[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.12.2005

KOM(2005) 675 končno

POROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Drugo poročilo o izvajanju Direktive Sveta 93/7/EGS o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice

KAZALO

1. Uvod 3

2. Splošni okvir 3

3. Prvo ocenjevalno poročilo o izvajanju Direktive 93/7/EGS (1993–1998) 4

3.1. Sklepne ugotovitve prvega poročila 4

3.2. Odgovor institucij 4

4. Dogajanja po prvem poročilu 5

4.1. Zakonodajna sprememba: Direktiva 2001/38/ES 5

4.2. Priprava 10 novih držav članic na pristop 5

4.3. Prispevek k izboljšanju varstva evropske kulturne dediščine: študija o sledljivosti predmetov kulturne dediščine 5

4.4. Izboljšanje upravnega sodelovanja: sprejetje smernic 6

5. Izvajanje direktive v obdobju 1999–2003 6

5.1. Vsebina poročil držav članic o izvajanju direktive 6

5.2. Ocena izvajanja direktive 7

5.2.1. Sodelovanje in izmenjava informacij med organi 7

5.2.2. Postopek vračanja 8

5.2.3. Varstvo predmetov kulturne dediščine 8

6. Sklepne ugotovitve 9

6.1. Izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami 9

6.2. Podaljšanje roka za začetek postopka vračanja 9

6.3. Ohranitev finančnih pragov 9

6.4. Pogostost ocenjevalnega poročila 10

6.5. Predložitev zadeve Svetovalnemu odboru za predmete kulturne dediščine 10

1. UVOD

Direktiva Sveta 93/7/EGS, sprejeta 15. marca 1993,[1] uvaja mehanizme sodelovanja med nacionalnimi organi in sodni postopek vračanja predmetov kulturne dediščine, kadar so bili ti protipravno odstranjeni z ozemlja države članice.

Člen 16(2) Direktive določa, da Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži ocenjevalno poročilo o izvajanju direktive.

Ta dokument je drugo ocenjevalno poročilo in pokriva obdobje 1999–2003 ter ocenjuje izvajanje direktive v 15 državah članicah. Prvo poročilo je obravnavalo obdobje 1993–1998[2].

2. SPLOšNI OKVIR

Na ravni Skupnosti veljajo za predmete kulturne dediščine določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba ES“), zlasti določbe o prostem pretoku blaga. Predvsem člena 28 in 29 Pogodbe ES prepovedujeta ukrepe z enakim učinkom kot količinske omejitve pri uvozu ali izvozu.

Vendar člen 30 določa, da člena 28 in 29 Pogodbe ES ne izključujeta prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali blagu v tranzitu, če so utemeljene zlasti z „varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo“. Da bi bile te prepovedi ali omejitve sprejete, morajo biti vsekakor potrebne in sorazmerne cilju, ki ga želijo doseči, ter zato ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami.

Direktiva 93/7/EGS je v tem okviru spremljevalni ukrep notranjega trga, katerega namen je uskladiti delovanje notranjega trga z jamstvom državam članicam, da se v skladu s členom 30 Pogodbe ES zagotovi varstvo predmetov kulturne dediščine, ki imajo status nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo.

Namen direktive ni boj proti nezakonitemu trgovanju s predmeti kulturne dediščine. Prav tako ne ureja, kako lahko države članice uporabljajo člen 30 Pogodbe ES. V skladu s tem členom države članice obdržijo tudi pravico, da opredelijo svoja nacionalna bogastva, in možnost, da sprejmejo potrebne nacionalne določbe za zagotavljanje njihovega varstva.

3. PRVO OCENJEVALNO POROčILO O IZVAJANJU DIREKTIVE 93/7/EGS (1993–1998)

3.1. Sklepne ugotovitve prvega poročila

V prvem poročilu[3] je bila ugotovljena počasnost pri prenosu direktive v notranje pravo in zato zamuda pri njenem izvajanju. Direktiva se torej ni izvajala dovolj dolgo, da bi lahko ocenili njeno učinkovitost.

To poročilo je poudarilo mnenje držav članic, da je direktiva potrebna in koristna za varstvo kulturne dediščine. Večina teh držav je menila, da pravni okvir Skupnosti, ki ga je oblikovala ta direktiva, zadostuje, čeprav so nekatere med njimi želele, da se še razvije. Tako je Italija menila, da bi bilo treba rok zastaranja z enega leta podaljšati na tri leta; na drugi strani je Nizozemska predlagala, da se pravica do sprožitve postopka vračanja razširi na fizične osebe.

