[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.05.2005

KOM(2005) 221 končno

2005/0099 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o določanju minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Okvir predloga

( Razlogi in cilji predloga

Reja piščancev za proizvodnjo mesa predstavlja pomemben kmetijski sektor v EU. To je ponazorjeno z dejstvom, da je v EU-15 za proizvodnjo mesa vsako leto zaklanih več kot 4 milijarde piščancev[1], kar je večje število živali kot v katerem koli drugem sistemu kmetovanja. S pristopom desetih novih držav članic 1. maja 2004 se je ta številka povečala za približno 18 %. V primerjavi z drugimi živinorejskimi sektorji je proizvodnja piščancev za meso en najbolj intenzivnih sistemov kmetovanja. Vseeno ta vrsta proizvodnje predstavlja izzive za dobro počutje in zdravje zadevnih živali. Ta sektor ni zajet v nobeni posebni zakonodaji Skupnosti; v uporabi so le splošne zahteve Direktive 98/58/ES o zaščiti rejnih živali. Zato se je Komisija odločila, da predlaga posebno Direktivo Sveta, ki določa minimalna pravila za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa.

( Splošni okvir

V poročilu Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali, objavljenem marca 2000, z naslovom „Dobro počutje piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (brojlerjev)“ so bile opredeljene številne težave v zvezi z dobrim počutjem živali, kot so motnje presnove, katerih posledica so težave z nogami, trebušna vodenica, sindrom nenadne smrti in druge zdravstvene težave.

Cilj predloga Komisije, ki je priložen temu sporočilu, je uvesti izboljšave v zvezi z dobrim počutjem živali pri intenzivni reji piščancev s pomočjo tehničnih in upravnih zahtev za predelovalne obrate, vključno z okrepljenim spremljanjem na kmetijah in okrepljenim pretokom informacij med pridelovalcem, pristojnimi organi in klavnico, ki temelji na spremljanju piščančjih trupov s posebnim poudarkom na dobrem počutju živali pred zakolom. Ta predlog bo ključni element v okviru evropskega akcijskega načrta o dobrem počutju živali, ki ga bo Komisija pripravila v letu 2005. Ta jasno dokazuje zavzemanje Komisije za podporo političnih predlogov s ciljem izboljšanja standardov dobrega počutja živali, ob upoštevanju težav s sistemi tekoče proizvodnje, ki so jih opredelili znanstveniki. Prav tako odgovarja rastočim zahtevam civilne družbe v EU, da se je treba približati višjim standardom zaščite živali.

( Obstoječe določbe na področju predloga

Dobro počutje piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, ni zajeto v nobeni posebni zakonodaji Skupnosti; v uporabi so le splošne zahteve Direktive 98/58/ES o zaščiti rejnih živali. Komisija se zaveda, da imajo raznovrstne nacionalne zahteve za zaščito piščancev in različni prostovoljni sistemi zagotavljanja kakovosti, ki vsebujejo nekatere vidike, povezane z dobrim počutjem živali, v celotni EU možnost izkrivljanja pogojev konkurence in lahko ovirajo nemoteno delovanje tržne ureditve. Evropski državljani so vse bolj zaskrbljeni glede zdravja in dobrega počutja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa. Še zlasti številne organizacije za dobro počutje živali so sprožile ukrepe, ki zahtevajo izboljšane standarde glede dobrega počutja.

Prav tako je dobro znano, da dobri načini upravljanja kmetij ne vplivajo samo na izboljšanje pogojev za zdravje in dobro počutje živali, ampak bi lahko tudi pomagali preprečiti bolezni in ublažiti vse negativne okoljske vplive kmetijske dejavnosti.

Na podlagi tega in ob upoštevanju sklepov, predstavljenih v poročilu Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali, je Komisija odločila, da predlaga Direktivo Sveta o zaščiti piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa.

( Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali, priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, zahteva, da Skupnost in države članice pri oblikovanju in izvajanju politik na področju kmetijstva v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali, pri čemer spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic, zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine. Živa perutnina je navedena v Prilogi I Pogodbe, ki je pravna podlaga za ukrepe za izboljšanje zaščite takšnih živali.

2. POSVETOVANJE ZAINTERESIRANIH STRANK IN PRESOJA VPLIVOV

( Posvetovanje z zainteresiranimi strankami

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošen profil udeležencev

Pripravljalno delo za predlog vključuje posvetovanja z glavnimi predstavniki industrije, potrošniškimi organizacijami in organizacijami za dobro počutje živali ter razprave z ustreznimi strokovnjaki iz držav članic. V okviru tega so bile organizirane številne delovne skupine Komisije s predstavniki držav članic, vključno s študijskim obiskom na Švedskem, ki ga je organiziralo švedsko Ministrstvo za kmetijstvo, na katerem je bila predstavljena praktična uporaba njihovega programa za dobro počutje piščancev, vključno s točkovnim sistemom za poškodbe nožnih blazinic piščancev. Septembra 2003 in decembra 2004 so bila organizirana tudi posebna srečanja, namenjena posvetovanju z interesnimi skupinami.

Povzetek odzivov in kako so bili ti upoštevani

Rezultati izvedenih posvetovanj podpirajo pristop, da bi lahko bile težave v zvezi z dobrim počutjem živali rešene z izvajanjem okrepljenega lastnega nadzora na kmetijah in vključevanjem kazalcev dobrega počutja živali pri pregledu po zakolu.

