[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.9.2005

KOM(2005) 407 končno

SPOROČILO KOMISIJE

Razvijanje politike civilnega letalstva Skupnosti do Nove Zelandije

SPOROČILO KOMISIJE

Razvijanje politike civilnega letalstva Skupnosti do Nove Zelandije

1. UVOD

1.1 Običajno mednarodni zračni prevoz urejajo dvostranski sporazumi med posameznimi državami. Vendar so tako imenovane sodbe o „odprtem zračnem prostoru“ Evropskega sodišča z dne 5. novembra 2002 zaznamovale začetek zunanje politike letalstva na ravni Skupnosti.

Kakor je poudarjeno v sporočilu Evropske komisije „ Razvijanje agende zunanje letalske politike Skupnosti ”[1], bodo sporazumi med Evropsko skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami imeli za posledico znatne dodatne koristi zaradi ustvarjanja novih gospodarskih priložnosti z odpiranjem trgov in pospeševanjem naložbenih možnosti. Nadalje bodo taki sporazumi najboljši način za zagotovitev poštene konkurence s pospeševanjem zbliževanja zakonodaj.

Zato je Evropska komisija predlagala začetek ciljno naravnanih pogajanj za dosego celovitih sporazumov o letalstvu v večjih regijah sveta z namenom krepitve možnosti za pospeševanje evropske industrije in zagotavljanja poštene konkurence ter s hkratnim prizadevanjem za reformiranje mednarodnega civilnega letalstva.

1.2 Oktobra 2003 je Nova Zelandija zaprosila za začetek pogajanj o sporazumu glede liberalizacije zračnega prevoza z Evropsko skupnostjo. S svojo tržno usmerjeno gospodarsko in prometno politiko ter visokimi regulativnimi standardi je Nova Zelandija nesporna in obetavna kandidatka za novo generacijo sporazuma o zračnem prevozu z Evropsko skupnostjo.

Zato je bila Nova Zelandija v sporočilu Komisije „ Razvijanje agende zunanje letalske politike Skupnosti “ označena kot možna ključna ciljna država za sporazum s celotno Skupnostjo. V sklepih sporočila o zunanjih odnosih glede letalstva je Svet izrecno upošteval Novo Zelandijo kot možno kandidatko za prihodnjo zahtevo za celovita pogajalska pooblastila. [2]

1.3 Nadalje je Nova Zelandija dokazala svojo namero, da reformira okvir za zračni prevoz skupaj z Evropsko skupnostjo, s parafiranjem sporazuma o nekaterih vidikih zračnega prevoza z Evropsko skupnostjo dne 14. marca 2005.

Sporazum o liberalizaciji zračnega prevoza z Novo Zelandijo bo nadalje okrepil dobre odnose z Novo Zelandijo, ki ima iste cilje kakor Skupnost pri reformiranju okvira za mednarodni letalski promet. Omogočil bo gospodarske koristi za letalske prevoznike, letališča, potnike, naročnike prevoza, turizem in širše gospodarstvo tako v Evropski uniji kakor v Novi Zelandiji. Poleg tega in nič manj pomembno je dejstvo, da bo sporazum mejnik na poti k mednarodni reformi regulativnega okvira, ki ureja sektor zračnega prevoza.

1.4 Zato s tem sporočilom Komisija priporoča, da jo Svet v imenu Evropske skupnosti pooblasti za pogajanja o celovitem sporazumu glede odprtega zračnega prostora z Novo Zelandijo, ki bo združeval odpiranje trga in vzporedni proces regulativnega sodelovanja ter/ali zbliževanja zlasti na prednostnih področjih, kakor so varnost v letalstvu, zaščita, varstvo okolja in uporaba pravil konkurence z zagotavljanjem enotnih pogojev delovanja ter poštenih in enakih pogojev konkurence.

Med Ministrstvom za promet Nove Zelandije in službami Evropske komisije so se razvili pozitivni odnosi med horizontalnimi pogajanji in začetnimi stiki, ki so lahko dobra podlaga za pričetek bolj ambicioznih pogajanj o zračnem prevozu z Novo Zelandijo.

2. SEDANJI REGULATIVNI OKVIR ZA ZRAčNI PREVOZ MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NOVO ZELANDIJO

Dvostranski sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami EU in Novo Zelandijo

2.1 Trenutno zračni promet med EU in Novo Zelandijo ureja 12 dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu med Novo Zelandijo in državami članicami.[3] Za zračni prevoz med preostalimi 13 državami članicami in Novo Zelandijo ni pravne podlage.