Vendar je to poročilo pokazalo, da v praksi ni prišlo do upravnega sodelovanja med organi na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Večina držav članic se je zato zavzemala za izboljšanje tega sodelovanja. Poročilo je poleg tega ugotovilo, da bi bilo glede na pomanjkanje informacij o predmetih kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemelj držav članic, zaželeno izboljšati sledljivost predmetov kulturne dediščine.

3.2. Odgovor institucij

Evropski parlament in Svet sta v odgovorih predlagala izboljšave direktive.

Evropski parlament je v resoluciji[4] menil, da bi Evropska unija morala v okviru svojih pristojnosti nameniti večji pomen boju proti nezakonitemu trgovanju s predmeti kulturne dediščine in da mora Komisija pri tem imeti osrednjo vlogo. Parlament je zato zahteval zlasti:

- spremembo enoletnega roka zastaranja, določenega v Direktivi 93/7/EGS;

- organizacijo akcije ozaveščanja javnosti v 15 državah članicah in 10 državah kandidatkah o škodljivih učinkih nezakonitega trženja predmetov kulturne dediščine;

- pripravo popolnih in javnih seznamov predmetov, ki so last institucij, ustanov, javnih in zasebnih subjektov;

- pripravo zelene knjige o nezakonitem trgovanju s predmeti kulturne dediščine in konkretnih predlogov na ravni Skupnosti za boj proti tej trgovini.

To poročilo, ki se ukvarja izključno z izvajanjem direktive, ne obravnava ukrepov, ki so sledili zadnjim trem zahtevam.

Na drugi strani je Svet v resoluciji[5] pozval države članice, da v največji možni meri izkoristijo možnosti varstva, ki jih ponuja direktiva, zlasti s krepitvijo upravnega sodelovanja. Komisijo je pozval, naj:

- nadaljuje predlagane pobude in, če je potrebno, razvije nove, da bi bolje prispevala k varstvu kulturne dediščine držav članic in delovanju direktive;

- posebno pozornost nameni vzpostavitvi upravnih struktur in zmogljivosti v novih državah članicah, ki so odgovorne za varovanje novih zunanjih meja Evropske unije.

4. DOGAJANJA PO PRVEM POROčILU

4.1. Zakonodajna sprememba: Direktiva 2001/38/ES

Direktiva 2001/38/ES[6], kot je predvidena v prvem poročilu, spreminja Prilogo k Direktivi 93/7/EGS, da bi se od 1. januarja 2002 zneski nacionalnih valut prilagodili euru in nadomestilo sklicevanje na vrednost 0 (nič) finančnih pragov z izrazom „ne glede na vrednost“. Direktivo so prenesle vse države članice.

4.2. Priprava 10 novih držav članic na pristop

Komisija je preučila načrte nacionalnih ukrepov prenosa direktive, ki jih je pripravilo 10 novih držav članic. Komisija je tako zagotovila potrebno tehnično pomoč za olajšanje pravilnega prenosa v predvidenih rokih. Vendar je leta 2004 začela postopke za ugotavljanje kršitev proti nekaterim državam članicam zaradi neobveščanja o nacionalnih ukrepih prenosa.

4.3. Prispevek k izboljšanju varstva evropske kulturne dediščine: študija o sledljivosti predmetov kulturne dediščine

Glavni cilj te študije, dokončane konec leta 2004, je bil proučiti strukture in mehanizme širjenja informacij, ki so jih vzpostavile države članice, da bi zbirale, posredovale in si izmenjevale informacije o predmetih kulturne dediščine, naštetih v Prilogi k direktivi[7].

Po tej študiji se zdi, da sistem varstva kulturne dediščine v vsaki državi članici sestavljajo osrednje jedro, sestavljeno iz nacionalnih bogastev, ki ne morejo dokončno zapustiti nacionalnega ozemlja; drugo območje, ki vključuje predmete kulturne dediščine, za prenos katerih se zahteva nacionalno dovoljenje; in tretje območje, ki ga sestavljajo vsi predmeti, ki lahko zaradi manjšega kulturnega pomena krožijo prosto in brez nadzora. Zaključek študije je, da je sledljivost zagotovljena samo za predmete iz osrednjega jedra in manj za predmete kulturne dediščine z drugega območja, ki krožijo na podlagi dovoljenja za iznos.