Organizacije za dobro počutje živali so poudarile, da so med največjimi težavami za živali visoka stopnja rasti (zaradi genetske selekcije) in s tem povezane težave z nogami, velika gostota naselitve in omejeno hranjenje matičnih skupin. Komisija načrtuje, da bo na podlagi nadaljnjih znanstvenih nasvetov Svetu in Evropskemu parlamentu predložila posebno poročilo o vplivu genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, katerih posledica je slabo počutje piščancev.

Organizacije proizvajalcev so priznale, da so se pojavile težave v zvezi z dobrim počutjem živali in poudarile, da poskuša industrija v zvezi s tem doseči izboljšave. V tem okviru so predstavniki proizvajalcev izjavili, da bi bili zakonodajni ukrepi za boljšo usklajenost proizvodnih pogojev na evropski ravni dobrodošli, dokler ni izbran realen pristop za postopno izvajanje ukrepov.

Vsi udeleženci so se strinjali, da je usposabljanje oseb, odgovornih za živali, pomembno. Prav tako so bile prepoznane koristi kazalcev spremljanja dobrega počutja živali v klavnicah kot sredstev za opredeljevanje težav v zvezi z dobrim počutjem živali na kmetijah.

( Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

Zadevna znanstvena/strokovna področja

Znanstveni nasveti na področju zdravja in dobrega počutja živali.

Uporabljena metodologija

Marca 2000 je Znanstveni odbor za zdravje in dobro počutje živali kot odgovor na zahtevo Komisije sprejel sporočilo „Dobro počutje piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (brojlerji)“.

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja

Znanstveni odbor za zdravje in dobro počutje živali

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov

Možna resna tveganja z nepopravljivimi posledicami niso bila omenjena.

Poročilo Znanstvenega odbora ugotavlja, da je večina težav v zvezi z dobrim počutjem piščancev neposredno povezanih s selekcijo za višje stopnje rasti in boljšo pretvorbo hrane. Z genetsko selekcijo je bilo spremenjenih veliko lastnosti presnove in vedenja. Posledice motenj v presnovi so težave z nogami, trebušna vodenica, sindrom nenadne smrti in druge zdravstvene težave.

Kazalec za pojav težav v zvezi z dobrim počutjem živali, ki je uporabljen v znanstvenem poročilu, je primerjava umrljivosti med navadnimi piščanci za proizvodnjo mesa (umrljivost 1 % na teden), piščanci tistih vrst, ki rastejo počasneje in jim je bil podeljen znak „Label rouge“ (umrljivost 0,25 % na teden) in jarčkami kokoši nesnic (0,14 %).

Kot glavne težave z zdravjem in dobrim počutjem živali so navedene:

Umrljivost je v standardnih proizvodnih enotah brojlerjev višja kot v drugih vrstah kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s piščanci (pitanje piščancev vrste, ki rastejo počasneje, ali reja kokoši nesnic). Umrljivost mladih piščancev je lahko povezana z dejavniki, ki so nanje vplivali pred valjenjem, kot je na primer kakovost jajc. Pri starejši perutnini imajo motnje v presnovi, povezane s hitro rastjo, pomemben vpliv.

Okvare okostja, še zlasti različne oblike šibkosti nog, lahko škodujejo dobremu počutju živali, ker zmanjšajo sposobnost premikanja, ki je v hujših primerih povezana z bolečino in neugodjem. Šibkost in deformacije kosti lahko povzročijo zlome v času lova in zakola piščancev. Vzroki za okvaro okostja so lahko infekcijski, razvojni ali degenerativni.

Kontaktni dermatitis se pojavi v obliki mehurjev na prsih, opeklin v predelu skočnega sklepa ali najpogosteje v obliki dermatitisa na nožnih blazinicah. Hujše poškodbe lahko povzročijo bolečino in so vzrok za ostale infekcije, katerih posledica je slabše zdravstveno stanje in slaba produktivnost. Kakovost stelje se zdi pomemben dejavnik, ki prispeva k nastanku težave.

Trebušna vodenica je pomembna smrtna bolezen, ki izvira iz presnove. Kakovost zraka, svetlobni pogoji, temperatura in prehrana so pomembni dejavniki, ki vplivajo na tveganje pojava trebušne vodenice.

Sindrom nenadne smrti ima številne dejavnike tveganja in vzroke zanj, ki so podobni tistim pri trebušni vodenici. Ker ta sindrom v nekaj minutah povzroči smrt perutnine, ki je sicer v dobrem stanju, je lahko dobro počutje v tem primeru manj pomembno kot pri trebušni vodenici, ki povzroči kronično trpljenje.

Težave z dihanjem in sluznico so lahko povezane z infekcijskimi ali neinfekcijskimi vzroki, vključno s tistimi, ki so povezani s slabo kakovostjo zraka. Patologije dihal predstavljajo kazalec za higienske standarde v obratih in lahko kažejo na težave z nadzorom zraka v prostoru.

Toplotno neugodje pomembno vpliva na dobro počutje perutnine. Piščanci doživljajo toplotno ugodje le v zelo ozkem obsegu temperature prostora. Nevarnost toplotnega pritiska se povečuje z rastjo perutnine, ker se takrat poveča proizvodnja toplote pri presnovi, zmanjša pa se prostor, namenjen posameznemu piščancu. Toplotno ugodje ni odvisno le od temperature, ampak nanj vpliva tudi relativna vlažnost.

