27.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 267/36

1.1

Strokovna skupina za zunanje odnose je decembra leta 2000 sprejela prvo informativno poročilo o odnosih med Indijo in EU (CES 947/2000), neposredno pred prvim zasedanjem okrogle mize Indija-EU v New Delhiju januarja 2001. Evropski člani okrogle mize izhajajo iz EESO, medtem ko njeni indijski člani prihajajo iz celotnega prereza organizirane civilne družbe (glej Prilogo I).

1.2

Od svoje ustanovitve leta 2001 se je okrogla miza uveljavila kot pomembna institucija za nadaljnji razvoj odnosov med EU in Indijo. Njeno sedmo zasedanje je potekalo junija 2004 v Srinagarju v Kašmirju, osmo pa decembra 2004 v Londonu, kjer so bila na odkrit, a konstruktiven način obravnavana tako občutljiva vprašanja, kot so delo otrok in enakost spolov na delovnem mestu. (Glej točko 5: Dialog civilne družbe EU-Indija: sedanje stanje).

1.3

Razlog za mnenje na lastno pobudo o odnosih med Indijo in EU je vse večji pomen teh odnosov od leta 2000 dalje, ki ga jasno izražajo številni dogodki v letu 2004.

1.4

Mnenje na lastno pobudo se torej ne omejuje na posodobitev informativnega poročila o odnosih med Indijo in EU iz leta 2000. Poudarja tudi potrebo, da EESO v celoti izkoristi močno politično podporo v institucijah EU in indijski vladi za tesnejše sodelovanje med evropsko in indijsko civilno družbo. V ta namen mnenje na lastno pobudo navaja dosedanji prispevek EESO k povezovanju indijske in evropske civilne družbe v okviru pomembnega dialoga. Določa tudi nadaljnji prispevek, ki ga EESO lahko zagotovi, zlasti za pripravo skupnega akcijskega načrta za strateško partnerstvo med EU in Indijo, zlasti z okroglo mizo.

1.5

Evropska komisija je junija 2004 Svetu, Evropskemu parlamentu in EESO poslala obsežne predloge za strateško partnerstvo z Indijo kot odziv na dejstvo, da so se odnosi med Indijo in EU „v zadnjih letih po obsegu in intenzivnosti razvijali eksponencialno“. Komisija je zahtevala akcijski načrt, ki naj bi bil potrjen na šestem vrhu Indija-EU leta 2005.

1.6

Indijska vlada je avgusta pozitivno odgovorila na sporočilo Komisije z dne 16. junija in predlagala oblikovanje odbora na ministrski ravni za izdelavo osnutka akcijskega načrta, ki bo predvidoma sprejet na šestem vrhu.

1.7

Svet EU je v svojih sklepih, sprejetih oktobra, „pozdravil poglobljeno in izčrpno“ sporočilo Komisije. V celoti je podprl njene splošne cilje in se zavezal, da bo „sodeloval s Komisijo v prizadevanju za njihovo izvajanje“.

1.8

Evropski parlament je oktobra priporočil Svetu, da „sprejme odločitev o nadgradnji odnosov med Indijo in EU v strateško partnerstvo“ ter da v ta namen tudi sprejme „potrebne praktične ukrepe“.

1.9

Peti vrh Indija-EU, ki je potekal novembra v Haagu, je obe strani pozval, da „skupaj izdelata izčrpen akcijski načrt za strateško partnerstvo med Indijo in EU ter novo skupno politično deklaracijo, ki bosta temeljila na sporočilu Komisije, sklepih Sveta in odgovoru Indije ter bosta odobrena na šestem srečanju vrha“.

1.10

Okrogla miza je na svojem decembrskem zasedanju v Londonu v svojih priporočilih za vrh Indija-EU leta 2005 „priznala, da strateško partnerstvo Indija-EU zagotavlja priložnosti za okrepitev in razširitev vloge civilne družbe v tem partnerstvu prek foruma okrogle mize“. Poudarila je, da „mora biti civilna družba sestavni del tega novega partnerstva“, in izrazila svojo pripravljenost, da „dejavno prispeva k skupnemu akcijskemu načrtu“.

1.11

Dolžina dokumenta Evropske komisije in odgovor indijske vlade bi lahko kazala na to, da bo treba še veliko storiti za okrepitev in poglobitev odnosov med Indijo in EU. Dejstvo je, da sta Indija in EU že vzpostavili tesen odnos v okviru „partnerstva na trdnem temelju skupnih vrednot in prepričanj“, kot je zapisano v izjavi s petega vrha. Iz treh zgoraj navedenih dokumentov je dejansko jasno razviden dosedanji napredek.

1.12

Partnerstvo med Indijo in EU se je skozi leta razvilo iz gospodarskega in razvojnega sodelovanja ter doseglo večje politične in strateške razsežnosti, glede na to, da sta Indija in EU pomembna akterja na svetovni ravni s skupnim pogledom na svetovni red, ki temelji na multilateralizmu. Njun politični dialog sedaj vključuje redna vrhovna zasedanja, ki so v zadnjih letih potekala enkrat na leto, letna ministrska srečanja „trojke“ in, po sprejetju Skupne deklaracije Indije in EU o terorizmu leta 2001, dvakrat letno srečanja „trojke COTER“, politične delovne skupine za boj proti terorizmu. Institucionalni ustroj vključuje tudi delovno skupino za konzularne zadeve, od leta 2000 dalje dvakrat letno srečanja višjih uradnikov EU in Indije ter dvakrat letno zasedanja okrogle mize Indija-EU.