Sedanji regulativni okvir za zračni prevoz med Skupnostjo in Novo Zelandijo letalskim prevoznikom, potnikom in naročnikom prevoza ne omogoča, da bi popolnoma izkoristili prednosti prostih trgov. Obstoječi dvostranski sporazumi o zračnem prevozu vzpostavljajo neuravnotežen okvir za zračni prevoz med EU in Novo Zelandijo, saj vsi sporazumi niso enako liberalni glede svoboščin ter razpoložljivih zmogljivosti in letalskih prog. Te razlike v dvostranskih sporazumih o zračnem prevozu držav članic z Novo Zelandijo vodijo k neenakim možnostim, ki so na voljo letalskim prevoznikom Skupnosti.

2.2 Kakor večina dvostranskih sporazumov o zračnem prevozu, obstoječi dvostranski sporazumi o zračnem prevozu med državami članicami EU in Novo Zelandijo vsebujejo omejitve, za katere je Evropsko sodišče ugotovilo, da so nezakonite. Marca 2005 je Evropska komisija dosegla sporazum z novozelandskimi organi, pristojnimi za letalstvo, o nekaterih vidikih zračnega prevoza („Horizontalni sporazum“)[4], ki nadomesti te klavzule glede državljanstva s klavzulo Skupnosti. Ta sporazum ob upoštevanju prometnih pravic, ki so na voljo, načeloma omogoča vsem letalskim prevoznikom EU da opravljajo lete v Novo Zelandijo iz katere koli države članice, kjer imajo sedež. Zaradi zgoraj navedenih različnih stopenj odprtosti trga je bilo treba v najnovejši „Horizontalni sporazum“ z Novo Zelandijo vključiti klavzulo o „neizogibanju“, da se prepreči morebitno izogibanje različnim obstoječim dvostranskim omejitvam glede prometnih pravic.

Regulativni okvir za zračni prevoz v Novi Zelandiji

2.3 Nova Zelandija je pionir v liberalizaciji zračnega prevoza. Nova Zelandija je že leta 1985 razvila novo politiko v mednarodnem letalstvu na podlagi zaznane koristi za gospodarstvo, vključno s trgovino in turizmom, ne pa za nacionalnega letalskega prevoznika.

Novozelandska letalska politika temelji na predpostavki, da se čim večje ustvarjanje gospodarskih koristi doseže z vzpodbujanjem liberalizacije zračnega prevoza in vlada bo preučila načine za zmanjšanje ovir, ki omejujejo konkurenco in bolj prost dostop do trgov.

Leta 1985 je bila Nova Zelandija udeležena v samo 12 dvostranskih sporazumih o zračnem prevozu. Po letu 1985 pa se je število letalskih prevoznikov, ki oskrbujejo Novo Zelandijo, in število prihodov turistov občutno povečalo.

Od zgodnjih devetdesetih let dvajsetega stoletja Nova Zelandija dejavno išče priložnosti za pogajanja za sklenitev sporazumov o odprtem zračnem prostoru zlasti z Združenimi državami in z nekaterimi državami članicami.

Nova Zelandija in EU imata enako stališče o mnogih poslovnih zadevah, ki so povezane z zračnim prevozom v okviru STO. Nova Zelandija je v Mednarodni organizaciji za civilni letalski promet podprla stališče EU o okoljskih vprašanjih.

2.4 Novozelandsko letalsko politiko danes zaznamuje zelo sodoben in odprt regulativni okvir.

- Od leta 1986 je Nova Zelandija dovolila 100 % tuje lastništvo domačih letalskih prevoznikov.

- Za vstop na trg notranjih letov je edina zahteva podelitev varnostnega spričevala.

- Nova Zelandija je sklenila sporazume o odprtem zračnem prostoru z več državami iz vseh geografskih regij.

- V dvostranskih pogajanjih Nova Zelandija običajno želi doseči liberalizacijo določb o oznaki na „glavni kraj poslovanja“ namesto na običajno določbo „nacionalno lastništvo“.

2.5 Dne 27. maja 2005 sta Nova Zelandija in Združeno kraljestvo podpisali Memorandum o soglasju in Sporazum o zračnem prevozu.