Posledica vedenjskih omejitev, ki jih povzroča visoka gostota naselitve, je lahko nezmožnost gibanja in hranjenja, kar lahko negativno vpliva na dobro počutje piščancev.

Načini za javno dostopnost strokovnih nasvetov

Mnenje Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali je na voljo na spletni strani

http://europa.eu.int/comm/food/fs/sc/scah/out39_en.pdf

( Presoja vplivov

Prepoznane politične možnosti so:

- Brez ukrepanja:

Ta možnost ne bi zadostila vedno večji zaskrbljenosti javnosti glede dobrega počutja piščancev. Hkrati si industrija želi boljšo usklajenost na evropski ravni, da bi se tako izognila motnjam na trgu zaradi različne nacionalne zakonodaje in prostovoljnih sistemov zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni, uvedenih na zahtevo trgovcev na drobno in potrošnikov.

- Določanje minimalnih zahtev glede dobrega počutja piščancev za proizvodnjo mesa: direktiva ali uredba s podrobnim opisom opreme in prostorov, ki so v uporabi pri reji piščancev.

Ta možnost bi lahko izpolnila pričakovanja javnosti v zvezi z dobrim počutjem piščancev. Vseeno pa bi lahko pri zelo strogi ureditvi tehničnih podrobnosti pri uporabljenih načinih reje primanjkovala potrebna prožnost glede različnih uporabljenih sistemov kmetovanja. Razvoj bolj učinkovitih in živalim prijaznih načinov kmetovanja zahteva zakonodajni okvir, ki ponuja dovolj prožnosti. Zakonodaja, ki ureja preveč tehničnih podrobnosti, lahko ovira stalni tehnični razvoj sektorja.

- Celostni pristop: Usklajevanje tehničnih zahtev v zvezi s ključnimi dejavniki za dobro počutje piščancev v povezavi s spremljanjem jat po zakolu, ki temelji na kazalcih, vključenem v post-mortalne preglede v primeru sistemov najbolj intenzivne proizvodnje.

Za predlog je bil izbran ta pristop, ki je usmerjen v proizvodnjo.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

( Povzetek predlaganega ukrepanja

Predlagana je direktiva Sveta, ki določa minimalna pravila za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa.

( Pravna podlaga

Člen 37 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

( Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti velja, če predlog ne sodi pod izključno pristojnost Skupnosti.

Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi naslednjega.

Razlike v obstoječih pravilih v tem sektorju lahko izkrivijo pogoje konkurence in vplivajo na nemoteno delovanje ureditve skupnega trga za piščančje meso. Zaradi nadnacionalne narave tega trga ukrepanje posamezne države članice ne zadostuje za dosego ciljev iz tega predloga.

Cilji predloga bodo bolje doseženi z delovanjem Skupnosti zaradi naslednjega.

Obstaja potreba po vzpostavitvi skupnih minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, da se zagotovi racionalni razvoj proizvodnje. Zaradi obsega tega sektorja lahko to najbolje dosežemo z ukrepanjem na ravni EU.

Danes reja piščancev sodi v področje uporabe Direktive 98/58/ES o splošnih zahtevah za zaščito rejnih živali. Medtem ko v različnih državah članicah obstajajo prostovoljni proizvodni sistemi, ki vsebujejo zahteve za dobro počutje živali, imata le Švedska in Danska posebno zakonodajo za zaščito teh piščancev.

Boljše usklajevanje minimalnih pravil na ravni Skupnosti za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, bi pomagalo, da bi se izognili motnjam na trgu zaradi različne nacionalne zakonodaje in prostovoljnih sistemov zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni.

Zato je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti.

( Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjega.

Predlog določa minimalne standarde za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa. Države članice lahko, ob upoštevanju splošnih pravil iz Pogodbe, na svojem ozemlju ohranijo ali uporabijo določbe za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, ki so strožji od predpisov iz te direktive.

Cilj predloga Komisije, ki je priložen temu sporočilu, je uvesti izboljšave v zvezi z dobrim počutjem živali pri intenzivni reji piščancev z obveznim spoštovanjem tehničnih zahtev in zahtev o upravljanju za obrate, vključno z okrepljenim spremljanjem na kmetijah in večjim pretokom podatkov med pridelovalcem, pristojnimi organi in klavnico, ki temelji na spremljanju jat s posebnim poudarkom na dobrem počutju živali pred zakolom.

Pomembno je poudariti, da so že danes znotraj tega močno integriranega sistema proizvodnje zbrani izčrpni podatki o proizvodnih parametrih. Zdi se, da je uporaba teh podatkov, ne le za tržne namene ali nadzor higienskih zahtev, ampak tudi za spremljanje pogojev za dobro počutje na kmetijah, stroškovno učinkovit in uspešen način za izboljšanje dobrega počutja živali.

Ta celostni pristop je tudi pomemben vodilni motiv nove zakonodaje o higieni živil in veterinarskem nadzoru. Ta splošna zakonodaja, ki zajema tudi vidike dobrega počutja živali, zagotavlja tudi pretok podatkov med kmetijo in klavnico. V času obsežnih posvetovanj z interesnimi skupinami med izdelavo predloga so ta pristop pozdravile vse zainteresirane stranke.

( Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: direktiva.

Drugi načini ne bi bili primerni zaradi naslednjega.

