[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.4.2005

KOM(2005) 137 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Izboljšanje mehanizma civilne zaščite Skupnosti

1. OZADJE IN NAMEN

1.1. Ozadje

Mehanizem civilne zaščite Skupnosti podpira in pospešuje mobilizacijo nujne pomoči civilne zaščite za neposredne potrebe držav, ki jih je prizadela nesreča. Njegov prispevek gradi na izkušnjah, pridobljenih z zagotavljanjem pomoči v širokem razponu prejšnjih nesreč v EU in zunaj nje, vključno s poplavami v srednji Evropi (2002) in Franciji (2003), nesrečo v Prestigeu (2002), potresi v Alžiriji (2003), Iranu (2003) in Maroku (2004), gozdnimi požari v Franciji in na Portugalskem (2003, 2004) ter eksplozijo v Asunciónu (2004). Pred kratkim sta se mehanizma poslužili Švedska in Albanija pri obravnavanju posledic velikega neurja in snežnega meteža.

Mehanizem se je hitro in učinkovito odzval na cunami, ki je prizadel južno Azijo decembra 2004. Ta intervencija mehanizma v južni Aziji – največja od njegove uvedbe – je v evropskem odzivu na nesreče razkrila strani, ki v prejšnjih izrednih primerih niso bile tako jasno razvidne.

Obstaja razlog za splošno priznanje potrebe po nadaljnji krepitvi zmogljivosti odziva civilne zaščite Unije. Ob upoštevanju tega je Komisija predlagala oblikovanje Instrumenta za hiter odziv in pripravljenost v večjih nesrečah[1], ki bi zagotavljal pravni okvir za financiranje dejavnosti civilne zaščite. To sporočilo očrtuje nadaljnje ukrepe, s katerimi bi utrdili prispevek Unije na tem področju.

1.2. Zahteve Sveta in Evropskega parlamenta

Na svojem izrednem sestanku 7. januarja 2005 se je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose odločil preučiti možne izboljšave mehanizma, vključno z njegovo analitično zmožnostjo, in preiskati načine razvoja zmogljivosti hitrega odziva EU pri obravnavanju nesreč. Poleg tega pa akcijski program EU, sprejet 31. januarja 2005, po cunamiju v Indijskem oceanu predstavlja več področij ukrepanja, ki so neposredno povezana s civilno zaščito.

Zahteve Sveta sovpadajo s pozivi Evropskega parlamenta za "oblikovanje združenja specializiranih civilnih enot civilne zaščite, z ustreznim materialom, ki bi se skupaj usposabljale in bile na voljo v primeru elementarnih, humanitarnih ali okoljskih nesreč oziroma nesreč, povezanih z industrijskimi tveganji, v Uniji ali drugod po svetu".[2]

Istočasno je več držav članic predložilo predloge za izboljšanje zmogljivosti odziva civilne zaščite EU. V podrobnostih se predlogi držav članic sicer razlikujejo, zdi pa se, da obstaja soglasje, da je bolje graditi na obstoječem mehanizmu kot pa oblikovati dodatne in podvojene strukture.

1.3. Namen tega sporočila

To sporočilo se zlasti osredotoča na mehanizme civilne zaščite Skupnosti, ki jih je mogoče aktivirati interno znotraj EU in v tretjih državah. Daje pregled predloga Komisije o tem, kako naj bi se z ukrepanjem na dveh različnih ravneh odzvali na zahteve Sveta, ki vključujejo civilno zaščito.

Takojšnje ukrepanje bo usmerjeno v izboljšanje mehanizma in čim večjo okrepitev učinka njegove pomoči v obstoječem pravnem okviru. Ukrepi, predlagani v oddelku 3, naj bi omogočili jasnejši prikaz evropske solidarnosti v bližnji prihodnosti brez spreminjanja obstoječih pravnih instrumentov.

Poleg tega so predlagane strukturne reforme mehanizma, namenjene razvoju večje zmogljivosti civilne zaščite, ki Uniji omogoča, da se bo v prihodnosti hitreje in učinkoviteje odzvala na kakršno koli vrsto nesreče. Za te reforme, opredeljene v oddelku 4, bo potrebna sprememba Odločbe Sveta o vzpostavitvi mehanizma.