1.13

Trgovina in naložbe ostajajo temelj odnosov med Indijo in EU. EU je največji trgovski partner Indije in glavni vir tujih vhodnih naložb. Čeprav so trgovina in naložbe očitno pod svojimi zmožnostmi, so indijski in evropski gospodarski subjekti izdelali priporočila za ukrepe v osmih sektorjih na podlagi skupne pobude za okrepitev trgovine in naložb. Program razvoja za trgovino in naložbe v višini 13,4 milijona evrov bo temeljil na teh priporočilih. Medtem sta EU in Indija sklenili sporazum o carinskem sodelovanju, namenjen izboljšanju trgovinskih tokov, ter se pogajata o pomorskem sporazumu za spodbuditev razvoja dejavnosti indijskih in evropskih ladjarskih družb.

1.14

Izvoz informacijske tehnologije (IT) iz Indije v EU je leta 2003 znašal več kot 2 milijardi evrov in obsegal 20 % celotnega izvoza programske opreme države. Okoli 900 indijskih in evropskih podjetij in organizacij se je udeležilo Evro-indijskega foruma za sodelovanje na področju informacijske družbe, ki je potekal marca 2004 v New Delhiju. Medtem je na podlagi Izjave o skupni viziji Indije in EU iz leta 2001 potekal dialog informacijske družbe o razvoju informacijske družbe ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Predvideva raziskave v šestih prednostnih sektorjih in poglobljen dialog o regulativnem okviru za informacijsko družbo in elektronske komunikacije.

1.15

Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije, ki se je začelo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, se je izkazalo za eno najbolj obetavnih področij sodelovanja med EU in Indijo. Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju iz leta 2002 določa pravni okvir za sodelovanje indijskih in evropskih znanstvenikov v programih obeh strani, medtem ko je Indija „ciljna država“ za sodelovanje na podlagi mednarodnega okvira šestega okvirnega raziskovalnega programa EU.

1.16

Indija in EU pripravljata osnutek sporazuma o sodelovanju pri projektu satelitske navigacije Galileo v EU. Glede na zmogljivosti Indije v dejavnostih, povezanih s sateliti in navigacijo, bo sporazum spodbudil industrijsko sodelovanje na številnih področjih visoko razvite tehnologije. Indija in EU prek svojih vesoljskih agencij ESA in ISRO že dolgo sodelujeta na področju miroljubnega raziskovanja in uporabe vesolja. EU je medtem izrazila zanimanje za raziskovalno misijo Indije na Luno brez posadke, Chandrayaan-1.

1.17

Obstajajo novi pristopi k razvojnemu sodelovanju. Indija je postala netipičen akter z razvijajočo se razvojno politiko, v okviru katere je prejemnica in donatorka. Ta sprememba je bila vidna med razdejanjem po „cunamiju“, ki je 26. decembra 2004 prizadel države ob Indijskem oceanu. Indija je zavrnila tujo pomoč in celo zagotovila obsežno pomoč Šri Lanki. Kot prejemnica Indija sedaj sprejema razvojno pomoč od izbrane skupine dvostranskih donatorjev, ki sedaj v razširjenem obsegu vključuje EU, države iz skupine G8 in manjše dvostranske donatorje, ki niso člani G8, a so vključeni, če njihovi prispevki presegajo 25 milijonov USD letno. EU zagotavlja Indiji donacije v višini 225 milijonov evrov za obdobje med letoma 2001 in 2006, od tega štiri petine za zmanjšanje revščine. Razvojno sodelovanje bo osredotočeno na državi Radžastan in Čatisgarh ter večinoma namenjeno programom izobraževanja in zdravja.

1.18

EESO se mora učinkovito odzvati na politično pomemben razvoj dogodkov v obdobju samo šestih mesecev, to je v prvi polovici leta 2005. Evropska komisija je v svojem junijskem sporočilu predlagala, da se okrogla miza v celoti vključi v institucionalni ustroj Indije in EU ter da se njuna sopredsednika pozove, da predložita neobvezujoča politična priporočila za vrh. Svet je podprl predloge Komisije za povečanje vzajemnega razumevanja z „okrepljenim sodelovanjem med političnimi strankami, sindikati, poslovnimi združenji, univerzami in civilnimi družbami“. Na vrhu v Haagu je bilo sklenjeno, da se „spodbudi sodelovanje med političnimi strankami, sindikati, poslovnimi združenji, univerzami in civilnimi družbami“.

1.19

To mnenje na lastno pobudo preučuje tudi načine, kako bi okrogla miza lahko postala učinkovitejša in kako bi lahko njena spletna stran, spletni forum civilne družbe Indije in EU povečali učinkovitost okrogle mize in dosegla precej širši krog indijskih in evropskih organizacij civilne družbe.

2.1

Okrogla miza je na svojem zasedanju decembra 2004 v Londonu pozdravila začetek strateškega partnerstva med Indijo in EU ter se zavezala, da bo prispevala k skupnemu akcijskemu načrtu, pripravljenem leta 2005 pred šestim vrhom Indija-EU. Izrazila je svoj namen, da bo „izdelala predloge na področjih, na katerih lahko civilna družba prinese resnično dodano vrednost, zlasti pri izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja, spodbujanju trajnostnega razvoja in obvladovanju globalizacije“. Okrogla miza se je tudi zavezala, da bo preučila, kako lahko civilna družba pomaga izvajati Skupno deklaracijo o odnosih na področju kulture.

2.2

Okrogla miza ima tako kot EESO dobre možnosti, da prispeva k strateškemu partnerstvu med Indijo in EU. Od njenega ustanovitvenega zasedanja v New Delhiju januarja 2001 je okrogla miza (1) obravnavala številne teme, zajete v sporočilu Evropske komisije z dne 16. junija, in (2) izdelala priporočila o teh temah za vrhe Indija-EU. Na svojem zasedanju v Londonu je priznala, da nastajajoče strateško partnerstvo „zagotavlja priložnosti za okrepitev in razširitev vloge civilne družbe prek foruma okrogle mize“. Okrogla miza je obravnavala in izdelala priporočila o številnih vprašanjih, vključno z globalizacijo, trgovino in naložbami, STO, intelektualno lastnino, mediji in kulturo, že na svojem drugem zasedanju v Bruslju julija 2001. Na naslednjih zasedanjih se ni samo vračala k tem temam, ampak je razširila svoj dnevni red z vključitvijo sodelovanja na področju živil in kmetijskih dejavnosti, človekovih pravic na delovnem mestu, trajnostnega razvoja in turizma. Svoje prejšnje izmenjave o kulturnih vprašanjih bo na naslednjem zasedanju še poglobila z razpravo o kulturnem in verskem pluralizmu v demokratičnih družbah.