Uredba o tehničnih podrobnostih uporabljenih vrst reje ne bi zagotovila potrebne prožnosti glede različnih uporabljenih sistemov kmetovanja. Razvoj bolj učinkovitih in živalim prijaznih načinov kmetovanja zahteva zakonodajni okvir, ki ponuja zadostno prožnost. Zakonodaja, ki določa preveč tehničnih podrobnosti, lahko ovira stalni tehnični razvoj sektorja.

Uredba bi ponudila prednosti splošne uporabe, saj je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah brez dodatnega upravnega bremena nacionalnega akta, ki je potreben za prenos. Vseeno pa so različne države članice na posebnem področju zakonodaje glede zdravja in dobrega počutju živali že prej izrazile naklonjenost direktivam, ki so zavezujoče glede cilja, ki ga je treba doseči, a državam članicam puščajo izbiro oblike in načina za dosego teh ciljev. Akt o prenosu je treba torej pripraviti v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ponuja možnost prilagoditve zakonodaje, ob upoštevanju posebnih nacionalnih okoliščin.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog nima nobenih posledic na proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

( Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

( Korelacijska tabela

Države članice morajo predložiti Komisiji besedilo nacionalnih predpisov, s katerimi se prenese ta direktiva, ter korelacijsko tabelo med omenjenimi določbami in to direktivo.

( Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor.

2005/0099 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

ki določa minimalna pravila za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali, priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, zahteva, da morajo Skupnost in države članice pri oblikovanju in izvajanju kmetijske politike v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali, in pri tem spoštovati zakonodajno ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic, zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine.

(2) Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali[6], pripravljena na podlagi Evropske konvencije za zaščito rejnih živali[7] („Konvencija“), določa minimalne standarde za zaščito rejnih živali, vključno z določbami o nastanitvi, hrani, vodi in negi, ki ustreza njihovim fiziološkim in etološkim potrebam;

(3) Skupnost je pogodbenica Konvencije, v okviru katere je bilo sprejeto posebno priporočilo v zvezi z domačo kokošjo ( Gallus gallus ), ki vključuje dodatne določbe za rejno perutnino za proizvodnjo mesa.

(4) Poročila Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali z dne 21. marca 2000 o dobrem počutju piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (brojlerjev), ugotavlja, da hitre stopnje rasti tistih vrst piščancev, ki so zdaj uporabljeni za ta namen, ne spremlja zadovoljiva raven zdravja in dobrega počutja živali in da so negativni vplivi velike gostote naselitve zmanjšani v zgradbah, v katerih so lahko vzdrževani dobri klimatski pogoji.

(5) Treba je vzpostaviti pravila na ravni Skupnosti za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, da bi se izognili izkrivljanju konkurence, ki lahko ovira nemoteno delovanje ureditve skupnega trga v tem sektorju ter zagotovili racionalni razvoj sektorja.

(6) V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se za doseganje osnovnega cilja uvedbe izboljšav v zvezi z dobrim počutjem živali pri intenzivni reji piščancev, določijo minimalna pravila za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa. Ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe.

(7) Pravila se morajo osredotočiti na težave v zvezi z dobrim počutjem živali v sistemih intenzivne reje. Da bi se izognili nesorazmernim ukrepom, ki se uporabljajo za rejo majhnih jat piščancev, je treba določiti najnižji prag za uporabo te direktive.

(8) Poleg tega morajo biti nekatere vrste sistemov ekstenzivne proizvodnje izvzete iz nekaterih posebnih zahtev te direktive. Takšna izvzetja morajo temeljiti na sklicevanjih na prosto rejo piščancev v Uredbi Komisije (EGS) št. 1538/91 z dne 5. junija 1991 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1906/90 o določenih tržnih standardih za perutnino.[8]

(9) Pomembno je, da so osebe, ki skrbijo za piščance, seznanjene s potrebnimi zahtevami v zvezi z dobrim počutjem živali in se ustrezno usposabljajo za izvajanje svojih nalog.

(10) Pri vzpostavljanju pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, se mora ohraniti ravnovesje med različnimi vidiki, ki jih je treba upoštevati v zvezi z dobrim počutjem in zdravjem živali, gospodarskimi in socialnimi vidiki ter vplivom na okolje.

(11) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora za zagotovitev preverjanja skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter pravili o zdravju in dobrem počutju živali[9] vzpostavlja okvir za uradne nadzore, vključno s preverjanjem skladnosti s pravili o dobrem počutju živali, kot so določbe te direktive. Poleg tega navedena uredba določa, da morajo države članice predložiti letna poročila o izvajanju večletnih nacionalnih načrtov za nadzor, vključno z rezultati izvedenih nadzorov in revizij.

(12) V nekaterih državah članicah že obstajajo različni prostovoljni sistemi za označevanje piščančjega mesa; temeljijo na skladnosti s standardi dobrega počutja živali in drugimi parametri.

(13) Na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo takšnih prostovoljnih sistemov označevanja, je primerno, da Komisija predloži poročilo o možni uvedbi posebnega usklajenega obveznega režima označevanja na ravni Skupnosti za piščančje meso, mesne izdelke in proizvode, ki temelji na skladnosti s standardi dobrega počutja živali, vključno z možnimi družbeno-ekonomskimi posledicami, vplivi na gospodarske partnerje Skupnosti in skladnostjo takšnega režima označevanja s predpisi Svetovne trgovinske organizacije.