Pri predlaganju ukrepov, ki bodo okrepili mehanizem, Komisija prav tako želi povečati sinergije in komplementarnosti med mehanizmom in drugimi instrumenti, ki jih je mogoče aktivirati v raznih nesrečah, s katerimi se sooča EU, tako znotraj kot zunaj, ter tako prispeva k izboljšanju skladnosti med vsemi odzivnimi zmogljivostmi EU.

1.4. Obseg tega sporočila

To sporočilo se osredotoča izključno na pomoč civilne zaščite v okviru mehanizma. Pri civilni zaščiti gre za takojšnje reševanje v prvih urah in dneh nesreče.[3] Tako kot humanitarna pomoč ES je tudi civilna zaščita namenjena reševanju življenj in lajšanju posledic nesreče v prvih dneh. Vendar pa se razlikuje od humanitarne pomoči ES v štirih vidikih: pomoč civilne zaščite lahko zajema okoljske posledice nesreč in tudi njihov humanitarni vpliv: pomoč civilne zaščite zagotavljajo skupine, strokovnjaki in oprema, ki jo preskrbijo vlade, sodelujoče v mehanizmu, in ne humanitarne organizacije (posebne službe Združenih narodov, organizacije Rdečega križa in nevladne organizacije), ki jih uporablja ECHO; pomoč civilne zaščite je mogoče nuditi v EU in zunaj nje in mehanizem se lahko uporablja kot orodje za lajšanje in podporo ukrepov SZVP za obvladovanje kriz.

To sporočilo pokriva celoten obseg izrednih razmer, v katerih se lahko aktivira mehanizem, vključno z razmerami zunaj EU. Medtem ko za nesreče, ki se zgodijo v tretjih državah[4],in nesreče v državah članicah veljajo različni postopki, pa ti prav tako predstavljajo mnogo skupnih izzivov, ki se jih je mogoče uspešno lotiti v enem samem sporočilu.

To sporočilo ne obravnava zaščite kritične infrastrukture in s tem povezanih ukrepov pripravljenosti niti se ne osredotoča na ukrepe za omejevanje srednjeročnih posledic terorističnih napadov, ki so potrebni za varovanje področja svobode, varnosti in pravice. Ti so obravnavani v predlogu za Sklep Sveta o ustanovitvi posebnega programa „"Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom“, ki je bil sprejet 6. aprila 2005[5].

Prav tako sporočilo ne vključuje finančne pomoči, dodeljene državam članicam ali državam kandidatkam, ki so jih prizadele večje nesreče v okviru predloga za Solidarnostni sklad EU in novi solidarnostni sklad, ki je bil sprejet 6. aprila 2005.[6] S pismom se želi doseči finančna pomoč, ki bi prispevala k hitremu povratku k običajnim življenjskim pogojem v prizadetih območjih, in finančna nadomestila za žrtve terorizma. Prav tako zajema nujno medicinsko pomoč in ukrepe za zaščito prebivalstva pred ogrožanjem zdravja, vključno s stroški cepiv, zdravil, medicinskih proizvodov, opreme in infrastruktur v primeru izrednih razmer.

2. OBSTOJEčI OKVIR CIVILNE ZAščITE

2.1. Pravni instrumenti za civilno zaščito

Okvir za sodelovanje na področju civilne zaščite trenutno vključuje dva pravna instrumenta.

Mehanizem civilne zaščite Skupnosti[7],ustanovljen oktobra 2001, je operativni instrument, ki je namenjen povečevanju pripravljenosti in mobilizaciji takojšnje pomoči civilne zaščite v primeru nesreč. Sprožiti ga je mogoče v primeru elementarnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, vključno z jedrskimi nesrečami. Danes v mehanizmu sodeluje 30 držav – EU-25, Bolgarija, Romunija, Lihtenštajn, Norveška in Islandija. Finančna sredstva se mu dodeljujejo vsako leto posebej.

Akcijski program Skupnosti na področju civilne zaščite[8] zagotavlja financiranje dejavnosti, ki so usmerjene na preprečevalne ukrepe, pripravljenost in učinkovit odziv. Izteče se ob koncu leta 2006.

