goriv.

(2) Pogodbenice preverijo tehnicno in ekonomsko izvedljivost ter okoljsko primernost zamenjave termoenergetskih naprav na fosilna goriva z napravami, ki uporabljajo obnovljive vire energije, in z decentraliziranimi napravami.

(3) Pogodbenice sprejemajo ukrepe za spodbujanje socasne proizvodnje elektrike in toplote s ciljem ucinkovitejse rabe energije.

(4) Na obmejnih obmocjih skrbijo, ce je to izvedljivo, za harmonizacijo in povezavo svojih sistemov za nadzor emisij in imisij.

9. Člen

Jedrska energija

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da si bodo v okviru mednarodnih sporazumov izmenjavale vse informacije o jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih in napravah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na alpski prostor, s ciljem, da bodo zagotovile trajno varovanje zdravja ljudi, zivalstva in rastlinstva, njihovih zdruzb in habitatov, vkljucno z njihovimi medsebojnimi vplivi.

(2) Pogodbenice v okviru moznosti poskrbijo za uskladitev in povezavo svojih sistemov za nadzor radioaktivnosti v okolju.

10. Člen

Prenos in distribucija energije

(1) Pogodbenice si pri vseh obstojecih infrastrukturah prizadevajo za njihovo racionalizacijo in optimizacijo, upostevaje zahteve varstva okolja, predvsem potrebno ohranitev zelo obcutljivih ekosistemov in krajine, ter po potrebi sprejemajo ukrepe za varovanje prebivalstva in alpskega prostora.

(2) Pri gradnji elektricnih vodov in ustreznih omreznih postaj, plinovodov in naftovodov vkljucno s crpalnimi in kompresijskimi postajami ter drugih naprav, ki pomembno vplivajo na okolje, sprejmejo pogodbenice vse potrebne ukrepe, da se zmanjsa obremenitev prebivalstva in okolja, pri cemer je treba cim bolj uporabljati obstojece objekte in trase.

(3) Pogodbenice pri energetskih vodih posebej upostevajo pomen zavarovanih obmocij z njihovimi tamponskimi obmocji, varovanih obmocij in obmocij miru ter neokrnjena obmocja narave in krajine kot tudi ptic.

11. Člen

Renaturacija in sonaravne gradbene metode

Pogodbenice pri idejnih projektih oziroma pri predvidenih presojah vplivov na okolje v okviru veljavne zakonodaje opredelijo pogoje, pod katerimi morata potekati renaturacija lokacij in ponovna vzpostavitev vodnega rezima po dokoncanju gradnje javnih in zasebnih energetskogospodarskih objektov, ki vplivajo na okolje in ekosisteme v alpskem prostoru, pri cemer je treba cim bolj uporabljati sonaravne gradbene metode.

12. Člen

Presoja vplivov na okolje

(1) Pogodbenice pri projektiranju energetskogospodarskih naprav, navedenih v 7., 8., 9. in 10. clenu tega protokola, kot tudi pri pomembnejsih spremembah teh objektov in naprav predhodno izdelajo presojo vplivov na okolje v skladu z veljavno notranjo zakonodajo ter mednarodnimi sporazumi in dogovori.

(2) Pogodbenice soglasajo, da je treba cim bolj uporabljati najboljse razpolozljive tehnologije za odpravljanje ali zmanjsevanje obremenitev okolja, pri cemer se predvideva kot mozna alternativa tudi morebitna odstranitev objektov in naprav, ki se ne uporabljajo in niso sprejemljive za okolje.

13. Člen

Usklajevanje

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da se bodo pri projektih z morebitnimi cezmejnimi ucinki predhodno posvetovale o njihovih vplivih.

(2) Pri projektih z morebitnimi cezmejnimi ucinki morajo imeti prizadete pogodbenice moznost, da pravocasno sporocijo svoja stalisca, ki se bodo ustrezno upostevala pri stopku za dodeljevanje dovoljenj.

14. Člen

Dopolnilni ukrepi

Pogodbenice lahko za podrocje energije in trajnostnega razvoja sprejmejo poleg ukrepov, predvidenih v tem protokolu, tudi dopolnilne ukrepe.