Da bi povečali sledljivost predmetov kulturne dediščine v Evropi ob prenosu iz ene države članice v drugo, študija priporoča naslednje ukrepe:

- sprejetje enotnega modela dovoljenja za prenos predmetov kulturne dediščine v prostoru Skupnosti;

- oblikovanje evropske podatkovne zbirke dovoljenj za prenos in izvoz v tretje države;

- vzpostavitev učinkovitih sistemov označevanja predmetov kulturne dediščine in oblikovanje mreže, ki bi temeljila na rednih srečanjih in uporabi skupnih tehničnih orodij, da bi tako okrepili sodelovanje pristojnih organov držav članic[8].

4.4. Izboljšanje upravnega sodelovanja: sprejetje smernic

Svetovalni odbor za predmete kulturne dediščine iz člena 17 Direktive je sprejel smernice za izboljšanje in okrepitev upravnega sodelovanja med pristojnimi organi z vzpostavitvijo mreže stikov in izmenjave informacij[9]. Zadevnim institucijam in zainteresiranim osebam dajejo koristne informacije o obstoju instrumentov Skupnosti, ki urejajo izvoz predmetov kulturne dediščine v tretje države in tudi vračanje predmetov, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice.

5. IZVAJANJE DIREKTIVE V OBDOBJU 1999–2003

5.1. Vsebina poročil držav članic o izvajanju direktive

Ker države članice niso poslale poročila o izvajanju direktive, kot morajo storiti ob uporabi člena 16 Direktive, jim je Komisija februarja 2004 poslala vprašalnik, katerega namen je bil olajšati primerljivost podatkov, ki jih pošljejo države članice. Prispevale so vse države, čeprav je bilo potrebnih več pozivov, da je Komisija marca 2005 dobila zadnji prispevek. Dodatni vprašalnik je nato marca 2005 poslala osrednjim organom, pristojnim za izvajanje direktive: do konca septembra 2005 na drugi vprašalnik niso odgovorile štiri države (Francija, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija).

Države članice menijo, da je ta direktiva koristen instrument za vračanje nacionalnih bogastev, ki so bila protipravno odstranjena z ozemlja države članice po letu 1993. Vendar ti prispevki govorijo o:

- redkem izvajanju direktive;

- nezadostnem sodelovanju med pristojnimi organi na ravni Skupnosti;

- pomanjkanju podatkov o konkretnem izvajanju direktive, ki so na razpolago pri osrednjih organih.

Statistični podatki o izvajanju členov 4 in 5 Direktive 93/7/EGS, ki so jih države članice poslale Komisiji, so navedeni v Prilogi. Na kratko, pet dejanskih vračil predmetov kulturne dediščine naj bi bilo izvedenih po zaslugi sodelovanja med nacionalnimi organi brez uporabe sodnega postopka, določenega v Direktivi 93/7/EGS. Dva druga postopka vračanja, začeta v zadevnem obdobju, še vedno potekata.

Poleg tega je bilo sporočenih dvanajst zahtevkov za iskanje predmetov kulturne dediščine in devet obvestil o odkritju predmetov kulturne dediščine na ozemlju držav članic. Nizozemska poroča o osmih primerih zahtev za preverjanje, ki jih je prejela iz šestih držav članic. Avstrija omenja samo en primer.

Nemčija in Portugalska navajata, da sta sprejeli potrebne ukrepe za fizično zaščito predmetov kulturne dediščine. Na drugi strani Italija omenja, da naj bi Francija in Nemčija sprejeli začasne ukrepe v njeno korist, da bi preprečili, da bi se predmeti kulturne dediščine izmaknili postopku vračanja. Ti državi članici nista potrdili te informacije.

Poleg tega so države članice poročale o treh postopkih vračanja v skladu s členom 5 Direktive: dva je začela Grčija, enega Francija.

Države članice, kot sta Nemčija in Nizozemska, utemeljujejo majhno uporabo direktive s tem, da javno tožilstvo in policijski organi ne upoštevajo nacionalnih predpisov o prenosu direktive; druge države, kot je Španija, menijo, da je rok za začetek postopka vračanja prekratek, zato dajejo prednost civilnim sodnim postopkom.

Nazadnje nekatere države članice menijo, da bi lahko spremenili pogostost poročil: Irska se tako nagiba k pripravi letnega poročila, medtem ko Danska in Belgija predlagata podaljšanje obdobja poročanja na 5 in celo 10 let.