Za obdobje od leta 2007 dalje je Komisija sprejela predlog za Uredbo Sveta o ustanovitvi Instrumenta za hiter odziv in pripravljenost v večjih nesrečah. Ta predlog je namenjen za oblikovanje nove pravne podlage za odobritev finančne podpore ukrepom civilne zaščite in ukrepom s področja pripravljenosti in odziva na nesreče, ki se zgodijo v EU in državah, ki sodelujejo v mehanizmu. Pravna podlaga za finančno podporo ukrepom civilne zaščite zunaj EU je zagotovljena s predlaganim instrumentom za stabilnost.

2.2. Vloga mehanizma

Osrednje telo mehanizma je Center za spremljanje in informiranje (CSI), ki ima sedež na Evropski komisiji v Bruslju. S pomočjo CSI, ki je dostopen 24 ur dnevno, lahko Komisija v izrednih razmerah olajša mobilizacijo virov civilne zaščite iz držav članic.

Katera koli država, ki jo je prizadela velika nesreča – v Uniji ali zunaj nje – lahko zaprosi za pomoč CSI. CSI takoj sporoči zahtevo mreži nacionalnih kontaktnih točk. Te obvestijo CSI, ali lahko pomagajo. CSI zbere odgovore in obvesti državo prosilko o razpoložljivi pomoči. Prizadeta država izbere pomoč, ki jo potrebuje, in vzpostavi stik z državami, ki so pripravljene pomagati. CSI lahko zagotovi tudi tehnično podporo, vključno z boljšim dostopom do satelitskih slik, in deluje kot informacijski center, ki zbira podatke in jih redno osvežene pošilja vsem sodelujočim državam.

Pri interveniranju v Uniji in zunaj nje se uporabljajo različni postopki. Pri intervencijah v EU država prosilka koordinira prispevke, prejete iz mehanizma. Koordinacijo evropskih intervencij civilne zaščite zunaj EU zagotavljata Komisija in predsedstvo, ki tesno sodelujeta in se posvetujeta. Takšne intervencije se lahko izvajajo kot samostojne intervencije ali kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Pri teh intervencijah CSI zagotavlja tesno sodelovanje z ECHO in UN OCHA (Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti), ki je pooblaščen za zagotavljanje splošne koordinacije mednarodnega reševanja. Pri intervencijah zunaj EU lahko CSI v nekaj urah razpošlje strokovnjake, da ocenijo potrebe na terenu, uskladijo operacije civilne zaščite in se povežejo s pristojnimi organi in mednarodnimi organizacijami. Odločitev o pošiljanju strokovnjakov ocenjevalcev se sprejme ob podrobnem posvetovanju s predsedstvom. Za uporabo mehanizma v podporo ukrepov SZVP za obvladovanje kriz[9]obstajajo posebni postopki.

Mehanizem si prizadeva tudi za večjo pripravljenost. Podpira ga baza podatkov, ki vsebuje informacije o nacionalnih zmogljivostih civilne zaščite, ki so na razpolago za intervencijo. Mehanizem tudi prejema vsebino vojaške podatkovne baze, ki jo je zbral vojaški štab EU (EUMS), ki omogoča široko sliko vseh virov, razpoložljivih za obvladovanje posledic nesreč. Strokovnjaki in vodje skupin, vključeni v zbirko podatkov civilne zaščite, so vabljeni, da sodelujejo v programu usposabljanja s tečaji, vajami in sistemom izmenjave strokovnjakov. Trenutno se uresničuje Skupni sistem komunikacije in informiranja v izrednih razmerah (CECIS), da bi tako zagotovili učinkovito izmenjavo informacij med CSI in nacionalnimi kontaktnimi točkami.

3. IZBOLJŠANJE MEHANIZMA CIVILNE ZAŠČITE SKUPNOSTI

Akcijski program opredeljuje štiri področja možnega izboljšanja mehanizma: boljšo pripravljenost intervencij civilne zaščite, okrepitev analitične in ocenjevalne zmogljivosti, povečanje koordinacije in izboljšanje pomoči državljanom EU, ki so jih prizadele nesreče zunaj Unije. V obstoječem pravnem okviru je mogoče sprejeti naslednje ukrepe.