III. poglavje

Raziskave, izobrazevanje in obvescanje

15. Člen

Raziskave in opazovanje

(1) Pogodbenice spodbujajo in s tesnim sodelovanjem usklajujejo raziskave in sistematicno opazovanje za izvajanje tega protokola, se zlasti o metodah in merilih za analizo in presojo vplivov na okolje in podnebje kot tudi o posebnih tehnologijah za varcevanje z energijo in njeno racionalno rabo v alpskem prostoru.

(2) Pri opredelitvi in preverjanju energetskopoliticnih ciljev in ukrepov kot tudi pri izobrazevanju in svetovanju prebivalstvu, gospodarstvu in teritorialnim skupnostim na lokalni ravni upostevajo rezultate raziskav.

(3) Pogodbenice poskrbijo, da se rezultati nacionalnih raziskav in sistematicnega opazovanja zbirajo v skupni sistem za stalno opazovanje in informiranje in so na voljo javnosti v okviru veljavne ureditve.

16. Člen

Izobrazevanje in obvescanje

(1) Pogodbenice spodbujajo izobrazevanje in izpopolnjevanje ter obvescanje javnosti o ciljih, ukrepih in izvajanju tega protokola.

(2) Zavzemajo se predvsem za nadaljnji razvoj izobrazevanja in izpopolnjevanja ter svetovanja na podrocju energetike in v to vkljucujejo varstvo okolja, narave in podnebja.

IV. poglavje

Izvajanje, nadzor in presojanje

17. Člen

Izvajanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo s primernimi ukrepi v okviru veljavne ureditve zagotovile izvajanje tega protokola.

18. Člen

Nadzor spostovanja obveznosti

(1) Pogodbenice redno porocajo Stalnemu odboru o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega protokola. V porocilih se navede tudi ucinkovitost sprejetih ukrepov. Alpska konferenca doloci casovno zaporedje porocanja.

(2) Stalni odbor pregleda porocila zaradi preverjanja, ali so pogodbenice izpolnile obveznosti iz tega protokola. Od pogodbenic lahko zahteva tudi dodatne informacije ali pa si pridobi informacije iz drugih virov.

(3) Stalni odbor sestavi za Alpsko konferenco porocilo o spostovanju obveznosti pogodbenic po tem protokolu.

(4) Alpska konferenca se seznani s tem porocilom. Ce ugotovi, da se obveznosti ne spostujejo, lahko sprejme priporocila.

19. Člen

Presojanje ucinkovitosti dolocb

(1) Pogodbenice redno preverjajo in presojajo ucinkovitost dolocb tega protokola. Ce je za uresnicevanje njegovih ciljev potrebno, predvidijo sprejem ustreznih sprememb tega protokola.

(2) V okviru veljavne ureditve tudi teritorialne skupnosti sodelujejo pri tem presojanju. Posvetujejo se lahko tudi z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem podrocju.

V. poglavje

Koncne dolocbe

20. Člen

Odnos med Alpsko konvencijo in protokolom

(1) Ta protokol je protokol Alpske konvencije v smislu 2. clena in drugih clenov konvencije, na katere se nanasa.

(2) Pogodbenice tega protokola so lahko samo pogodbenice Alpske konvencije. Vsaka odpoved Alpske konvencije velja tudi kot odpoved tega protokola.

(3) Kadar Alpska konferenca odloca o vprasanjih, ki se nanasajo na ta protokol, lahko o njih glasujejo samo pogodbenice tega protokola.

21. Člen

Podpis in ratifikacija

(1) Ta protokol je na voljo za podpis vsem drzavam podpisnicam Alpske konvencije in Evropski skupnosti dne 16. oktobra 1998 in pri Republiki Avstriji kot depozitarju od 16. novembra 1998.

(2) Za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta protokol zavezuje, zacne protokol veljati tri mesece po datumu, ko so tri drzave deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

(3) Za pogodbenice, ki kasneje izrazijo soglasje, da jih ta protokol zavezuje, zacne protokol veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Po zacetku veljavnosti spremembe protokola postane vsaka nova pogodbenica tega protokola pogodbenica protokola v spremenjenem besedilu.

22. Člen

Notifikacije

Depozitar obvesti v zvezi s tem protokolom vsako drzavo, navedeno v preambuli, in Evropsko skupnost o:

a) vsakem podpisu,

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi,

c) vsakem datumu zacetka veljavnosti,

d) vsaki izjavi katere od pogodbenic ali podpisnic,

e) vsakem obvestilu pogodbenice o odpovedi vkljucno z datumom, ko zacne veljati.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblasceni v ta namen, podpisali ta protokol.