5.2. Ocena izvajanja direktive

Komisija glede na informacije v nacionalnih poročilih ugotavlja, da je zelo malo primerov izvajanja členov 4 in 5. Vendar je težko vedeti, ali se število ujema z resničnim številom primerov izvajanja, saj je imela Komisija težave s primerljivostjo podatkov, ki so jih poslale države članice[10]. Dogaja se namreč, da država članica navaja, da ni nikoli prejela zahtevka za iskanje ali obvestila o odkritju predmeta, medtem ko nasprotno druga država članica trdi, da ji je poslala zahtevek ali obvestilo. Poleg tega je majhno število primerov izvajanja lahko tudi posledica tega, da:

- se predmeti kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz države, ponovno pojavijo v povprečju šele po 20- do 30-ih letih;

- spadajo v področje izvajanja te direktive samo nacionalna bogastva, ki so našteta v Prilogi k direktivi.

5.2.1. Sodelovanje in izmenjava informacij med organi

Iz nacionalnih prispevkov je razvidno, da glede na majhno število ugotovljenih primerov izvajanja direktive upravno sodelovanje in posvetovanje med osrednjimi organi v praksi pogosto ni bilo vzpostavljeno.

V zvezi s tem nekatere države članice, kot sta Belgija in Nemčija, poročajo o pomanjkljivostih pri zbiranju in prenosu informacij med državami članicami in tudi znotraj teh držav.

V vsakem primeru se zdi, da zadevne instance osrednjih organov, pristojnih za izvajanje direktive, niso dovolj obveščale o ukrepih, sprejetih v okviru člena 4 Direktive. Osrednji organi se zato zavzemajo za izboljšanje izmenjave informacij na nacionalni ravni in tudi med državami članicami, da se odpravijo ovire za učinkovito izvajanje direktive.

Danska, Francija, Španija, Italija, Portugalska in Združeno kraljestvo tako poudarjajo rezultate, dobljene zaradi dobrega razumevanja med svojimi organi, pristojnimi za izvajanje direktive, vendar hkrati izpostavljajo premajhno sodelovanje drugih osrednjih organov z njihovimi organi.

Informacije, ki so jih poslale države članice, kažejo na raznolikost položaja v posameznih državah, kar zadeva sodelovanje med različnimi zadevnimi organi na nacionalni ravni na področju predmetov kulturne dediščine (kultura, carine, policija, sodstvo). Tako glede na izkušnje Portugalske, Irske, Francije, Belgije, Italije in Združenega kraljestva kaže, da obstoj delovne skupine, v kateri sodelujejo zadevne službe za izmenjavo informacij in dobrih praks, daje dobre rezultate.

5.2.2. Postopek vračanja

Države članice so v obdobju 1999–2003 sprožile tri postopke vračanja v okviru člena 5. Gre za dva postopka, ki ju je Grčija sprožila proti Nemčiji, in en postopek, ki ga je Francija sprožila proti Belgiji.

Majhno število teh postopkov je mogoče razložiti z dejstvom, da že sam obstoj sodnega postopka pozitivno vpliva na iskanje zunajsodnih rešitev. Vendar iz prispevkov držav članic ni razvidno natančno število zunajsodnih vračil zaradi izvajanja direktive. Nekatere države članice (Grčija, Španija, Francija, Nizozemska) namreč na splošno dajejo prednost uporabi drugih pravnih sredstev, s katerimi dobijo nazaj predmete kulturne dediščine, ker se jim zdijo pogoji za začetek postopka vračanja preveč omejevalni (protipravna odstranitev z ozemlja od leta 1993 in/ali enoletni rok zastaranja).

Poleg tega je bilo glede na dobljene podatke ugotovljeno, da se določbe člena 6, ki uvajajo izmenjavo informacij med državami članicami med postopkom vračanja, ne uporabljajo.

5.2.3. Varstvo predmetov kulturne dediščine

Namen sistema vračanja predmetov kulturne dediščine, ki ga uvaja direktiva, je zagotoviti varstvo kulturne dediščine držav članic.

Države članice se strinjajo, da direktiva sama po sebi ni instrument za boj proti nezakonitemu trgovanju s predmeti kulturne dediščine, čeprav ima določen preventiven značaj pri varovanju dediščine. Poleg tega njen namen ni urediti prostega pretoka predmetov kulturne dediščine. Njene učinkovitosti se zato ne sme meriti glede na prispevek k boju proti nezakonitemu trgovanju s predmeti kulturne dediščine.