(14) Primerno je, da Komisija predloži poročilo, ki temelji na novih znanstvenih dokazih in upošteva nadaljnje raziskave in praktične izkušnje, za nadaljnje izboljšanje dobrega počutja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, vključno s starši teh piščancev, zlasti v zvezi z vidiki, ki jih ta direktiva ne zajema. To poročilo mora zlasti obravnavati vpliv genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, ki škodujejo dobremu počutju piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa.

(15) Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(16) Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te direktive, morajo biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[10] –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za piščance, ki se gojijo za proizvodnjo mesa.

Vendar pa ta direktiva ne velja za:

a) obrate z manj kot 100 piščanci;

b) obrate z matičnimi skupinami piščancev;

c) valilnice.

Države članice lahko na področju, ki ga pokriva ta direktiva, uvedejo strožje ukrepe.

Člen 2Opredelitve pojmov

1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

a) „lastnik“ ali „rejec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali osebe, ki so častniki piščancev ali so drugače odgovorne ali skrbijo zanje bodisi stalno bodisi začasno;

b) „pristojni organ“ pomeni osrednji organ države članice, ki je pristojen za izvajanje veterinarskih ali zootehničnih pregledov, ali drugi organ, kateremu je ta organ dodelil to pristojnost;

c) „uradni veterinar“ pomeni veterinarja, ki je usposobljen v skladu s poglavjem IV(A) oddelka III Priloge I Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004[11], da deluje na takšnem položaju, in ga imenuje pristojni organ;

d) „piščanec“ pomeni žival vrste Gallus gallus , rejene za proizvodnjo mesa;

e) „obrat“ pomeni proizvodno enoto, v kateri gojijo piščance;

f) „enota obrata“ pomeni hlev za perutnino ali ločen del v perutninskem hlevu, kjer se goji jata piščancev;

g) „uporabna površina“ pomeni površino s steljo, ki je vedno dosegljiva piščancem.

2. Opredelitev pojma „uporabna površina“ v odstavku 1(g) se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 9, da se vključi površine, ki niso pokrite s steljo, a kljub temu zagotavljajo dobro počutje vsaj v tolikšni meri kot površine, pokrite s steljo.

Člen 3 Zahteve za rejo piščancev

1. Države članice zagotovijo, da lastnik ali rejec ravna v skladu z zahtevami iz Priloge I.

2. Države članice zagotovijo, da gostota naselitve na kvadratni meter uporabne površine („uporabna površina“) v obratih ali posameznih enotah obratov ne presega 30 kilogramov žive teže.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice zagotovijo, da pri reji piščancev gostota naselitve ne presega 38 kilogramov žive teže v obratih ali posameznih enotah obratov, če lastnik ali rejec ravna v skladu z zahtevami iz Priloge II, poleg zahtev iz Priloge I.

V takšnih primerih odstopanj države članice zagotovijo, da:

a) pristojni organ izvaja inšpekcijske preglede, spremljanje in nadaljnje ukrepe, ki so določeni v Prilogah III in IV; in

b) uradni veterinar, odgovoren za uradni nadzor v klavnici, ravna v skladu z zahtevami iz Priloge IV.

4. Odstavka 2 in 3 tega člena in točki 6 in 7 Priloge I k tej direktivi ne veljajo za prosto rejo piščancev iz točk (c), (d) ali (e) Priloge IV Uredbe Komisije (EGS) št. 1538/91.

Člen 4Usposabljanje in usmerjanje oseb, ki se ukvarjajo s piščanci

1. Države članice zagotovijo, da:

a) so lastniki ali rejci in osebe, ki so pri njih zaposlene ali z njimi sodelujejo pri reji ali ulovu ali natovarjanju piščancev:

i) prejeli navodila in smernice o ustreznih zahtevah v zvezi z dobrim počutjem živali, vključno z zahtevami o načinih izbiranja živali za zakol, ki se uporabljajo v obratih; in

ii) dovolj usposobljeni za izvajanje svojih nalog.

b) so na voljo ustrezni programi usposabljanja za osebe iz točke (a).

2. Programi usposabljanja iz odstavka 1(b) („programi usposabljanja“) se osredotočajo na vidike dobrega počutja živali in še zlasti pokrivajo vsebine iz Priloge V.

3. Države članice zagotovijo, da se vzpostavi sistem za nadzor in odobritev programov usposabljanja. Lastnik ali rejec piščancev ima potrdilo, ki ga priznava pristojen organ države članice, o končanem programu usposabljanja ali o pridobljenih izkušnjah, enakovrednih takšnemu usposabljanju.

4. Države članice lahko priznajo prej pridobljene izkušnje [pred 1. decembrom 2006] kot enakovredne udeležbi na takšnem usposabljanju in izdajo potrdila o takšni enakovrednosti.

5. Podrobna pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9.

Č len 5 Označevanje piščančjega mesa

Komisija najpozneje dve leti od datuma sprejetja te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o možni uvedbi posebnega usklajenega obveznega režima označevanja na ravni Skupnosti za piščančje meso, mesne izdelke in proizvode, ki temelji na spoštovanju standardov dobrega počutja živali.

Poročilo upošteva možne socialnoekonomske posledice, vplive na gospodarske partnerje Skupnosti in skladnost takšnega režima označevanja s predpisi Svetovne trgovinske organizacije.

Poročilo spremljajo ustrezni zakonodajni predlogi, ki upoštevajo takšna načela in izkušnje, ki so jih države članice pridobile z uporabo prostovoljnih sistemov označevanja.