Sestavljeno na Bledu dne 16. oktobra 1998 v slovenskem, francoskem, italijanskem in nemskem jeziku, pri cemer so vsa stiri besedila enako obvezujoca, v enem samem originalu, ki je deponiran v arhivu Republike Avstrije. Depozitar posreduje vsaki podpisnici overjeno kopijo.

PROTOKOL O IZVAJANJU ALPSKE KONVENCIJE IZ LETA 1991 NA PODROCJU TURIZMA

PROTOKOL "TURIZEM"

Republika Avstrija,

Francoska republika,

Italijanska republika,

Knezevina Lihtenstajn,

Knezevina Monako,

Zvezna republika Nemcija,

Republika Slovenija,

Svicarska konfederacija kot tudi

Evropska skupnost so se

v skladu s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora,

zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 2. clena Alpske konvencije,

ob upostevanju volje pogodbenic, da uskladijo gospodarske interese z ekoloskimi zahtevami in zagotovijo trajnostni razvoj,

zavedajoc se, da so Alpe zivljenjski prostor tamkajsnjega prebivalstva in okvir za njegov gospodarski razvoj,

prepricane, da mora imeti tamkajsnje prebivalstvo moznost opredeliti svoje lastne zamisli o druzbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresnicevanju v okviru veljavne ureditve,

ob spoznanju, da ima danasnji clovek v urbani civilizaciji cedalje vecje potrebe po turizmu in razlicnih prostocasnih dejavnostih,

ob spoznanju, da so Alpe zaradi velikih moznosti za prostocasne dejavnosti, bogastva njihovih krajin in raznolikosti ekoloskih razmer eno velikih obmocij za turizem in prezivljanje prostega casa v Evropi in da je treba njihov pomen obravnavati tudi cez drzavne okvire,

ob spoznanju, da pomemben delez prebivalstva nekaterih pogodbenic zivi v Alpah in da je alpski turizem v javnem interesu, ker prispeva k ohranjanju trajne poseljenosti,

ob spoznanju, da se gorski turizem razvija ob vedno vecji svetovni konkurenci in pomembno prispeva h gospodarski uspesnosti alpskega prostora,

glede na to, da se v zadnjem casu kazejo teznje po vedno vecji usklajenosti med turizmom in okoljem, kar se izraza v narascajocem zanimanju gostov za poleti in pozimi privlacno in ohranjeno naravno okolje in v prizadevanjih stevilnih lokalnih nosilcev odlocanja za izboljsanje kakovosti turisticnih obmocij v smislu varovanja okolja,

glede na to, da je treba v alpskem prostoru se posebej upostevati meje ekoloske sprejemljivosti vsakega kraja in ga oceniti po njegovih posebnostih,

ker se zavedajo, da so naravna in kulturna dediscina ter krajina bistveni temelji za turizem v Alpah,

ker se zavedajo, da so naravne, kulturne, gospodarske in institucionalne razlike, znacilne za alpske drzave, privedle do samostojnega razvoja in raznolikosti turisticne ponudbe, ki je ne sme spodriniti enolicnost na mednarodni ravni, ampak naj bo vir raznovrstnih in dopolnjujocih se oblik turizma,

ker se zavedajo, da je potreben trajnostni razvoj turisticnega gospodarstva, ki temelji na dviganju vrednosti naravne dediscine in na kakovosti ponudbe in storitev, upostevajoc, da je vecina alpskih obmocij gospodarsko odvisna od turizma, ki daje tudi moznost za prezivetje tamkajsnjega prebivalstva,

ker se zavedajo, da je treba turiste, ki obiskujejo ta obmocja, spodbujati k spostovanju narave in jim pomagati k boljsemu razumevanju prebivalstva, ki tam zivi in dela, ter ustvarjati kar najboljse razmere za pristno spoznavanje narave v alpskem prostoru v vsej njeni raznolikosti,

ker se zavedajo, da je naloga organizacij, ki opravljajo turisticne storitve, in teritorialnih skupnosti, da v alpskem prostoru usklajeno poskrbijo za izboljsanje oblikovanja turisticne ponudbe in njenega nacina delovanja,

v zelji, da se zagotovi trajnostni razvoj alpskega prostora s turizmom, ki je sprejemljiv za okolje in je tudi bistveni temelj za zivljenjske in gospodarske razmere tamkajsnjega prebivalstva,

prepricane, da se doloceni problemi lahko razresijo le cezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih drzav,

sporazumele, kot sledi:

I. poglavje

Splosne dolocbe

1. Člen

Cilj

Cilj tega protokola je v okviru veljavne ureditve prispevati k trajnostnemu razvoju alpskega prostora s turizmom, ki je sprejemljiv za okolje, in s posebnimi ukrepi in priporocili, ki upostevajo interese tamkajsnjega prebivalstva in turistov.

2. Člen

Mednarodno sodelovanje

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo odpravile ovire za mednarodno sodelovanje med teritorialnimi skupnostmi alpskega prostora in spodbujale resevanje skupnih problemov s sodelovanjem na ustrezni teritorialni ravni.

(2) Pogodbenice podpirajo okrepljeno mednarodno sodelovanje med posameznimi pristojnimi institucijami. Predvsem skrbijo za vecjo veljavo obmejnih obmocij z usklajevanjem turisticnih in prostocasnih dejavnosti, ki so sprejemljive za okolje.

(3) Kadar ukrepov ne morejo izvajati teritorialne skupnosti, ker so v drzavni ali mednarodni pristojnosti, jim je treba dati moznost, da ucinkovito zastopajo interese svojega prebivalstva.

3. Člen

Upostevanje ciljev v politiki na drugih podrocjih

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo cilje tega protokola upostevale tudi v svoji politiki na drugih podrocjih, zlasti pri urejanju prostora, v prometu, kmetijstvu, gozdarstvu, varstvu okolja in narave kot tudi pri oskrbi z vodo in energijo, da bi zmanjsale morebitne negativne ali tem ciljem nasprotujoce ucinke.

4. Člen

Sodelovanje teritorialnih skupnosti

(1) V okviru veljavne ureditve vsaka pogodbenica doloci najboljso raven usklajevanja in sodelovanja med institucijami in teritorialnimi skupnostmi, ki jih to neposredno zadeva, z namenom, da pospesuje skupno odgovornost, zlasti da izkoristi in razvija sinergijo pri izvajanju turisticne politike ter iz tega izhajajocih ukrepov.

(2) Teritorialne skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, sodelujejo v razlicnih fazah priprave in uresnicevanja te politike in ukrepov ob upostevanju svojih pristojnosti v okviru veljavne ureditve.

II. poglavje

Posebni ukrepi

5. Glen

Obvladovanje ponudbe

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo skrbele za trajnosten in okolju sprejemljiv razvoj turizma. V ta namen podpirajo oblikovanje in uresnicevanje smernic, razvojnih programov in sektorskih nacrtov na pobudo pristojnih organov na najustreznejsi ravni, ki upostevajo cilje tega protokola.

(2) Ti ukrepi bodo omogocili presojo in primerjavo prednosti in slabosti nacrtovanega razvoja, zlasti z vidika:

a) druzbenogospodarskih posledic za tamkajsnje prebivalstvo,

b) posledic za tla, vodo, zrak, naravno ravnovesje in krajino ob upostevanju posebnih ekoloskih danosti, naravnih virov in meja sprejemljivosti ekosistemov,

c) posledic za javne finance.

6. Člen

Usmeritve razvoja turizma

(1) Pogodbenice pri razvoju turizma upostevajo nacela varstva narave in ohranjanja krajine. Zavezujejo se, da bodo, kolikor je mogoce, spodbujale projekte, ki varujejo krajino in so sprejemljivi za okolje.

(2) Zavzemale se bodo za politiko trajnostnega razvoja, ki krepi konkurencno sposobnost sonaravnega turizma v alpskem prostoru in tako pomembno prispeva k druzbenogospodarskemu razvoju alpskega prostora. Dajale bodo prednost ukrepom v korist inovativnosti in uvajanja novih oblik ponudbe.

(3) Pogodbenice na obmocjih z mocnim turisticnim prometom skrbijo za uravnotezenost med intenzivnimi in ekstenzivnimi oblikami turizma.