Vendar Komisija glede na interes držav članic in institucij Skupnosti, da se dejavno nadaljuje boj proti nezakonitemu trgovanju s predmeti kulturne dediščine, meni, da bi bilo primerno podrobno proučiti priporočila študije o sledljivosti predmetov kulturne dediščine. Čeprav sklepne ugotovitve študije presegajo področje uporabe direktive, Komisija meni, da ima Svetovalni odbor za predmete kulturne dediščine ustrezno znanje in izkušnje, da začne razpravo o tem.

Komisija na podlagi zahteve, ki jo je Evropski parlament izrazil v resoluciji[11], razmišlja o priložnosti, da predloži sporočilo o pretoku predmetov kulturne dediščine znotraj Unije, ki bi vsebovalo zlasti poročilo o stanju v državah članicah.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

6.1. Izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami

Ocena izvajanja Direktive 93/7/EGS v obdobju 1999–2003 poudarja pomanjkljivosti pri upravnemu sodelovanju in posvetovanju med državami članicami, ki sta temeljna pogoja za varstvo in zaščito kulturne dediščine držav članic.

Da bi odpravili te pomanjkljivosti, Komisija načrtuje proučitev spremljanja priporočil smernic za izboljšanje upravnega sodelovanja. Ta proučitev bi omogočila pregled izvajanja teh smernic in ocenitev stopnje njihove ustreznosti glede na resnične potrebe. Komisija meni, da je treba na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti zelo usmerjeno spodbujati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti pri sodelovanju, da se zagotovi dobro delovanje sistema Skupnosti za varstvo predmetov kulturne dediščine in pospeši izvajanje Direktive 93/7/EGS. Glede tega bi bile nekatere države članice, kot sta Španija in Nemčija, naklonjene vzpostavitvi postopka za izvajanje iz člena 4 Direktive, če bi lahko prispeval k izboljšanju upravnega sodelovanja med državami članicami, ne da bi ga še bolj birokratsko zapletel. Danska na primer meni, da je pomembno imeti na voljo roke za odgovor na zahteve po sodelovanju. Nasprotno se zdi, da druge države članice niso naklonjene skupnemu postopku. Komisija meni, da je še prezgodaj delati zaključke.

6.2. Podaljšanje roka za začetek postopka vračanja

Države članice menijo, da enoletno obdobje za začetek postopka vračanja ne zadostuje. Naklonjene so podaljšanju tega obdobja na tri leta. Ta zahteva je bila izražena že ob prvem ocenjevalnem poročilu.

Ob upoštevanju posvetovanj v Svetovalnem odboru za predmete kulturne dediščine bi lahko načrtovali spremembo člena 7(1) Direktive za podaljšanje roka zastaranja na tri leta od datuma, ko država članica, ki zahteva vračilo, izve za lokacijo predmeta kulturne dediščine in identiteto njegovega lastnika ali imetnika.

6.3. Ohranitev finančnih pragov

Direktiva določa, da Svet na predlog Komisije vsaka tri leta pregleda in po potrebi posodobi zneske finančnih pragov iz Priloge k direktivi glede na gospodarske in denarne kazalnike v Skupnosti.

Odgovori, ki so jih države članice poslale v okviru priprave tega poročila, niso enotni. Nekatere države članice, kot so Španija, Avstrija in Švedska, menijo, da so ti pragovi previsoki in ne omogočajo zagotavljanja zadostnega varstva. Druge države članice, kot je Združeno kraljestvo, bi pragove raje povečale, da bi se skrajšal seznam predmetov kulturne dediščine iz Direktive 93/7/EGS. Komisija zaradi razlik v pristopih, ki so bile poudarjene že v prvem poročilu in še vedno obstajajo, v tej fazi ne namerava predlagati posodobitve pragov.

6.4. Pogostost ocenjevalnega poročila

Komisija zaradi težav pri pridobivanju informacij o izvajanju direktive od držav članic in omejenega števila primerov izvajanja členov 4 in 5 meni, da ni treba ohraniti obveznosti iz člena 16 o pripravi poročila vsaka tri leta.

6.5. Predložitev zadeve Svetovalnemu odboru za predmete kulturne dediščine

Komisija namerava zgoraj navedena vprašanja predložiti odboru.