Člen 6Podatki, ki jih predložijo države članice, in poznejše poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu

1. Najpozneje pet let od datuma sprejetja te direktive države članice Komisiji predložijo povzetek zbranih podatkov, kot je določeno v točkah 1 in 2 Priloge IV.

Komisija na podlagi podatkov in znanstvenega mnenja Evropske agencije za varno hrano Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vplivu genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, katerih posledica je slabo počutje piščancev. Če je potrebno, se temu poročilu priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

2. Obliko podatkov, ki jih je treba predložiti, kot je predvideno v odstavku 1, določi Komisija v roku dveh let od datuma sprejetja te direktive v skladu s postopkom iz člena 9.

Člen 7Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje njihovega izvrševanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice seznanijo Komisijo s temi določbami najpozneje do [1. decembra 2006] in jo nemudoma obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi ali dopolnitvi.

Člen 8 Izvedbena pooblastila

1. Ukrepi, potrebni za zagotovitev enotnega izvajanja te direktive, se lahko sprejmejo po postopku iz člena 9. Še zlasti se v skladu s postopkom iz člena 9 sprejmejo podrobna pravila za uporabo točkovnega sistema iz točke 4 Priloge IV.

2. Priloge se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 9.

Člen 9Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/EGS in rok, določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

Člen 10Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do [1. decembra 2006]. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo teh predpisov in koleracijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji vsebino besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 11 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA VSE OBRATE

(v skladu s členom 3)

Napajalniki

1. Napajalniki so nameščeni in vzdrževani tako, da izlitje ni mogoče.

Krma

2. Krma je vedno na razpolago in se je piščancem ne sme vzeti več kot dvanajst ur pred pričakovanim časom zakola.

Stelja

3. Vsi piščanci imajo stalen dostop do stelje, ki je na površju suha in krhka.

Prezračevanje in gretje

4. Prezračevanje je takšno, da se prepreči pregretje, in po potrebi v kombinaciji s sistemi za ogrevanje, da se odstrani vlaga.

Hrup

5. Raven hrupa se zmanjša na minimum. Prezračevalne ventilatorje, naprave za krmljenje ali drugo opremo se oblikuje, namesti, z njo upravlja in se jo vzdržuje tako, da povzroča kar najmanj hrupa.

Svetloba

6. Vsi objekti imajo podnevi osvetlitev najmanj 20 luksov, merjeno v višini piščančjih oči, ki osvetljuje celotno površino tal. Kadar je potrebno, se po nasvetu veterinarja lahko dovoli začasno zmanjšanje stopnje osvetlitve.

7. V roku treh dni po tem, ko so piščanci nameščeni v objekt, in do treh dni pred predvidenim datumom zakola, mora svetloba slediti 24-urnemu ritmu in vključevati obdobja teme, ki trajajo skupaj najmanj 8 ur, z najmanj enim neprekinjenim obdobjem teme, ki traja najmanj 4 ure.

Inšpekcijski pregledi

8. Vsi piščanci v obratu morajo biti pregledani najmanj dvakrat dnevno. Rejec vzpostavi postopek, ki zagotavlja, da gre oseba, ki izvaja pregled, mimo vseh piščancev v razdalji ne več kot treh metrov.

9. Piščanci, ki so resno poškodovani ali kažejo znake slabega zdravja, kot so npr. piščanci s težavami pri hoji, hudo trebušno vodenico ali hujšimi oblikami deformacij, in je velika verjetnost, da trpijo, prejmejo ustrezno zdravljenje ali pa so takoj izbrani za zakol.

Čiščenje

10. Dele objektov, opreme ali instrumentov, ki so v stiku s piščanci, je treba temeljito čistiti in razkužiti ob vsaki izpraznitvi in preden je v enoto naseljena nova jata piščancev.

Vodenje evidence

11. Poleg evidence, ki se vodi v skladu s točko 5 Priloge k Direktivi 98/58/ES, lastnik ali rejec hrani za vsako enoto obrata evidenco, ki vključuje:

a) število na novo naseljenih piščancev;

b) izvor piščancev;

c) datum, količino in vrsto dostavljene krme;

d) zdravstveno in veterinarsko zdravljenje, ki se izvaja;

e) vsakodnevno umrljivost z navedbo vzrokov, če so znani;

f) vsakodnevno temperaturo v hlevu (najvišjo in najnižjo);

g) povprečno težo piščancev, ko so poslani v zakol;

h) število piščancev, poslanih v zakol, in število mrtvih piščancev ob prihodu v klavnico.

Ti podatki se hranijo vsaj tri leta in so na voljo pristojnemu organu med izvajanjem inšpekcijskega pregleda ali če se jih drugače zahteva.

Kirurški posegi

12. Prepovedani so vsi kirurški posegi, ki se izvajajo zaradi drugih razlogov, kot sta zdravljenje ali diagnostika, in ki povzročijo poškodbo ali izgubo občutljivega dela telesa ali spremembo kostne zgradbe.

Vendar lahko države članice za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma odobrijo obrezovanje kljunov pod pogojem, da ga izvaja usposobljeno osebje na piščancih, ki so stari manj kot 10 dni. Poleg tega lahko države članice odobrijo kastracijo piščancev moškega spola. Kastracijo lahko le pod veterinarskim nadzorom izvaja osebje, ki se je udeležilo usposabljanja, ki ga odobri pristojni organ.