2.3

Okrogla miza se je na svojem zasedanju v Londonu odločila, da se bo namesto preučevanja vseh tem, ki jih je Evropska komisija poudarila v okviru strateškega partnerstva, raje omejila na tista področja, na katerih je prispevek civilne družbe ključen. Zato bi bilo torej koristno preučiti njen prispevek k naslednjim področjem, ki jih je Evropska komisija opredelila kot pomembne dejavnike nastajajočega strateškega partnerstva.

2.3.1

Preprečevanje konfliktov in obnova po njihovi razrešitvi: Kot je poudarila Komisija, sta to področji, na katerih je imela Indija pomembno vlogo, prek ZN in dvostransko, kot na primer v Afganistanu. Od tod njen predlog, da EU in Indija raziščeta načine za formaliziranje rednega sodelovanja na teh področjih. Komisija tudi predlaga, da skupaj sponzorirata konferenco ZN o preprečevanju konfliktov in upravljanju po njihovi razrešitvi ter začneta dialog o prispevku regionalne integracije k preprečevanju konfliktov.

2.3.2

Migracije: Komisija navaja, da so se zaradi globalizacije povečale mednarodne migracije. To je privedlo na eni strani do večjih nakazil migrantov svojcem v domovino ter na drugi strani do problemov nezakonitega priseljevanja in trgovanja z ljudmi. Komisija podpira izčrpen dialog, ki bo zajemal ne samo zakonito priseljevanje, vključno z delovno migracijo in pretokom delovne sile, ter izdajo vizumov, ampak tudi boj proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi, vrnitev in ponovni sprejem nezakonitih migrantov ter druge teme, povezane z migracijo.

2.3.3

Demokracija in človekove pravice: Komisija podpira razširitev trenutnega dialoga na teme, kot so odprava smrtne kazni, razlikovanje med spoloma, delo otrok in pravice delavcev, družbena odgovornost gospodarskih družb in verska svoboda. Komisija je pripravljena financirati projekte v Indiji v okviru Evropske pobude za človekove pravice in demokracijo. EESO meni, da bi bilo treba spregovoriti o primerih diskriminacije, ki so posledica kastnega sistema.

2.3.4

Okoljska vprašanja: Indija in EU bi morali združiti moči za spodbujanje sodelovanja na področju svetovnih okoljskih izzivov, kot je Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti, kjer bi bilo mogoče razviti konstruktiven dialog o „dostopu in delitvi koristi“. Indija bi bila pozvana, da organizira okoljski forum Indija-EU, ki bi vključeval civilno družbo in gospodarstvo, za izmenjavo mnenj, strokovnega znanja ter znanstvenih in tehničnih informacij. Odbor meni, da bi se bilo treba v bližnji prihodnosti na okrogli mizi EU-Indija dotakniti energetske politike in energetske varnosti.

2.3.5

Trajnostni razvoj: Po mnenju Evropske komisije ga je treba spodbujati z dialogom o vprašanjih, kot so spodbujanje trgovinskih tokov s trajnostnimi proizvodi, označevanje in trajnostna ocena vplivov. Komisija tudi podpira večjo uporabo Centra za trajnostno trgovino in inovacije (CTTI).

2.3.6

Razvojno sodelovanje: Indija je znižala število dvostranskih donatorjev na šest (EU, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Rusija in Japonska). Država je dejansko postala prejemnica in donatorka razvojne pomoči. Kljub temu Komisija želi, da bi EU pomagala Indiji pri izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja. Socialna in ekonomska kohezija bi lahko postali prednostna naloga na podlagi izkušenj, pridobljenih v programih podpore EU v Indiji za osnovno izobraževanje in zdravje. Komisija meni, da bi se moralo razvojno sodelovanje EU vse bolj osredotočati na pomoč marginaliziranim skupinam. Podpirati bi moralo tudi spodbujanje osrednjih konvencij Mednarodne organizacije dela. Po mnenju EESO bi morala Indija ratificirati 3 ključne konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih doslej še ni.

2.3.7

Kulturno sodelovanje: Komisija želi okrepiti sodelovanje zlasti na področju filma in glasbe. Organizirali bi lahko kulturni teden, ki bi se ujemal s političnimi in poslovnimi vrhi. Odbor se zaveda, da bi lahko leto 2006, posvečeno medkulturnemu dialogu, ponudilo ustrezno priložnost za pogovor o tej temi na okrogli mizi.

2.3.8

Prepoznavnost: Po mnenju Komisije mora biti indijsko javno mnenje obveščeno o vseh vidikih EU, ne samo o njenih trgovinskih odnosih. Komisija bo izvedla raziskovalni projekt za določitev ciljnih skupin, ključnih sporočil, glavnih instrumentov in najboljšega načina za njihovo uporabo. Države članice in Evropski parlament so pozvani, da prispevajo k večji razpoznavnosti EU v Indiji. New Delhi naj bi zasnoval svojo lastno komunikacijsko strategijo.

2.3.9

Trgovina in naložbe: Kot poudarja Evropska komisija v svojem sporočilu, so trgovina in naložbe „temelj odnosov med Indijo in EU“. Več predlogov sporočila obravnava ti dve temi na večstranski in dvostranski ravni. Komisija želi, da bi se EU in Indija bolj uskladili glede ključnih vprašanj razvojnega kroga trgovinskih pogajanj iz Dohe v STO. Prav tako podpira dvostranski dialog o pravicah intelektualne lastnine, na primer, da bi dosegla enotno razumevanje trgovinskih vidikov pravic intelektualne lastnine (TRIP).