Novi sporazum med Združenim kraljestvom in Novo Zelandijo vključuje ustrezne standardne klavzule Skupnosti, dogovorjene v okviru Horizontalnega sporazuma med ES in Novo Zelandijo ter določa naslednje ključne elemente:

- neomejene pravice do 5.,6.,7.,8. in 9. svoboščine za letalske prevoznike z oznako Združenega kraljestva;

- podobno velja za letalske prevoznike z oznako Nove Zelandije, čeprav z omejitvami pravic do 5. in 7. svoboščine za potnike na letih med Londonom in Združenimi državami;

- liberalna skupna uporaba oznak in zakupnih pravic;

- liberalna ureditev zakupov leta;

- ureditev sproščenih cen;

- določbe o pošteni konkurenci in državne pomoči ter storitve zemeljske oskrbe.

2.6 Ministrstvo za promet je organ, pristojen za izdajo licence letalskim prevoznikom v Novi Zelandiji. Mednarodni letalski prevozniki, ki redno opravljajo polete do Nove Zelandije, morajo imeti mednarodno licenco za zračni prevoz. Izdaja licenc določa mehanizem za odobritev in spremljanje izvajanja prometnih pravic, izmenjanih na dvostranskih pogajanjih. Za zračne prevoznike iz Nove Zelandije je licenciranje tudi metoda dodeljevanja novozelandskih prometnih pravic, ki so v skladu s številnimi sporazumi o zračnem prevozu (ASAs) še vedno omejene.

2.7 Uprava za civilno letalstvo Nove Zelandije je bila vzpostavljena leta 1992 v skladu z zakonom o civilnem letalstvu. Njena prva funkcija je opravljati dejavnosti, ki pospešujejo varnost in zaščito v civilnem letalstvu v okviru sprejemljivih stroškov. Njene odgovornosti vključujejo vzpostavitev varnostnih in zaščitnih standardov, spremljanje teh standardov, preiskava nesreč in incidentov. Direktor Uprave za civilno letalstvo je odgovoren za podeljevanje certifikatov in drugih letalskih dokumentov.

2.8 Leta 2001 je Nova Zelandija podpisala večstranski sporazum „odprti zračni prostor“, poznan kakor Večstranski sporazum za liberalizacijo zračnega prevoza (MALIAT), skupaj z Brunejem, Čilom, Singapurjem, Združenimi državami in drugimi. Nova Zelandija je država depozitarka za sporazum MALIAT.[5] Glavne značilnosti sporazuma MALIAT so odprt razpored letov, odprte prometne pravice in odprte zmogljivosti. Podpisnice sporazuma MALIAT so si medsebojno podelile neomejene prometne pravice v skladu s tretjo, četrto, peto in šesto svoboščino in prav tako neomejene prometne pravice sedme svoboščine za izključno tovorne lete. Večinsko nacionalno lastništvo ni pogoj za imenovanje med državami MALIAT. Nova Zelandija je šla še celo dalj in je skupaj s Čilom, Singapurjem in Brunejem podpisala tako imenovani Protokol MALIAT.[6] Poleg svoboščin, podeljenih v sporazumu MALIAT, Protokol MALIAT podeljuje še pravice sedme svoboščine za potniške lete in kabotažne pravice, kadar gre za mednarodni let.

2.9 Avstralija in Nova Zelandija sta se leta 1996 dogovorili o enotnem letalskem trgu in ga dokončno vzpostavili leta 2002. Po vzpostavitvi enotnega letalskega trga se je število rednih letalskih prevoznikov potnikov med Avstralijo in Novo Zelandijo povečalo na 12 prevoznikov, kar je povzročilo znatno povečanje potniškega prometa. Enotni letalski trg omogoča avstralskim prevoznikom dostop do domačih letov v Novi Zelandiji in obratno.

V okviru enotnega letalskega trga lahko prevozniki obeh držav, če izpolnujejo pogoje za opravljanje dejavnosti na domačem trgu Avstralije ali Nove Zelandije in so vsaj v 50 % lasti in pod nadzorom državljanov Avstralije in/ali Nove Zelandije, opravljajo kateri koli prevoz, vključno s kabotažo, brez kakršnih koli omejitev. Organi obeh držav, pristojni za varstvo v letalstvu, so se tudi dogovorili o vzajemnem priznavanju vseh certifikatov, povezanih z letalstvom.