PRILOGA II

ZAHTEVE ZA VEČJO GOSTOTO NASELITVE

(v skladu s členom 3(3))

Uradno obvestilo in dokumentacija

1. Lastnik ali rejec obvesti pristojni organ o svoji nameri za uporabo gostote naselitve, ki je večja od 30 kilogramov žive teže.

To uradno obvestilo ima priložen povzetek podatkov iz dokumentacije, zahtevane pod točko 2. Uradno obvestilo odobri veterinar, ki obiskuje obrat. Vseeno pa takšna odobritev lastnika ali rejca ne oprosti pravnih obveznosti iz te direktive.

2. Lastnik ali rejec hrani zbrano dokumentacijo, ki podrobno opisuje sistem proizvodnje, in jo ima na voljo v obratu. Ta dokumentacija vsebuje zlasti podatke o naslednjih zadevah:

a) tehnični podatki o obratu in njegovi opremi:

i) načrt obrata, vključno z merami površin, ki jih zasedajo piščanci;

ii) sistemi prezračevanja, hlajenja in ogrevanja, vključno z njihovo lokacijo, načrt prezračevanja, podrobni parametri o kakovosti ciljnega zraka, kot so zračni tok, hitrost zraka in njegova temperatura;

iii) sistemi za krmljenje in napajanje ter njihova lokacija;

iv) alarmni sistemi in rezervni sistemi za primer izpada električne energije;

v) vrsta tal in stelja, ki je običajno v uporabi;

b) cilji proizvodnje;

c) upravljanje:

i) število ljudi, ki skrbijo za piščance, vključno s kontaktnimi podatki za nujne primere;

ii) usposobljenost lastnika ali rejca in ostalih oseb, ki skrbijo za piščance;

iii) dobavitelji piščancev in krme;

iv) veterinar, ki obiskuje obrat;

v) inšpekcijski načrt in postopki vsakodnevnega upravljanja obrata, vključno s postopkom izbiranja piščancev za zakol;

vi) inšpekcijski načrt in načrt vzdrževanja tehnične opreme;

vii) postopki izpraznitve, vključno z ulovom piščancev;

viii) postopki čiščenja in razkuževanja,

ix) načrt za ukrepanje v primeru izpada električne energije.

Ta dokumentacija je na razpolago pristojnim organom na njihovo zahtevo in se mora posodabljati. Zlasti se beleži tehnične preglede prezračevalnega in alarmnega sistema.

Lastnik ali rejec brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ o vsaki bistveni spremembi opisanega obrata, opreme ali postopkov.

Zahteve za obrate in osebje

3. Lastnik ali rejec zagotovi, da je vsaka enota obrata opremljena s sistemi za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, ki so zasnovani, zgrajeni in delujejo na način, da:

a) koncentracija NH3 ne presega 20 ppm in koncentracija CO2 ne presega 3000 ppm, merjeno v višini glav piščancev;

b) ko zunanja temperatura v senci presega 30 °C, temperatura v obratu ne presega te zunanje temperature za več kot 3 °C;

c) ko je zunanja temperatura nižja od 10 °C, relativna vlažnost v enoti obrata ne presega 70 %.

Sistem prezračevanja, ogrevanja in hlajenja se pregleduje v časovnih razmikih, navedenih v zahtevani dokumentaciji pod točko 2(c).

Spremljanje in beleženje v obratu

4. V obratu lastnik ali rejec za vsako enoto obrata spremlja in beleži naslednje spremenljivke:

a) temperaturo in relativno vlažnost v vsaki enoti obrata nepretrgoma;

b) količino vode, ki so jo porabili piščanci, v vsaki enoti obrata vsak dan;

Te podatke lastnik ali rejec hrani vsaj tri leta in so na voljo pristojnemu organu med izvajanjem inšpekcijskega pregleda ali če se jih drugače zahteva.

PRILOGA III

PREGLEDI IN SPREMLJANJE POMANJKLJIVOSTI V OBRATIH V PRIMERU VEČJE GOSTOTE NASELITVE

(v skladu s členom 3(3))

1. Pristojni organ izvaja preglede za potrditev:

a) ali sta oprema in upravljanje v zadevnem obratu ali v posamezni enoti obrata primerna za zagotovitev sprejemljive ravni dobrega počutja;

b) verodostojnosti zabeleženih velikosti jat in umrljivosti;

c) ali je treba poleg zahtev iz Priloge I izpolniti tudi zahteve iz Priloge II.

Pristojni organ izvede pregled zlasti v obratu, za katerega prejme uradno obvestilo v skladu s točko 3 Priloge IV, ki kaže na hudo pomanjkljivost ali pomanjkljivost, ki je že bila predmet prejšnjega uradnega obvestila.

Postopek v primeru kršitev

2. Po pregledu, izvedenem v skladu s točko 1 te priloge, če je s takšnim pregledom ugotovljeno, da zahteve iz Priloge II niso izpolnjene, ali po uradnem obvestilu v skladu s točko 3 Priloge IV, lahko pristojni organ od lastnika ali rejca zahteva, da iz obrata odpravi dejavnike, za katere je verjetno, da so prispevali k sporočanim pomanjkljivostim. V takšnem primeru lastnik ali rejec predloži akcijski načrt, ki ga odobri veterinar, ki obiskuje obrat.