2.4

Komisija želi v delu svojega sporočila, namenjenega povečanju medpodjetniškega sodelovanja, da bi EU pomagala oblikovati okroglo mizo poslovnih voditeljev. Predlog podpira vrh v Haagu. Medtem je skupna pobuda EU in Indije za krepitev trgovine in naložb omogočila neposreden dialog med poslovneži in oblikovalci politike. Indijske poslovne in industrijske organizacije že organizirajo poslovni vrh Indija-EU, ki se časovno ujema s političnim vrhom, in svojim političnim voditeljem predstavijo ugotovitve poslovnih voditeljev.

2.5

Glede na to, da člani okrogle mize prihajajo tudi iz poslovnih organizacij in organizacij delodajalcev, bi lahko ta koristno razmislila, kako najbolje sodelovati v dejavnostih, ki jih skupaj izvajajo indijske in evropske poslovne skupnosti. Čeprav je jasno, da mora okrogla miza imeti vlogo pri krepitvi gospodarskega partnerstva med Indijo in EU, ki ga spodbuja Komisija, bi se moral njen prispevek k skupnemu akcijskemu načrtu osredotočiti na spodbujanje trajnostnega razvoja in obvladovanje globalizacije, kot je bilo sklenjeno na zasedanju v Londonu.

2.6

Člani okrogle mize prihajajo tudi iz akademskih krogov. Zato bi lahko razmislili o svojem prispevku k akademskim programom, ki jih je oblikovala Evropska komisija oziroma so v pripravi in navedeni v njenem sporočilu. Ti vključujejo program evropskih študij na Univerzi Jawaharlal Nehru v New Delhiju. Program štipendiranja s sredstvi v višini 33 milijonov evrov bi moral začeti delovati v akademskem letu 2005/2006. Povezan bo s programom EU Erasmus Mundus in se bo osredotočil na podiplomski študij indijskih študentov na univerzah EU.

3.1.1

Vse večji pomen indijske civilne družbe je viden v širjenju vseh vrst prostovoljnih organizacij. (V Indiji se bolj uporablja ta izraz; izraz „nevladne organizacije“ ali NVO je namreč postal popularen šele v zadnjih 20 letih.) Njihovo število je bilo pred približno 10 leti ocenjeno na med 50.000 in 100.000 in se je od takrat skoraj zagotovo povečalo. Organizacije civilne družbe izvajajo širok obseg dejavnosti po vsej Indiji ter vključujejo poslovne in strokovne organizacije in sindikate.

3.1.2

Indijske organizacije civilne družbe:

3.1.3

Kar zadeva razvojna vprašanja, se NVO in vlada strinjajo, da morajo delovati kot partnerji. Zato je Komisija za načrtovanje večkrat financirala prostovoljne organizacije. Najnovejši, deseti petletni načrt navaja:

„Načrti morajo biti pokazatelj trenutnih zahtev ljudi ter ekonomsko in socialno občutljivi za značilnosti ljudi, katerim so namenjeni. Ljudje morajo imeti občutek, da so lastniki takih načrtov, in morajo k temu prispevati. Težnja, da se od vlade pričakuje, da bo storila vse za ljudi, se mora nehati; programi in načrti, v katerih sodelujejo ljudje, so veliko učinkovitejši.“

3.1.4

Komisija za načrtovanje ima prostovoljno akcijsko celico, ki je njena povezava s prostovoljnim sektorjem. Zdaj je sklenila, da bo „oblikovala posvetovalne skupine …, sestavljene iz ljudi iz različnih delov države, ki so seznanjeni z dogajanjem na terenu in ki lahko predlagajo, kaj je treba spremeniti in kako,“ kot navaja članica Komisije za načrtovanje ga. Sayeeda Hameed. (2)

3.1.5

Kongresna stranka je vedno podpirala civilno družbo in vladna koalicija pod vodstvom Kongresne stranke v New Delhiju bo verjetno njenim dejavnostim pripisala več pomena kot njen predhodnik. Kmalu po ustanovitvi se je nova vlada posvetovala z organizacijami civilne družbe, da bi dobila njihov odziv na Skupni minimalni program (SMP). Ustanovila je Nacionalni svetovalni svet (NSS), ki mu predseduje voditeljica Kongresne stranke ga. Sonia Gandhi in ki ga je torej treba obravnavati v tej luči. Vodilni član Kongresne stranke, ki je bil povezan z ustanovitvijo NSS, je dejal, da „bo le-ta povezava med vlado Združene napredne zveze (ZNZ) in civilno družbo ter bo v načrtovanje vnesel sveže razmišljanje, ki drugače ni povezano z delom vlade.“ (3) NSS, ki ima 12 članov, ki jih je imenoval predsednik vlade Manmohan Singh, naj bi temu svetoval o izvajanju Skupnega minimalnega programa Zveze. Čeprav so vladni svetovalci pogosto upokojeni državni uradniki ali diplomati, je polovica članov NSS izkušenih javnih delavcev iz nevladnega sektorja (4). Ga. Sonia Gandhi bi želela najprej dati prednost kmetijstvu, izobraževanju, zdravstvu in zaposlovanju.