***

- Komisija poziva Evropski parlament, Svet in Evropski ekonomsko-socialni odbor, da upoštevajo to poročilo.

- Komisija se bo z vidika tega poročila posvetovala s Svetovalnim odborom za predmete kulturne dediščine o predlogih spremembe Direktive 93/7/EGS glede roka za začetek postopka vračanja in pogostosti poročil.

ANNEXE

Tableaux des restitutions, des actions en restitution et des actions de coopération administrative entre les Etats membres de 1999 à 2003[12]

- Récapitulatif des restitutions (toutes à l’amiable en dehors de la procédure de restitution juridictionnelle)

Année | Etat restituant | Etat requérant | Objet |

2003 | Royaume uni | Portugal | Manuscrits d’archives du XVIII siècle |

? | Royaume uni | Suède | Livres |

2001 | Portugal | Espagne | Peinture « Romany» de Frederico Madrazo Kuntz |

2000 | Pays-Bas | Autriche | Tableau |

2003 | Pays-Bas | Royaume uni | Manuscrits |

- Récapitulatif des négociations en vue de la restitution à l’amiable

Année | Etat restituant | Etat requérant | Résultat |

? | Allemagne | Italie | En cours |

2002 | Pays-Bas | Italie | En cours (cuirasse) |

- Récapitulatif des demandes de restitution introduites (article 5 de la directive 93/7/CEE)

Année | Requérant | Requis | Objet |

2002 | Grèce | Allemagne | 438 antiquités d’origine grecque |

2003 | Grèce | Allemagne | 13 antiquités d’origine grecque |

2003 | France | Belgique | Archives publiques (33.000 documents) |

- Demande de recherche d’objet (article 4, 1 de la directive 93/7/CEE)

Année | Requérant | Requis | Résultat |

2003 | Pays-Bas | Royaume Uni | Suite un accord entre les parties, les objets ont été renvoyés aux Pays-Bas sans besoin d’appliquer la directive |

2003 | Allemagne | Royaume uni | La sortie d’Allemagne n’était pas illicite |

2003 | Allemagne (Peinture de Degas) | Autriche | Aucun résultat. Le tableau n’est pas connu en Autriche |

2001 | Autriche (Diplôme militaire romain) | Allemagne | Aucun résultat, faute d’intervention des autorités |

1999 2000 | Italie (2) | Pays-Bas | Réglé en dehors du cadre de la directive |

? | Italie | Allemagne | En cours |

? | Portugal | Espagne | En cours |

? | Espagne | Allemagne | Sans succès (Tableau de Bernardo Belotto) |

? | Grèce (2) | Allemagne | Saisie des objets |

? | Italie | Pays-Bas | ? |

- Notifications de découverte d’objet (article 4, 2 de la directive 93/7/CEE)

Année | Etat notifiant | Etat notifié | Résultat |

2003 | Royaume uni | France | Les autorités françaises ont accordé une autorisation avec effet rétroactif et les autorités britanniques ont pu accorder la licence d’exportation |

2001 (1) 2003 (2) | Royaume-Uni (3) | Portugal | Dans deux cas, les autorités portugaises ont accordé une autorisation avec effet rétroactif et les autorités britanniques ont pu accorder la licence d’exportation. Dans l’autre cas, le bien culturel a été renvoyé au Portugal sur une base volontaire, suite à l’intermédiation des autorités britanniques entre le possesseur et les autorités portugaises. |

2003 | Allemagne (objets grecs) | Autriche | Sans résultat : Renonciation à la restitution faute des conditions |

1999 | Italie (Reliefs gotiques) | Autriche | Sans résultat : l’origine n’a pas pu être déterminé |

1999 | Autriche | Italie | ? |

? | Espagne | Italie | En cours |

2002 | France | Grèce | Interdiction de la vente |

ANNEX

Tables showing returns and instances of administrative cooperation

between Member States 1999-2003 [13]

- List of returns (all amicable settlements outside the legal return procedure)

Year | Returning State | Requesting State | Object |

2003 | UK | Portugal | Archive of Manuscripts from the 18th century |

? | UK | Sweden | Books |

2001 | Portugal | Spain | Painting “Romany” of Frederico Madrazo Kuntz |

2000 | Netherlands | Austria | Painting |

2003 | UK | Netherlands | Manuscripts |

- Summary of ongoing requests for return

Year | Returning State | Requesting State | Result |

? | Germany | Italy | ongoing |

2002 | Netherlands | Italy | ongoing (armour) |

- List of legal return procedures (article 5 of directive 93/7/EEC)