3. NADALJNJA KREPITEV ODNOSOV MED EVROPSKO UNIJO IN NOVO ZELANDIJO

3.1 Odnosi med Evropsko unijo in Novo Zelandijo so dobili svoj formalni okvir maja 1999 s podpisom skupne izjave Evropske unije in Nove Zelandije. Skupni cilj na gospodarskem področju je pospešiti razvoj odprtega tržnega gospodarstva. Nova Zelandija in EU imata podobne poglede na številna mednarodna in gospodarska vprašanja.

V trgovinskem pomenu je Evropska unija tretja najbolj pomemben izvozn cilj za Novo Zelandijo, sledi Avstraliji in Japonski, (2.7 milijarde EUR) in njena druga največja uvozna dobaviteljica (2.4 milijarde EUR).[7] V celoti je Evropska unija druga največja partnerica Nove Zelandije v blagovni menjavi. Storitvena menjava med Evropsko unijo in Novo Zelandijo vse bolj narašča. Evropska unija je tudi pomemben cilj za naložbe iz Nove Zelandije in pomemben vir tujih naložb v Novi Zelandiji.

3.2 Zaradi zemljepisne razdalje je zračni prevoz bistven za trgovinske in za socialne odnose med Novo Zelandijo in EU. Zračni prevoz je dosledno na dnevnem redu sestankov na visoki ravni in v akcijskih načrtih sodelovanja med Novo Zelandijo in EU, nazadnje je bil na dnevnem redu ministrske trojke EU-Nova Zelandija februarja 2005.

3.3 Nova Zelandija je uradno zaprosila za začetek pogajanj o sporazumu glede liberalizacije zračnega prevoza z Evropsko skupnostjo. Začetek pogajanj na področju zračnega prevoza bo še nadalje okrepil gospodarske in politične povezave med EU in Novo Zelandijo.

4. GOSPODARSKE KORISTI CELOVITEGA SPORAZUMA O ZRAčNEM PREVOZU MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NOVO ZELANDIJO

4.1 Trenutno samo Air New Zealand opravlja direktne potniške lete med Skupnostjo in Novo Zelandijo (prek Los Angelesa v London). Številni prevozniki Skupnosti ponujajo indirektne lete v Novo Zelandijo na podlagi skupne uporabe oznak in nekaj prevoznikov Skupnosti ponuja tudi prevoz tovora na dolgih linijah v Novo Zelandijo. Nova Zelandija ima naraščajoče število prihodov iz EU, zlasti se močno povečuje obisk turistov. Število oseb, ki potujejo med Novo Zelandijo in EU se je povečalo od 540.000 v letu 2002 na 640.000 v letu 2004. Zaradi velike razdalje je na voljo velika izbira indirektnih letov prek azijsko-pacifiške regije in tudi prek Združenih držav.

Koristi in dodatne prednosti pristopa Skupnosti

4.2 Četudi bi bil lahko takojšen gospodarski vpliv liberalizacije zračnega prevoza med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo kratkoročno zmeren za gospodarstvo EU, zaradi omejenega deleža direktnih letov na trgu med EU in Novo Zelandijo, bi odprava omejitev lahko okrepila tržne možnosti za letalske prevoznike EU in povečala pomen direktnih letov na celotnem trgu med EU in Avstralijo.

Povečanje (direktnega) zračnega prevoza bi okrepilo trgovinske in turistične tokove med EU in Novo Zelandijo ter s tem omogočilo širše gospodarske koristi za gospodarstvo EU.

4.3 S svojo tržno usmerjeno gospodarsko in prometno politiko ter visokimi regulativnimi standardi je Nova Zelandija nesporna in obetajoča kandidatka za sporazum o odprtem zračnem prostoru na ravni Skupnosti. Sporazum o zračnem prevozu med EU in Novo Zelandijo bi lahko postal vzorec za liberalizacijo trgov zračnega prevoza s preostalimi tretjimi državami. Nova Zelandija je gonilna sila liberalizacije letalstva in povezovanja trgov v azijsko-pacifiški regiji. Širši vpliv na odnose v zračnem prevozu s preostalimi tretjimi državami bi prinesel znatne gospodarske koristi za evropsko gospodarstvo.