Poleg tega lahko pristojni organ odredi zmanjšanje največje gostote naselitve za zadevni obrat ali zadevne enote obrata do obsega, ki je primeren za odpravo pomanjkljivosti, običajno do gostote naselitve med 30 in 38 kilogrami žive teže, če je s pregledom ugotovljeno, da zahteve iz Priloge II niso izpolnjene, ali če prejme uradno obvestilo iz točke 3 Priloge IV, ki kaže na hudo pomanjkljivost, ali drugo uradno obvestilo o pomanjkljivosti, ki je bila prej sporočena za isti obrat. Pristojni organ obvesti lastnika ali rejca o sprejeti odločitvi in zlasti o datumu, od katerega velja zmanjšanje gostote naselitve.

Vendar lahko pristojni organ odloči, da se gostota naselitve ne zmanjša, če lastnik ali rejec navede zadovoljivo razlago za izjemen značaj pomanjkljivosti ali pokaže, da so vzroki zunaj njegovega nadzora. V takšnih primerih lastnik ali rejec dokaže, da so bile ustrezne osebe, kot so upravljavec valilnice ali dobavitelj krme, obveščene o pojavu pomanjkljivosti, da bi tako preprečili njeno ponovitev.

3. Lastnik ali rejec obrata lahko zahteva revizijo odločitve o zmanjšanju največje gostote naselitve v skladu s točko 2, če:

a) sta dve prejšnji jati bili v skladu z omejitvami, določenimi v točki 3 Priloge IV; in

b) je veterinar, ki obiskuje obrat, podal pozitivno mnenje o zahtevi.

Pristojni organ odloči o zahtevi na podlagi inšpekcijskega pregleda obrata, vključno z oceno dokumentacije, pridobljene v skladu s točkama 1 in 2 Priloge II.

PRILOGA IV

SPREMLJANJE IN NADALJNJE UKREPANJE V KLAVNICI

(v skladu s členi 3(3), 6(a) in 8(1))

1. V klavnici se iz vsake pošiljke pod nadzorom uradnega veterinarja pregleda reprezentativni vzorec najmanj 200 piščancev v zvezi s pojavom dermatitisa na nožnih blazinicah ter izvede točkovanje v skladu s točko 4.

Zabeleži se umrljivost, navedena v dokumentaciji, ki spremlja pošiljko, in število mrtvih piščancev ob prihodu pošiljke, pri čemer sta navedena obrat in enota obrata. V stopnjo umrljivosti je vključena vsa perutnina, ki je bila izbrana za zakol.

2. Uradni veterinar oceni rezultate post-mortalnega pregleda za identifikacijo morebitnih drugih znakov slabih pogojev za dobro počutje v izvornem obratu ali enoti obrata.

3. Če sta sprejemljiva raven umrljivosti ali raven dermatitisa na nožnih blazinicah, navedeni v tabeli 1, v izvornem obratu ali enoti obrata preseženi, uradni veterinar o tem obvesti lastnika ali rejca tega obrata, veterinarja, ki obiskuje ta obrat, ter pristojni organ.

Uradni veterinar prav tako obvesti lastnika ali rejca obrata, veterinarja, ki obiskuje obrat, in pristojni organ, ko ocena, izvedena v skladu s točko 2, kaže pomanjkljivosti obrata ali ko umrljivost med prevozom preseže 0,5 %.

Tabela 1:

Vidik | Število točk ali odstotek |

dermatitis na nožnih blazinicah | 50 točk |

umrljivost (v obratu) | 1 % plus 0,06 % pomnoženo s starostjo jate za zakol v dnevih |

4. Število točk za dermatitis na nožnih blazinicah se določi v skladu s to točko. Preveri se po ena noga vsakega piščanca in uvrsti v eno od naslednjih treh skupin:

Skupina 0: ni poškodb nožnih blazinic;

Skupina 1: manjše poškodbe nožnih blazinic;

Skupina 2: hude poškodbe nožnih blazinic.

Število nog iz skupine 0 se ne upošteva v skupnem številu točk. Število nog iz skupine 1 se pomnoži z 0,5, število nog iz skupine 2 se pomnoži z 2 in te točke se seštejejo. Potem se seštevek deli z velikostjo vzorca in pomnoži s 100.

PRILOGA V

USPOSABLJANJE

(v skladu s členom 4(2))

Programi usposabljanja iz člena 4(1)(b) zajemajo vsaj zakonodajo Skupnosti v zvezi z zaščito piščancev in zlasti naslednje:

a) Prilogi I in II;

b) fiziologijo, zlasti potrebe v zvezi s pitjem in prehranjevanjem, vedenje živali in pojem stresa;

c) praktične vidike ravnanja s piščanci, vključno z lovom in prevozom;

d) oskrbovanje piščancev, ubijanje in izbiranje piščancev za zakol v nujnih primerih.[pic][pic][pic]

[1] V letih 2001 in 2002 je bilo v EU-15 na trg danih 4,59 in 4,485 milijarde brojlerjev (vir: Evropska Komisija, Eurostat).

[2] UL C […] […], str.

[3] UL C […] […], str.

[4] UL C […] […], str.

[5] UL C […] […], str.

[6] UL L 221, 8.8.1998, str. 23. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[7] UL L 323, 17.11.1978, str. 14.

[8] UL L 143, 7.6.1991, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 814/2004 (UL L 153, 30.4.2004, str. 1); popravljena različica (UL L 231, 30.6.2004, str. 3).

[9] UL L 165, 30.4.2004, str. 1; popravljena različica (UL L 191, 28.5.2004, str. 1).

[10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[11] UL L 139, 30.4.2004, str. 206; popravljena različica (UL L 226, 25.6.2004, str. 83).