Year | Requesting State | Requested State | Object |

2002 | Greece | Germany | 438 antiquities of Greek origin |

2003 | Greece | Germany | 13 antiquities of Greek origin |

2003 | France | Belgium | Public archives (33.000 documents) |

- List of requests for search (article 4, 1 of Directive 93/7/EEC)

Year | Requesting State | Requested State | Result |

2003 | Netherlands | UK | Due to an agreement between the parties, the objects were returned to the Netherlands without the need to apply the Directive. |

2003 | Germany | UK | Removal from Germany was not unlawful. |

2003 | Germany (painting of Degas) | Austria | No result. The painting is not known in Austria. |

2001 | Austria (Latin military diploma) | Germany | No result for lack of intervention by the authorities. |

1999 2000 | Italy (2) | Netherlands | Resolved outside the ambit of the Directive. |

? | Italy | Germany | Ongoing |

? | Portugal | Spain | ongoing |

? | Spain | Germany | Without success (Painting of Bernardo Belotto) |

? | Greece (2) | Germany | Securing of the objects |

? | Italy | Netherlands | ? |

- Notifications of discoveries (Article 4, 2 of Directive 93/7/EEC)

Year | Notifying State | Notified State | Result |

2003 | UK | France | The French authorities have granted retroactive authorisation and the British authorities have issued an export licence. |

2001 (1) 2003 (2) | UK (3) | Portugal | In two cases the Portuguese authorities granted retroactive authorisation and the British authorities issued export licences. In the other case, the article has been sent back to Portugal on a voluntary basis following mediation by the British authorities between the holder and the Portuguese authorities. |

2003 | Germany (objects of Greek origin) | Austria | No result. Restitution abandoned for lack of conditions. |

1999 | Italy (gothic reliefs) | Austria | No result. Origin could not be determined. Item returned to owner. |

1999 | Austria | Italy | ? |

? | Spain | Italy | ongoing |

2002 | France | Greece | Prohibition of the sale |

ANHANG

Tabellarische Übersicht über Rückgaben, Rückgabemaßnahmen und Zusammenarbeit im Verwaltungsbereich zwischen Mitgliedsstaaten 1999-2003[14]

- Rückgaben (Einigung außerhalb des Rückgabeverfahrens )

Jahr | Ersuchter Mitgliedstaat | Ersuchender Mitgliedstaat | Objekt |

2003 | Vereinigtes Königreich | Portugal | Archiv von Manuskripten aus dem 18. Jahrhundert. |

? | Vereinigtes Königreich | Schweden | Bücher |

2001 | Portugal | Spanien | Gemälde mit dem Titel “Romany” von Frederico Madrazo Kuntz |

2000 | Niederlande | Österreich | Gemälde |

2003 | Vereinigtes Königreich | Niederlande | Manuskripte |

- Liste der laufenden Verhandlungen, die auf eine Einigung außerhalb des Rückgabeverfahrens gerichtet sind

Jahr | Ersuchter Mitgliedstaat | Ersuchender Mitgliedstaat | Ergebnis |

? | Deutschland | Italien | laufend |

2002 | Niederlande | Italien | laufend (Harnisch) |

- Liste der eingeleiteten Rückgabeverfahren (Artikel 5 der Richtlinie 93/7/EWG)

Jahr | Ersuchender Mitgliedstaat | Ersuchter Mitgliedstaat | Objekt |

2002 | Griechenland | Deutschland | 438 Antiquitäten griechischer Herkunft |

2003 | Griechenland | Deutschland | 13 Antiquitäten griechischer Herkunft |

2003 | Frankreich | Belgien | Öffentliches Archiv (33.000 Dokumente) |

- Anträge auf Nachforschung nach Kulturgütern (Artikel 4 Absatz 1 der Richtlinie 93/7/EWG)

Jahr | Ersuchender Mitgliedstaat | Ersuchter Mitgliedstaat | Ergebnis |

2003 | Niederlande | Vereinigtes Königreich | Dank eines Abkommens zwischen den Parteien wurden die Kulturgüter in die Niederlande zurückgebracht, ohne die Richtlinie anwenden zu müssen. |

2003 | Deutschland | Vereinigtes Königreich | Verbringung aus Deutschland war nicht unrechtmäßig. |

2003 | Deutschland (Degas-Gemälde) | Österreich | Kein Ergebnis. Das Gemälde ist in Österreich unbekannt. |