(4) Pri spodbujevalnih ukrepih je treba upostevati nastete vidike:

a) pri intenzivnem turizmu prilagoditev obstojecih turisticnih objektov in njihove opreme ekoloskim zahtevam ter razvoj novih objektov v skladu s cilji tega protokola,

b) pri ekstenzivnem turizmu ohranjanje ali razvoj sonaravne in za okolje sprejemljive turisticne ponudbe ter dviganja vrednosti naravne in kulturne dediscine turisticnih obmocij.

7. Člen

Pospesevanje kakovosti

(1) Pogodbenice izvajajo politiko, ki je stalno in dosledno usmerjena v kakovostno turisticno ponudbo v celotnem alpskem prostoru, pri cemer je treba zlasti upostevati ekoloske zahteve.

(2) Spodbujajo izmenjavo izkusenj in izvajanje skupnih programov za izboljsanje kakovosti predvsem pri:

a) vkljucitvi objektov in naprav v krajino in v naravno okolje, b) urbanizmu, arhitekturi (novogradnje in prenove vasi),

c) nastanitvenih objektih in ponudbi turisticnih storitev,

d) uvajanju novih oblik turisticne ponudbe alpskega prostora z vecjim poudarkom na kulturnih prireditvah na posameznih obmocjih.

8. Člen

Usmerjanje turisticnih tokov

Pogodbenice podpirajo usmerjanje turisticnih tokov, se zlasti na zavarovanih obmocjih, z organiziranjem razporeda in sprejema turistov, tako da zagotavljajo nadaljnji obstoj teh obmocij.

9. Člen

Omejitve razvoja zaradi naravnega okolja

Pogodbenice skrbijo, da bo razvoj turizma prilagojen posebnostim okolja in razpolozljivim virom kraja ali regije. Ce bi doloceni projekti lahko zelo vplivali na okolje, jih je treba v okviru veljavne ureditve predhodno ovrednotiti in izsledke upostevati pri odlocanju.

10. Člen

Obmocja miru

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu s svojimi predpisi in ekoloskimi merili dolocile obmocja miru, na katerih se odpovedujejo urejanju prostora v turisticne namene.

11. Člen

Politika razvoja nastanitvenih zmogljivosti

Pogodbenice pri politiki razvoja nastanitvenih zmogljivosti ob upostevanju omejenosti razpolozljivega prostora dajejo prednost komercialnim nastanitvenim enotam, obnovi in uporabi obstojecih objektov ter posodabljanju in izboljsanju kakovosti obstojecih nastanitvenih zmogljivosti.

12. Člen

Zicnice

(1) Pogodbenice se strinjajo, da v okviru svojih nacionalnih postopkov za izdajanje dovoljenj za zicnice uveljavljajo politiko, ki poleg varnostnih zahtev in gospodarskih potreb uposteva tudi ekoloske in krajinske zahteve.

(2) Pogoj za izdajo novih obratovalnih dovoljenj in koncesij za zicnice je razstavitev in odstranitev naprav, ki se ne uporabljajo vec, in zasaditev sproscenih povrsin predvsem s samoniklimi rastlinskimi vrstami.

13. Člen

Promet in prevoz turistov

(1) Pogodbenice spodbujajo ukrepe za omejevanje prometa z motornimi vozili v turisticnih krajih.

(2) Poleg tega podpirajo zasebne ali javne pobude za boljso dostopnost turisticnih krajev in sredisc z javnimi prevoznimi sredstvi in spodbujajo turiste k uporabi takega prevoza.

14. Člen

Posebne tehnike urejanja povrsin

1-Smucarske proge

(1) Pogodbenice skrbijo za tako ureditev, vzdrzevanje in uporabo smucarskih prog, ki se najbolje vkljucujejo v krajino ob upostevanju naravnega ravnovesja in obcutljivosti biotopov.

(2) Cim bolj je treba omejiti spreminjanje terena in preurejene povrsine zazeleniti predvsem s samoniklimi rastlinskimi vrstami, ce naravne danosti to dopuscajo.

2-Naprave za zasnezevanje

Zakonodaje posameznih drzav lahko dovolijo zasnezevanje v obdobjih nizkih temperatur, znacilnih za posamezne kraje, predvsem za zavarovanje izpostavljenih delov smucisc, ce to dovoljujejo krajevne vodne, podnebne in ekoloske razmere.