4.4 Vendar je od kratkoročnega gospodarskega vpliva še bolj pomemben srednjeročni gospodarski vpliv na druge trge zračnega prevoza. Gospodarske koristi odprtih mednarodnih letalskih trgov je treba jasno določiti v študiji, izvedeni v imenu Evropske komisije o gospodarskem vplivu odprtega zračnega prostora med EU in ZDA.[8] Z odpravo obstoječih omejitev glede števila tedenskih letov in letalskih prog bi se zračni promet lahko povečal. Z odprtim dostopom na trg bodo letalski prevozniki lahko izkoristili nove tržne priložnosti in ponudili storitve zračnega prevoza na letalskih progah, ki jih zahtevajo njihove stranke. Čezmejni investicijski tokovi bodo prinesli še večjo učinkovitost.

Popolna liberalizacija zračnega prevoza z Novo Zelandijo je lahko dosežena samo na ravni Skupnosti. Ker pravo EU določa zahteve o lastništvu za prevoznike EU, mora vzajemno liberalizacijo lastništva in zahteve nadzora izvesti Skupnost.

Širši vpliv na odnose v zračnem prevozu s preostalimi tretjimi državami bi prinesel znatne gospodarske koristi za evropsko gospodarstvo. Zaradi enotnega letalskega trga med Novo Zelandijo in Avstralijo ter visoke ravni integracije, ki je že dosežena med tema dvema trgoma, se bi koristi odprtega zračnega prostora z Novo Zelandijo povečale, saj bi bil združeni trg večji.

Zaradi odprtih letalskih trgov bi:

- letalski prevozniki najdalje povečali svojo učinkovitost in izboljšali svojo mednarodno konkurenčnost;

- potniki in naročniki prevoza pridobili večjo izbiro;

- letališča, storitve, povezane z letalstvom, in industrija izdelovanja zrakoplovov imela koristi od povečanja zračnega prevoza;

- povečanje prometa olajšalo nadaljnje povečanje trgovine in turističnih tokov.

4.6 Očitne možne koristi Sporazuma o odprtem zračnem prostoru z Novo Zelandijo so bile potrjene v študiji o presoji vplivov, ki so jo opravili neodvisni svetovalci. Čeprav bi lahko bile kratkoročne gospodarske koristi zaradi majhnega števila direktnih letov med Skupnostjo in Novo Zelandijo ter zaradi že obstoječe stopnje dostopa na trg razmeroma omejene, bi bile kratkoročne in dolgoročne posledice za druge države v pacifiškem pasu občutne. Nedavna študija je potrdila, da bi zakonodajni in politični okvir za zračni prevoz v Novi Zelandiji omogočil Skupnosti doseči vzorčni sporazum z Novo Zelandijo, ki bi omogočil še večje zbliževanje zakonodaj in nove priložnosti za industrijo EU in uporabnike. Nova Zelandija ima enaka stališča kakor Skupnost o številnih vprašanjih, povezanih z letalstvom, in si prizadeva za razvoj širših regionalnih trgov, kar bi dolgoročno ustvarilo pomembne nove tržne priložnosti.

5. SKLEPI: POMEMBNE KORISTI, KI JIH PRINAšAJO PREDLAGANA POGAJANJA O ZRAčNEM PREVOZU Z NOVO ZELANDIJO

5.1 Posodobljen okvir za zračni prevoz med EU in Novo Zelandijo omogoča pomembne nove možnosti za krepitev zračnega prevoza pod konkurenčnimi in enotnimi pogoji delovanja. Poleg tega bi nadalje okrepil že zdaj izvrstne trgovinske in politične odnose med EU in Novo Zelandijo.

Model partnerstva na področju zračnega prevoza med Evropsko unijo in Novo Zelandijo izvira iz želje, da se program reforme na mednarodni ravni nadaljuje. Sporazum o liberalizaciji zračnega prevoza, dosežen med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo, bo nadomestil obstoječe dvostranske sporazume o zračnem prevozu med Novo Zelandijo in državami članicami EU ter vzpostavil sodoben okvir za zračni prevoz med EU in Novo Zelandijo s čim bolj odprtim dostopom na trg ter čim višjimi regulativnimi standardi. Zato bi lahko bil vzorec za razširjeno partnerstvo na področju zračnega prevoza s preostalimi tretjimi državami.