2001 | Österreich (Römisches Militärzeugnis) | Deutschland | Kein Ergebnis, weil die Behörden nicht eingegriffen haben. |

1999 2000 | Italien (2) | Niederlande | Der Fall wurde außerhalb der Richtlinie gelöst. |

? | Italien | Deutschland | laufend |

? | Portugal | Spanien | laufend |

? | Spanien | Deutschland | Ohne Erfolg (Gemälde von Bernardo Belotto) |

? | Griechenland (2) | Deutschland | Sicherstellung der Kulturgüter |

? | Italien | Niederlande | ? |

- Notifizierung über das Auffinden von Kulturgütern (Artikel 4 Absatz 2 der Richtlinie 93/7/EWG)

Jahr | Notifizierender Mitgliedstaat | Notifizierter Mitgliedstaat | Ergebnis |

2003 | Vereinigtes Königreich | Frankreich | Die französischen Behörden haben eine rückwirkende Genehmigung erteilt und die britischen Behörden haben eine Ausfuhrgenehmigung ausgestellt. |

2001 (1) 2003 (2) | Vereinigtes Königreich (3) | Portugal | In zwei Fällen haben die portugiesischen Behörden eine rückwirkende Genehmigung erteilt und die britischen Behörden haben Ausfuhrgenehmigungen ausgestellt. Im dritten Fall wurde das Kulturgut auf freiwilliger Basis nach Portugal zurückgeschickt, nachdem die britischen Behörden zwischen dem Besitzer und den portugiesischen Behörden vermittelt haben. |

2003 | Deutschland (Kulturgüter griechischer Herkunft) | Österreich | Kein Ergebnis. Rückgabeverfahren wurde abgebrochen wegen mangelnder Bedingungen. |

1999 | Italien (gotische Reliefs) | Österreich | Kein Ergebnis. Die Herkunft der Gegenstände konnte nicht bestimmt werden. |

1999 | Österreich | Italien | ? |

? | Spanien | Italien | laufend |

2002 | Frankreich | Griechenland | Verkauf des Gegenstandes wurde verboten. |

[1] Direktiva Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, UL L 74, 27.3.1993, str. 74, kakor je bila spremenjena z Direktivo 96/100/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. februarja 1997, UL L 60, 1.3.1997, str. 59, in Direktivo 2001/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001, UL L 187, 10.7.2001, str. 43.

[2] Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o izvajanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3911/92 o izvozu predmetov kulturne dediščine in Direktive Sveta 93/7/EGS o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, COM(2000) 325 konč., 25.5.2000.

[3] Glej opombo 2.

[4] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2001 o poročilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o izvajanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3911/92 o izvozu predmetov kulturne dediščine in Direktive Sveta 93/7/EGS o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, UL C 53 E, 28.2.2002, str. 125, točka 7.

[5] Resolucija Sveta z dne 21. januarja 2002 o poročilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o izvajanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3911/92 o izvozu predmetov kulturne dediščine in Direktive Sveta 93/7/EGS o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, UL C 32, 5.2.2002, str. 3.

[6] Direktiva 2001/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001, UL L 187, 10.7.2001, str. 43.

[7] http://europa.eu.int/comm/enterprise/regulation/inst_sp/dir937_en.htm

[8] Na podlagi tega priporočila je bil v okviru 6. okvirnega raziskovalnega programa (2002–2006) že odobren prvi raziskovalni projekt. Med pripravo tega poročila se je pripravljalo novo zbiranje predlogov za raziskave, ki bi vsebovali naloge zlasti za olajšanje ugotavljanja istovetnosti ter izboljšanje sledljivosti in označevanja predmetov kulturne dediščine.

[9] http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/customs/customs_controls/cultural_goods/index_en.htm. Med pripravo tega poročila so se te smernice posodabljale.

[10] Zaradi teh težav je Komisija razpredelnice v Prilogi predložila v odobritev osrednjim organom 15 držav članic.

[11] Glej opombo 4.

[12] Source / Mesures communiquées par les autorités centrales chargées de l’application de la Directive 93/7/CEE à la Commission européenne

[13] Source / Mesures notified by the central authorities charged with the application of Directive 93/7/EEC to the European Commission.

[14] Quelle: Maßnahmen, über die die für die Anwendung der Richtlinie 93/7/EWG zuständigen Behörden die Europäische Kommission benachrichtigt haben.