15. Člen

Sportne dejavnosti

(1) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo dolocile politiko usmerjanja sportnih dejavnosti na prostem, zlasti na zavarovanih obmocjih, da bi preprecile negativne vplive na okolje. Ce je potrebno, jih lahko tudi prepovejo.

(2) Pogodbenice se zavezujejo, da bodo skrajno omejile, in ce bo potrebno, prepovedale motorizirani sport, razen v obmocjih, ki jih za to dolocijo pristojni organi.

16. Člen

Dovoz z zracnimi plovili

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo zunaj letalisc skrajno omejile ali po potrebi prepovedale dovoze z zracnimi plovili v sportne namene.

17. Člen

Razvoj gospodarsko manj razvitih obmocij

Pogodbenicam se priporoca, da na ustrezni teritorialni ravni proucijo resitve, ki omogocajo uravnotezen razvoj gospodarsko manj razvitih obmocij.

18. Člen

Razporejanje pocitnic

(1) Pogodbenice si prizadevajo za boljso prostorsko in casovno razporeditev turisticnega povprasevanja na turisticnih obmocjih.

(2) V ta namen je treba podpreti meddrzavno sodelovanje pri razporejanju pocitnic in izmenjavo izkusenj o podaljsanju sezone.

19. Člen

Spodbujanje inovacij

Pogodbenicam se priporoca, da razvijajo primerne spodbude za uresnicevanje usmeritev tega protokola. V ta namen bodo zlasti proucile organizacijo natecaja alpskih drzav za nagrajevanje inovativnih turisticnih resitev in proizvodov, ki upostevajo cilje tega protokola.

20. Člen

Sodelovanje med turizmom, kmetijstvom, gozdarstvom in obrtjo

Pogodbenice podpirajo sodelovanje med turizmom, kmetijstvom, gozdarstvom in obrtjo. Spodbujajo predvsem povezave dejavnosti, ki ustvarjajo delovna mesta v smislu trajnostnega razvoja.

21. Člen

Dopolnilni ukrepi

Pogodbenice lahko za trajnostni razvoj turizma sprejmejo poleg ukrepov, predvidenih v tem protokolu, tudi dopolnilne ukrepe.

III. poglavje

Raziskave, izobrazevanje in obvescanje

22. Člen

Raziskave in opazovanje

(1) Pogodbenice spodbujajo in s tesnim sodelovanjem usklajujejo raziskave in sistematicno opazovanje, ki koristi boljsemu poznavanju medsebojnih vplivov med turizmom in okoljem v Alpah kot tudi analizi prihodnjega razvoja.

(2) Pogodbenice poskrbijo, da se rezultati nacionalnih raziskav in sistematicnega opazovanja zbirajo v skupni sistem za stalno opazovanje in informiranje in so na voljo javnosti v okviru veljavne ureditve.

(3) Pogodbenice se zavezujejo, da si bodo izmenjevale informacije o svojih izkusnjah, ki so koristne za uresnicevanje ukrepov in priporocil tega protokola, in zbirale pomembne podatke o kakovostnem razvoju turizma.

23. Člen

Izobrazevanje in obvescanje

(1) Pogodbenice spodbujajo izobrazevanje in izpopolnjevanje ter obvescanje javnosti o ciljih, ukrepih in izvajanju tega protokola.

(2) Pogodbenicam se priporoca, da v izobrazevanje za poklice, ki so neposredno ali posredno povezani s turizmom, vkljucijo znanje o naravi in okolju. Lahko bi izvajali izvirne programe izobrazevanja, ki povezujejo turizem in okolje, kot na primer:

- "animator narave",

- "pospesevalec kakovosti turisticnih sredisc",

- "turisticni spremljevalec invalidnih oseb".

IV. poglavje

Izvajanje, nadzor in presojanje

24. Člen

Izvajanje

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo s primernimi ukrepi v okviru veljavne ureditve zagotovile izvajanje tega protokola.

25. Člen

Nadzor spostovanja obveznosti

(1) Pogodbenice redno porocajo Stalnemu odboru o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi tega protokola. V porocilih se navede tudi ucinkovitost sprejetih ukrepov. Alpska konferenca doloci casovno zaporedje porocanja.