3.2.1

Civilna družba je s številnimi organizacijami, dejavnimi na lokalni, nacionalni in evropski ravni, v EU prav tako dinamična kot v Indiji. Vendar pa ima pred slednjo pomembno prednost: organizirana evropska civilna družba ima svoj lasten „vrhovni organ“, kot temu pravijo v indijskem žargonu — Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v Bruslju. Še več, EESO je sestavni del institucij, oblikovanih na podlagi Rimske pogodbe iz leta 1957, s katero je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost šestih držav, ki je današnja Evropska unija petindvajsetih držav (6). EESO ima danes 317 članov iz 25 držav članic. Imenuje jih Svet EU na podlagi predlogov držav članic. Člani pripadajo eni od treh skupin: delodajalcem, delavcem in raznim drugim dejavnostim. Po Rimski pogodbi člani tretje skupine predstavljajo kmete, mala in srednje velika podjetja, obrtnike, svobodne poklice, zadruge, organizacije potrošnikov, okoljevarstvenike, združenja družin, ženske organizacije, znanstvenike in učitelje, nevladne organizacije (NVO) itd.

3.2.2

EESO je nepolitični posvetovalni organ s svetovalnimi pooblastili. Njegov namen je obveščati institucije EU, odgovorne za sprejemanje odločitev, o mnenjih svojih članov. Obstaja približno 14 političnih področij, na katerih lahko Svet EU ali Evropska komisija sprejme odločitev šele po posvetovanju z EESO. Ta področja vključujejo: kmetijstvo, prosti pretok oseb in storitev, socialno politiko, izobraževanje, poklicno usposabljanje in mladino, javno zdravstvo, varstvo potrošnikov, industrijsko politiko, raziskave in tehnološki razvoj ter okolje. Svet, Komisija in Evropski parlament se lahko posvetujejo z EESO tudi o kateri koli drugi zadevi, če se jim zdi to primerno. Po drugi strani pa lahko EESO izda mnenje o zadevah, ki se mu zdijo vredne razmisleka — takšno je tudi „mnenje na lastno pobudo“ o odnosih med EU in Indijo.

3.2.3

Vloga EESO kot spodbujevalca dialoga s civilno družbo sega čez meje Evropske unije 25 držav. Je aktivni udeleženec stalnega dialoga z državami partnerstva Euromed ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami, s katerimi je EU povezana s Konvencijo iz Cotonouja. Sodeluje tudi pri dialogu s civilno družbo v južnoameriških državah, vključno z državami Mercosurja, in navsezadnje v Indiji — prek okrogle mize Indija-EU — ter na Kitajskem.

4.1

Celotno poročilo o dramatičnih spremembah v EU in Indiji bi obsegalo več sto strani. To poročilo pa se osredotoča na ključni razvoj dogodkov, ki bo EESO omogočil učinkovitejši prispevek h krepitvi odnosov med EU in Indijo. Ključni dogodki v zvezi z EU so njena širitev na 25 držav članic, ukrep za oblikovanje širše Evrope z evropsko sosedsko politiko in izvajanje lizbonske strategije, ki jo je Evropski svet sprejel v Lizboni, marca 2000. Ta strategija s poudarkom na trajnostnem razvoju si prizadeva, da bi EU do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Drugi ključni dogodek je dogovor o evropski ustavi, ki zdaj čaka na ratifikacijo 25 držav članic.

4.2

Širitev EU 1. maja 2004 je izrazito spremenila politični in gospodarski ustroj Evrope. Politične posledice širitve so verjetno pomembnejše kot gospodarske, že zaradi tega, ker se je postopek vključevanja gospodarstev 10 novih držav članic začel že mnogo prej, preden so se 1. maja 2004 uradno pridružile EU. S širitvijo se je prebivalstvo EU povečalo s 380 na 455 milijonov, tako da zdaj šteje 7,3 % svetovnega prebivalstva. Povečal se je tudi bruto domači proizvod (BDP) EU, in sicer z 9,3 na 9,7 milijarde evrov, s čimer se je delež svetovnega BDP EU zvišal na 28,7 %. Vendar pa je širitev prinesla upad BDP na prebivalca na 21.000 evrov (s 24.100 evrov) in upad njenega trgovanja z državami, ki niso članice EU, na 1,8 milijarde evrov (z 2 milijardi evrov). Do tega je prišlo, ker je trgovanje med EU-15 in 10 državami kandidatkami zdaj del notranje trgovine EU 25 držav.

4.3

S širitvijo so se razširile meje EU. Vendar pa je EU začela razvijati politike, namenjene oblikovanju „kroga prijateljev“ že pred širitvijo. V ta namen je zasnovala evropsko sosedsko politiko (ESP), ki zajema šest vzhodnoevropskih držav (Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Belorusijo) in devet južnosredozemskih držav (Alžirijo, Egipt, Izrael, Jordanijo, Libanon, Libijo, Maroko, Sirijo in Tunizijo) ter Palestinsko upravo. Cilj ESP je, kot je potrdil Svet EU aprila 2004, „deliti koristi razširjene Evrope s sosednjimi državami, da bi prispevali k večji stabilnosti, varnosti in blaginji Evropske unije in njenih sosed“ (7). Kot navaja Svet, ESP vključuje „pomembno stopnjo gospodarskega povezovanja in poglabljanje političnega sodelovanja, da bi preprečila nastanek novih meja med razširjeno Evropo in njenimi sosedami“.

4.4

V primeru Indije je bil ključni dogodek večinoma nepričakovan rezultat splošnih volitev, ki so potekale maja in na katerih je koalicija pod vodstvom Kongresne stranke, ki jo vodi predsednik vlade Manmohan Singh, nasledila koalicijo pod vodstvom stranke Bharatiya Janata Party (BJP), ki jo je vodil predsednik vlade Atal Behari Vajpayee. Visoka raven udeležbe na splošnih volitvah, uspešna uporaba naprav za elektronsko glasovanje po vsej državi in miren prenos oblasti v New Delhiju, kljub političnemu preobratu zaradi rezultatov volitev, so upravičili trditev Indije, da je največja svetovna demokracija.