5.2 Pogajanja glede sporazuma o odprtem zračnem prostoru z Novo Zelandijo bi imela za cilj odprtje dostopa na trg in odprtje naložbenih možnosti. Odprtje dostopa na trg ne sme biti omejeno na pravice do tretje in četrte svoboščine, temveč mora vključevati tudi pravice do pete svoboščine.[9] Iz Evrope ni mogoče opravljati direktnih poletov do Nove Zelandije. Zato zračni prevoz med EU in Novo Zelandijo poteka z enim postankom prek vmesnih točk, ki tvorijo dva pomembna samostojna trga v azijsko-pacifiški regiji in Severni Ameriki. Zračni prevoz med vmesnimi točkami in Novo Zelandijo ne bi bil ekonomsko upravičen brez ustreznih prometnih pravic. Zato so pravice do pete svoboščine prek takih vmesnih točk bistvene za zagotovitev kar največjih možnih koristi sporazuma.

Vzajemno odprtje dostopa na trg z Avstralijo je že izvedlo nekaj držav članic. Pred nedavnim je Združeno kraljestvo doseglo sporazum z Novo Zelandijo, ki predvideva visoko stopnjo liberalizacije trga. Vendar druge države članice v odnosih z Novo Zelandijo še niso dosegle višje stopnje dostopa na trg. Dvanajst držav članic trenutno sploh nima dostopa do trga Nove Zelandije. Ta neuravnotežen okvir je povzročil neenakosti glede možnosti letalskih prevoznikov Skupnosti, ki so v nasprotju z načelom enakih možnosti za vse letalske prevoznike Skupnosti na enotnem trgu.

S celovitim sporazumom o zračnem prevozu na ravni Skupnosti bi odnosi Skupnosti z Novo Zelandijo na področju letalstva postali usklajeni in zagotovljene bi bile enake pravice in možnosti za vse letalske prevoznike Skupnosti v zračnem prevozu v Novo Zelandijo. Nadalje bi se ustvarile nove tržne priložnosti za letalske prevoznike v 12 državah članicah, ki trenutno nimajo nobenih pravic glede zračnega prevoza v Novo Zelandijo in iz nje. Sporazum o zračnem prevozu na ravni Skupnosti bi tudi manjšim prevoznikom dal možnost, da razširijo svojo mrežo na Novo Zelandijo. Če povpraševanje po prometu med nekaterimi državami članicami in Novo Zelandijo ne bi ekonomsko upravičilo direktnih letov, bi letalski prevozniki lahko dosegli komercialne koristi s skupno uporabo oznak z ureditvijo skupne uporabe oznak letov v Novo Zelandijo in iz nje.

Sporazum o odprtem zračnem prostoru med EU in Novo Zelandijo bi evropski panogi zračnega prevoza omogočil vlaganje v Novi Zelandiji in koristi od kapitala iz Nove Zelandije. Evropskim tovornim prevoznikom bi omogočil, da bi vzpostavili mednarodne proge za prevoz tovora v azijsko-pacifiški regiji in s tem povečali učinkovitost svojega poslovanja ter zagotovili storitve v skladu s potrebami svojih strank po svetu in ne bi bili omejeni zaradi potrebe po usklajevanju pravic v okviru dvostranskih sporazumov.

5.3 Odprti letalski trgi potrebujejo okvir, ki zagotavlja pošteno konkurenco in visoke standarde varnosti, zaščite in varstva okolja. Odpiranje trga in regulativno sodelovanje za dosego konvergence morata potekati istočasno. Dvostranski sporazumi o zračnem prevozu med nekaterimi državami članicami in Novo Zelandijo so za novozelandske zračne prevoznike popolnoma odprli trga, vendar niso zagotovili zadostnega zbližanja zakonodaj. Celovit sporazum o zračnem prevozu z Novo Zelandijo na ravni Skupnosti bi okrepil visoke standarde varnosti, zaščite, varstva okolja, varstva potnikov in drugih regulativnih vprašanj.