(2) Stalni odbor pregleda porocila zaradi preverjanja, ali so pogodbenice izpolnile obveznosti iz tega protokola. Od pogodbenic lahko zahteva tudi dodatne informacije ali pa si pridobi informacije iz drugih virov.

(3) Stalni odbor sestavi za Alpsko konferenco porocilo o spostovanju obveznosti pogodbenic po tem protokolu.

(4) Alpska konferenca se seznani s tem porocilom. Ce ugotovi, da se obveznosti ne spostujejo, lahko sprejme priporocila.

26. Člen

Presojanje ucinkovitosti dolocb

(1) Pogodbenice redno preverjajo in presojajo ucinkovitost dolocb tega protokola. Ce je za uresnicevanje njegovih ciljev potrebno, predvidijo sprejem ustreznih sprememb tega protokola.

(2) V okviru veljavne ureditve tudi teritorialne skupnosti sodelujejo pri tem presojanju. Posvetujejo se lahko tudi z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem podrocju.

V. poglavje

Koncne dolocbe

27. Člen

Odnos med Alpsko konvencijo in protokolom

(1) Ta protokol je protokol Alpske konvencije v smislu 2. clena in drugih clenov konvencije, na katere se nanasa.

(2) Pogodbenice tega protokola so lahko samo pogodbenice Alpske konvencije. Vsaka odpoved Alpske konvencije velja tudi kot odpoved tega protokola.

(3) Kadar Alpska konferenca odloca o vprasanjih, ki se nanasajo na ta protokol, lahko o njih glasujejo samo pogodbenice tega protokola.

28. Člen

Podpis in ratifikacija

(1) Ta protokol je na voljo za podpis vsem drzavam podpisnicam Alpske konvencije in Evropski skupnosti dne 16. oktobra 1998 in pri Republiki Avstriji kot depozitarju od 16. novembra 1998.

(2) Za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih ta protokol zavezuje, zacne protokol veljati tri mesece po datumu, ko so tri drzave deponirale svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

(3) Za pogodbenice, ki kasneje izrazijo soglasje, da jih ta protokol zavezuje, zacne protokol veljati tri mesece po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Po zacetku veljavnosti spremembe protokola postane vsaka nova pogodbenica tega protokola pogodbenica protokola v spremenjenem besedilu.

29. Člen

Notifikacije

Depozitar obvesti v zvezi s tem protokolom vsako drzavo, navedeno v preambuli, in Evropsko skupnost o:

a) vsakem podpisu,

b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi,

c) vsakem datumu zacetka veljavnosti,

d) vsaki izjavi katere od pogodbenic ali podpisnic,

e) vsakem obvestilu pogodbenice o odpovedi vkljucno z datumom, ko zacne veljati.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblasceni v ta namen, podpisali ta protokol.

Sestavljeno na Bledu dne 16. oktobra 1998 v slovenskem, francoskem, italijanskem in nemskem jeziku, pri cemer so vsa stiri besedila enako obvezujoca, v enem samem originalu, ki je deponiran v arhivu Republike Avstrije. Depozitar posreduje vsaki podpisnici overjeno kopijo.

[1] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

[2] UL L 61, 12.3.1996, str. 31.

[3] COM(2002)179 „Na poti k tematski strategiji za varovanje tal“.

[4] UL C 87 E, 7.4.2004, str. 395 isl.

[5] Svet „Okolje“ z dne 25. junija 2002.

[6] UL L 181, 4.7.1986, str. 6.

[7] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

[8] COM(1997)599 končno „Bela knjiga o strategiji Skupnosti in akcijskem planu“; COM(2002)321 končno Končni dokument o Zeleni knjigi „Na poti k evropski strategiji oskrbe z energijo“; UL L 283, 27.10.2001, str. 33 isl. direktiva 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo; UL L 1, 4.1.2003, str. 65., Direktiva 2002/91/EC o energijskih lastnostih zgradb; UL L 176, 15.7.2003, str. 29 isl., Odločba št. 1230/2003/ES o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: „Inteligentna energija – Evropa“ (2003 - 2006).

[9] COM(2003)716.

[10] SEC(2004)24.

[11] […]

[12] UL L 61, 12.3.1996, str. 31 isl.

[13] UL L 242, 10.9.2002, str. 1 isl.

[14] UL L 181, 4.7.1986, str. 6ff.