4.5

Presenetljiva zmaga Kongresne stranke je povzročila razglabljanja, da se kakršna koli koalicijska vlada pod vodstvom Kongresne stranke bodisi ne bo obdržala bodisi jo bodo njeni „zunanji“ zagovorniki, zlasti Komunistična stranka, prisilili, da razveljavi reforme. Spomniti se je treba, da je reforme, ki so vključevale odpravo uvoznega nadzora in odprtje kapitalskih trgov, uvedla vlada, ki jo je vodila Kongresna stranka, leta 1991 in da so bili njihovi glavni oblikovalci novi predsednik vlade, Manmohan Singh, in novi finančni minister Palaniappan Chidambaram. Slednji se pravzaprav vidi kot „minister za naložbe“ v novi koaliciji pod vodstvom Kongresne stranke. Z drugimi besedami, organizacije civilne družbe, ki predstavljajo gospodarstvo in finance, kot so npr. tiste, ki so zastopane na okrogli mizi EU-Indija, bodo sodelovale z njim z namenom, da se v državi razvijejo na znanju temelječi gospodarski sektorji.

4.6

Vlada vseeno želi, da bi bila njena gospodarska strategija „človeška“, da bi iz revščine rešila približno 300 milijonov Indijcev, ki se preživljajo z manj kot 0,75 evra (1 ameriški dolar) na dan. Od tod njena prizadevanja, da bi dosegla letne stopnje rasti od 7 do 8 %, pomagala kmetom, povečala vlogo žensk in več sredstev namenila za zdravstvo in izobraževanje.

4.7

Izzivi, s katerimi se srečuje indijska civilna družba, bi evropskim organizacijam civilne družbe zagotovili priložnosti za sodelovanje z indijskimi kolegi v obojestransko korist. To bi sprva izvedli prek okrogle mize EU-Indija, vendar bi lahko razmeroma hitro vključili na primer tudi organizacije, s katerimi so evropski in indijski člani okrogle mize tesno povezani, ter druge člane EESO s strokovnim znanjem s področja razvoja podeželja, zdravstva in izobraževanja. To sodelovanje na izbranem področju med evropsko in indijsko civilno družbo bi poskrbelo za praktičen značaj priporočil okrogle mize za letne vrhe EU-Indija, ki temelji na izkušnjah.

5.1

Da bi začrtali pot za naprej, moramo najprej pogledati, od kod prihajamo. Izhodišče za okrepljen dialog civilne družbe je že oblikovan institucionalni ustroj za izvajanje dialoga in njegovi dosedanji dosežki. Za EESO to pomeni oceno dosedanjega dela okrogle mize EU-Indija in dogovor o tem, kako najbolje spodbuditi njene cilje, pri čemer je treba vedno upoštevati povezane dogodke, kot je sklep vrha v Haagu, da se spodbuja sodelovanje ne samo med civilnimi družbami, ampak tudi med političnimi strankami, sindikati, organizacijami delodajalcev in univerzami.

5.2

Omenjena so bila vprašanja, ki so bila obravnavana na različnih zasedanjih okrogle mize od njene ustanovitve leta 2001 dalje, da bi dokazali njeno verodostojnost kot ključnega partnerja pri izdelavi skupnega akcijskega načrta. Približno predstavo o kontinuiteti dela okrogle mize, obsegu obravnavanih tem in ozračju zaupanja, v katerem potekajo ti razgovori, lahko dobimo, če si ogledamo rezultate nedavnih zasedanj.

5.3

Tako je na svojem šestem zasedanju v Rimu okrogla miza izdelala niz priporočil, ki so segali od pobude za podporo družbene odgovornosti gospodarskih družb in posebno podporo za mala in srednje velika podjetja, do racionalizacije predpisov, ki urejajo začasno gibanje delavcev z znanjem iz Indije v EU in podpore s strani EU industrijskim grozdom v nekaj izbranih sektorjih, ki imajo izvozni potencial in spodbujajo razvoj. Hkrati je okrogla miza imenovala dva poročevalca za oceno, kako bolje vključiti perspektive organizacij civilne družbe v spodbujanje trgovine in trajnostnega razvoja.

5.4

Ta tema je bila obravnavana na sedmem zasedanju okrogle mize v Srinagarju, junija 2004. Sklenjeno je bilo, da morajo biti za poglobitev skupnega razumevanja trajnostnega razvoja praktični primeri iz Indije in EU podlaga končnega poročila, ki ga je treba predložiti na devetem zasedanju okrogle mize. Na zasedanju v Srinagarju je bilo obravnavano tudi sodelovanje med Indijo in EU za razvoj turizma na podlagi predstavitve EESO in indijskih delegatov okrogle mize. Okrogla miza je sklenila, da imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostne oblike turizma, to je oblike, ki spodbuja ekonomski in socialni razvoj ter koristi celotnemu prebivalstvu.

5.5

Na zasedanjih v Rimu, Srinagarju in Londonu je bila obravnavana oblikovanje spletnega foruma civilne družbe, kot jo bilo priporočeno na zasedanju v Bangaloreju marca 2003. Na zasedanjih je bila poudarjen njegov potencial kot stalnega foruma za razprave med indijskimi in evropskimi člani okrogle mize ter instrumenta za okrepitev dialoga med organizacijami civilne družbe na splošno.

5.6

Na zasedanju v Rimu je bil opravljen tudi pregled dosedanjih dosežkov okrogle mize. Potrjeno je bilo stališče, da ocene teh dosežkov ni mogoče omejiti na analizo števila uresničenih priporočil, še zlasti ne zato, ker civilna družba ni pristojna ali sposobna za izvajanje vrste teh priporočil. Dejstvo ostaja, da je okrogla miza dejansko sprejela priporočila in skupne pristope v zvezi z različnimi temami, vključno s tistimi, ki so morda občutljive, če ne celo sporne. Prav tako je poudarila posebne oblike sodelovanja, kot je oblikovanje spletnega foruma, organizirala zaslišanja lokalnih organizacij civilne družbe med svojimi zasedanji dvakrat letno in spodbujala ad hoc sodelovanje med EESO in Indijo, kot je pomoč, ki jo je indijska delegacija zagotovila EESO v njegovem delu na področju splošnega sistema preferencialov.