V zvezi z okoljskimi vprašanji mora biti sporazum skladen z zavezanostjo EU k trajnostnemu razvoju. Poleg zgoraj poudarjenih gospodarskih koristi ima pričakovana rast zračnega prevoza tudi nezaželene stranske učinke zlasti glede kakovosti zraka in ravni hrupa v bližini letališč in prispevka h globalnim podnebnim spremembam. Pomembno je, da sporazum ne omeji zmožnosti EU za uporabo regulativnih in gospodarskih instrumentov za ublažitev teh škodljivih učinkov. Zaščita poštene konkurence je drugo ključno vprašanje pri odprtih letalskih trgih. Z doseganjem višjih ravni zbliževanja zakonodaj bi celoviti sporazum o zračnem prevozu med Skupnostjo in Novo Zelandijo zagotovil enake konkurenčne pogoje delovanja, s čimer bi se izognili izkrivljanju konkurence. Nova Zelandija ima močne organe za konkurenco, ki nadzirajo izvajanje pravil o konkurenci. Letalski industrija ne prejema državnih podpor. Nova Zelandija ima tudi visoke standarde varnosti in zaščite v letalstvu. Nova Zelandija ima v okoljski politiki iste cilje kakor Skupnost. Zaradi tega so ob upoštevanju trenutne ravni izvajanja varnostnih in zaščitnih standardov, pravil o konkurenci in predpisov o varstvu okolja v Novi Zelandiji možnosti za visoko stopnjo regulativenga sodelovanja in/ali zbliževanja med Skupnostjo in Novo Zelandijo izvrstne.

Med neuradnimi začetnimi razgovori je Nova Zelandija potrdila svojo pripravljenost za dosego visoke stopnje zbližanja zakonodaj s Skupnostjo in za vzpostavitev enotnih konkurenčnih pogojev delovanja za zračne prevoznike EU in Nove Zelandije. Takšno zbližanje zakonodaj se lahko doseže samo na ravni Skupnosti. Dvostranski sporazumi ne zagotavljajo takega zadostnega regulativnega sodelovanja. Sporazum med EU in Novo Zelandijo mora vzpostaviti mehanizme sodelovanja, tako da zagotovi upoštevanje pravil sporazuma in njihov nadaljnji razvoj.

Gospodarske koristi sporazuma o zračnem prevozu z Novo Zelandijo bi nadalje povečali podobni sporazumi z državami v azijsko-pacifiški regiji, zlasti z Avstralijo. Zato mora biti novo partnerstvo med Evropsko unijo in Avstralijo odprto za druge države, ki bi se želele pridružiti.

To partnerstvo se lahko postopoma razvije v odprt zračni prostor med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo. Začetni razgovori so pokazali, da imata Nova Zelandija in Skupnost iste želje po vzpostavitvi posodobljenega okvira za mednarodni zračni prevoz brez obstoječih omejitev in z možnostjo zagotavljanja storitev na svetovni ravni. Rezultat predlaganega novega partnerstva bi vzpodbudil preostale tretje države, da se pridružijo gibanju za bolj prožen mednarodni okvir za zračni prevoz.

5.4 Glede na zgoraj navedeno Evropska komisija priporoča, da Svet pooblasti Komisijo za začetek pogajanj z Novo Zelandijo za sklenitev celovitega sporazuma o zračnem prevozu.

5.5 Komisija bo tesno sodelovala z državami članicami in vsemi ustreznimi interesnimi skupinami pri nadaljnjem razvijanju in doseganju ciljev, določenih v pogajalskih smernicah.

[1] COM(2005) 79 konč. z dne 11.3.2005

[2] Sklepi Sveta z dne 27. junija 2005 o razvijanju agende za zunanjo letalsko politiko Skupnosti.

[3] Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

[4] Predlog Sklepa Sveta o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Nove Zelandije o nekaterih vidikih zračnega prevoza, COM (2005) 267.

[5] Druge podpisnice sporazuma MALIAT so še Združene države, Brunej, Peru, Samoa in Tonga.

[6] Protokol MALIAT je začel veljati v Singapurju, Novi Zelandiji in Bruneju decembra 2001 in v Čilu decembra 2003.

[7] Eurostat, Statistični letni pregled zunanje trgovine in trgovine znotraj EU, izdaja 2003.

[8] „The, študija, ki jo je za Evropsko komisijo pripravila The Brattle Group, december 2002.

[9] Tretja svoboščina je pravica do prevoza potnikov in tovora iz EU v Novo Zelandijo. Četrta svoboščina je pravica do prevoza potnikov in tovora iz Nove Zelandije v EU. Peta svoboščina je pravica do prevoza potnikov in tovora iz vmesne točke v Novo Zelandijo pri storitvi, ki se začne v EU.