5.7

Ob upoštevanju, da je od 60 do 70 % aktivnega prebivalstva bodisi formalno bodisi neformalno zaposlenega v kmetijstvu, odsotnost predstavnikov kmetov na strani indijske delegacije na okrogli mizi EU-Indija ovira razprave o temah, ki zadevajo kmetijstvo in razvoj podeželja.

5.8

Na forumu okrogle mize so bili razloženi mehanizmi odnosov med delodajalci in delojemalci ter socialnega dialoga v Evropski uniji: Udeleženci so se seznanili s sedanjo prakso, ki se v Evropski uniji uporablja v zvezi s partnerji socialnega dialoga, z vprašanji v zvezi z določitvijo in reprezentativnostjo teh akterjev ter različnimi forumi tega dialoga. Na forumu okrogle mize je bil analiziran sedanji položaj delodajalcev in delojemalcev v Indiji, med drugim strukture in sestave sindikatov in kolektivno pogajanje, pravne reforme delovnega prava in odnosa Indije do predlogov za povezovanje delovnih norm z mednarodno trgovino. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je večina indijskih delojemalcev dejavnih v t.i. neformalnem sektorju (mala podjetja, samozaposleni, priložnostno delo) in da so potrebna prizadevanja za izboljšanje položaja delojemalcev. Poleg tega je bila podana zahteva po nadaljnjih prizadevanjih za priznanje temeljnih delovnih norm Mednarodne organizacije dela.

6.1

Zdaj je čas za eksponencialno rast sodelovanja med organizirano civilno družbo v EU 25 držav in Indijo. Vrh EU-Indija je že priznal pomen dela okrogle mize. Indijska vlada je sprejela vrsto odločitev za krepitev sodelovanja s civilno družbo v Indiji. Evropska komisija je v svojem sporočilu z dne 16. junija zahtevala, da se okrogla miza „v celoti vključi v institucionalni ustroj“ in da se njuna sopredsednika povabi na srečanja vrha Indija-EU.

6.2

Indijska vlada je v svojem začetnem odgovoru na sporočilo z dne 16. junija zapisala, da kljub prizadevanjem na „uradni ravni za spremljanje sprememb, ki jih doživljata Indija in EU …, še vedno obstaja potreba po okrepitvi stikov na drugih ravneh, vključno s stiki med našima civilnima družbama“.

6.3

Vprašanje, ki se neizogibno postavlja, je, kako je lahko okrogla miza učinkovitejša pri oblikovanju in sprejemanju odločitev, še zlasti, ker uživa redek privilegij neposrednega dostopa do najvišjih političnih oblasti, indijskega predsednika vlade in predsednika vlade države, ki predseduje Svetu EU, na njihovih letnih vrhih. V drugi točki tega mnenja na lastno pobudo o prispevanju k strateškemu partnerstvu med Indijo in EU je opredeljeno, kako lahko okrogla miza učinkovito prispeva k pripravi skupnega akcijskega načrta za strateško partnerstvo. Ta dejavnost bo trajala samo do zasedanja šestega vrha Indija-EU v drugi polovici leta 2005, ki naj bi potrdil načrt.

6.4

Mnoga priporočila okrogle mize za vrhe Indija-EU bodo vključevala srednje — do dolgoročne obveznosti. Izkušnje kažejo, da bi se morala ta priporočila nanašati tudi na projekte, ki jih bodo skupaj izvajale evropske in indijske organizacije civilne družbe. Politična podpora bi omogočila lažje zagotavljanje morda potrebnih sredstev ter bi organizirani indijski in evropski civilni družbi omogočila sodelovanje v širokem obsegu projektov (8).

6.5

Če naj bi bila okrogla miza učinkovita pri oblikovanju in sprejemanju odločitev, mora njen dnevni red jasno vključevati teme, ki se obravnavajo na uradni ravni, kot so teme, povezane s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) in razvojnim krogom trgovinskih pogajanj v Dohi. Okrogla miza bi svojo učinkovitost lahko povečala s sodelovanjem s poslovnim vrhom EU-Indija, ki ga organizirata dva njena člana iz Združenja indijskih trgovinskih in gospodarskih zbornic in Konfederacije indijskih industrij. Prav tako bi si morala prizadevati za povezavo z načrtovano okroglo mizo poslovnih voditeljev, ki jo je predlagala Evropska komisija.

6.6

Ker so člani okrogle mize tudi akademiki, bi lahko koristno prispevala k uspehu študijskega programa v višini 33 milijonov evrov, ki ga je Evropska komisija uvedla za Indijo leta 2005. EESO bi lahko razširil svoje pobude na Indijo, kot v primeru, ko je zaprosil indijskega sopredsednika okrogle mize, da se udeleži njegovega seminarja o STO po Cancunu.

6.7

Dejstvo, da je med uradniki in poslovnimi voditelji vedno več komunikacijskih kanalov o gospodarskih vprašanjih, ne pomeni, da bi morala okrogla miza omejiti svoje razprave na ta vprašanja. Ravno nasprotno. Toda namesto, da bi se osredotočila na njihove čisto gospodarske vidike, bi morala preučiti njihove negospodarske, zlasti socialne vplive. Okrogla miza v Srinagarju je sklenila, da bo to storila v primeru trajnostnega razvoja: koncept bo preučila z upoštevanjem ne samo gospodarskega vidika razvojne strategije, ampak tudi njenih socialnih in okoljskih vidikov. Zunanje izvajanje je še ena tema, ki je primerna za tak pristop. Vprašanja, ki jih je zunanje izvajanje odprlo v EU, se zelo razlikujejo od vprašanj, ki jih je odprlo v Indiji, vendar pa jim je skupno naslednje: v obeh primerih so najtežje rešljiva socialna vprašanja. Z drugimi besedami, s celostnim pristopom bo okrogla miza lahko zagotovila, da bodo negospodarski vidiki tem, ki veljajo pravzaprav za gospodarske, obravnavani enakovredno.

6.8

Ta premik v poudarku bo okrogli mizi omogočil organiziranje konferenc EU-Indija o socialnih vprašanjih kot dopolnila poslovnim in političnim vrhom. Teme za te konference se lahko izberejo med temami, ki jih je okrogla miza že obravnavala, kot je enakost spolov. Dodatne teme bi lahko na primer vključevale socialne učinke zunanjega izvajanja in izseljevanja. Nikoli ni odveč poudarjati pomen konferenc za uravnotežen razvoj evropske in indijske družbe.

6.9

Okrogla miza bo morala kulturnim vprašanjem posvetiti večjo pozornost. Lahko bi prispevala k izvajanju skupne deklaracije Indije in EU o kulturnih odnosih. Koristno bi bilo, če bi okrogla miza preučila priporočilo za „dialog civilizacij, dialog med različnimi verami in kulturami“, ki so ga predložili predstavniki azijske civilne družbe za azijsko-evropsko srečanje (bolj znano kot vrh ASEM), ko so se sestali v Barceloni junija 2004 (9). Vodje ASEM so že začeli dialog med civilizacijami, ki so se ga udeležili voditelji držav ali vlad, ne pa Indija, saj ni članica ASEM. V svojem odgovoru na sporočilo Komisije je Indija izrazila svojo pripravljenost za vzpostavitev dialoga z EU o težavah, ki jih predstavljata verski esktremizem in fundamentalizem.

6.10

Za uspeh na teh področjih bo morala okrogla miza vključiti veliko več organizacij civilne družbe, kot je to fizično mogoče na njenih zasedanjih. Vendar pa že na voljo popolno orodje za ta namen — že oblikovan spletni forum. Z odprtjem foruma drugim organizacijam civilne družbe v EU in Indiji jih lahko okrogla miza vključi v svoje razprave. Ker je število takih organizacij zelo veliko, se dostop na začetku lahko omeji na organizacije, ki jih člani okrogle mize poznajo. Poleg teh izmenjav po spletu bi okrogla miza na svoja redna zasedanja še naprej vabila lokalne organizacije civilne družbe.

6.11

Spletni forum zagotavlja tudi hitro pot komuniciranja za člane okrogle mize v času od enega letnega zasedanja do drugega, glede na to, da so indijski člani razpršeni po vsej državi. Na forumu je mogoče objaviti osnutke poročil za pripombe članov pred zasedanjem. Razprave med samim zasedanjem so tako bogatejše in priporočila za vrhe EU-Indija bolj osredotočena. Člani se lahko sproti obveščajo o svojih dejavnostih, kar omogoča boljšo medsebojno seznanjenost, zlasti na strokovni ravni. In ker se število evropskih in indijskih organizacij, ki uporabljajo forum, povečuje, bi ga lahko tisti s skupnimi interesi uporabili za začetek tesnejšega medsebojnega sodelovanja, najprej za izmenjavo izkušenj in nato za razvoj skupnih projektov.

6.12

Dve nadaljnji vprašanji, ki jih je okrogla miza obširno obravnavala, sta vloga medijev pri krepitvi civilne družbe in kulturnega sodelovanja. Zato lahko koristno prispeva (1) k prizadevanjem držav članic, Evropskega parlamenta in Evropske komisije za dvig profila EU v Indiji, zlasti med organizacijami civilne družbe, in (2) k oblikovanju posebnega poglavja o kulturnem sodelovanja v akcijskem načrtu za strateško partnerstvo na podlagi Skupne deklaracije Indije in EU o kulturnem sodelovanju z dne 8. novembra 2004.

7.1

EU in Indija sta bolj kot kdaj prej odločeni, da razširita in poglobita sodelovanje. Zadnji dokaz za to je hitrost, s katero sta Evropska komisija in diplomatska misija Indije v EU lotili akcijskega načrta za strateško partnerstvo Indije in EU. Obe želita, da bi njuni civilni družbi prispevali k temu procesu. EESO že pomaga pri povezovanju evropske in indijske civilne družbe z aktivnim sodelovanjem na okrogli mizi Indija-EU, s finančno podporo za spletni forum Indija-EU in s povabili indijskemu sopredsedniku okrogle mize, N. N. Vohre, da se udeleži dejavnosti v zvezi z odnosi med Indijo in EU.

7.2

EESO je podprl sporočilo Evropske komisije o strateškem partnerstvu med Indijo in EU in mora zdaj dejavno prispevati k izdelavi ustreznega akcijskega načrta. Okrogla miza se je na zasedanju v Londonu zavezala, da bo „izdelala predloge za evropske institucije in indijsko vlado na področjih, na katerih lahko civilna družba prinese resnično dodano vrednost, zlasti v zvezi z izpolnjevanjem razvojnih ciljev tisočletja, spodbujanjem trajnostnega razvoja in obvladovanjem globalizacije“.

7.3

Indijska vlada je pozdravila širitev EU. V skupni izjavi za javnost, izdani po vrhu v Haagu, 8. novembra 2004, je Indija potrdila svoje stališče, da „mora poglobitev in razširitev EU prispevati k nadaljnji krepitvi naših odnosov“. EESO mora torej kot posvetovalni organ, ki predstavlja evropsko civilno družbo, zagotoviti, da je EU 25 držav ustrezno zastopana na okrogli mizi in izboljšati prepoznavnost odnosov med Indijo in EU v okviru svojih dejavnosti. Okrogla miza Indija-EU lahko torej postane vzorec za odnose EESO z drugimi svetovnimi državami in regijami v razvoju.