3.1. Okrepitev pripravljenosti

Naložbe v usposabljanje, vaje in pripravljenost v zadnjih letih so pomagale zagotoviti učinkovito mobilizacijo pomoči civilne zaščite v države, ki so jih prizadele nesreče, tako v EU kot zunaj nje. Akcijski program zahteva nadaljnje delo pri oblikovanju scenarijev, krepitvi programov usposabljanja in povečevanju povezljivosti, vključno s civilno-vojaško povezljivostjo.

Ocena zmogljivosti civilne zaščite

V zadnjih mesecih se je Komisija ukvarjala s scenariji, da bi lažje ugotovila, kakšne vire lahko države članice zagotovijo v primeru večjega terorističnega napada v drugi državi. Ta vaja državam članicam omogoča, da ugotovijo vrzeli in pomanjkljivosti v pomoči evropske civilne zaščite, in je nepogrešljiv korak k izboljšanju povezljivosti razpoložljivih sredstev.

S tem delom je treba hitro nadaljevati ter ga razširiti na elementarne in druge nesreče, kjer se civilna zaščita najverjetneje aktivira. Za to pa je potrebno polno sodelovanje vseh držav članic. Komisija poziva tistih nekaj držav članic, ki tega še niso storile, da naj čim prej zagotovijo popolne informacije.

Komisija se bo še naprej povezovala z vojaškim štabom EU (EUMS), da bi pomagala doseči smiselno oceno vseh razpoložljivih sredstev civilne zaščite[10].

Modularni pristop

Kot del vaje razširjenih scenarijev Komisija predlaga, da naj vsaka sodelujoča država vnaprej opredeli hitro razporedljive in samozadostne module, ki jih lahko zagotovi – vsakič na podlagi potrditve – za intervencijo evropske civilne zaščite. Ko bodo glavni moduli jasno opredeljeni, bodo njihovi člani vabljeni, da se udeležijo ustreznih tečajev usposabljanja in sodelujejo na vajah.

V prihodnosti bi to pomenilo, da bo CSI od držav članic zahteval, da mobilizirajo določene module. Ta pristop bo CSI omogočil, da bo sestavil skladne pakete pomoči civilne zaščite in natančneje obravnaval posebne potrebe, ki nastanejo v posameznem izrednem primeru.

Ta modularni pristop bi pomenil smiseln razvoj sedanjega sistema, v katerem so v večini držav članic na voljo določene ekipe, ki jih je mogoče razporediti ob kratkem predhodnem obvestilu. Dodatna prednost je, da je tako mogoče v celoti izkoristiti različne vrste strokovnega znanja, ki so na voljo v državah članicah.

Razvoj modulov bi prav tako bil pomemben ukrep za krepitev mednarodnih zmogljivosti v odzivu na nesreče in bi omogočal EU, da bi prispevala posebne vnaprej določene pakete pomoči civilne zaščite v tretje države. Pri razvoju modularnega pristopa se bo pozornost namenila zagotavljanju skladnosti in komplementarnosti z moduli in standardi, ki so zajeti v okviru ZN.

Usposabljanje in urjenje

Tečaji usposabljanja in simulacijske vaje pomagajo povečevati povezljivost in razvijati skupno intervencijsko kulturo. Trenutna prizadevanja na tem področju je treba nadalje razvijati in po potrebi okrepiti. To lahko vključuje posebno usposabljanje in urjenje glede posebnih vprašanj (npr. ocenjevalne metodologije) ali za posebne ciljne skupine. Na tečajih usposabljanja in urjenjih bi bilo treba spodbujati sodelovanje vojske, da bi tako pospešili civilno-vojaško povezljivost. Za vzpodbujanje skupne kulture delovanja in interoperabilnosti se bodo iskale koherenca in sinergije z obstoječimi usposabljanji v sistemih ZN in Rdečega križa. Pri urjenju se bo spodbujalo sodelovanje v krizi.

3.2. Analiza in ocena potreb

Zgodnje opozarjanje in analiza

S krepitvijo vezi med CSI in zgodnjim opozarjanjem ter skupinami v pripravljenosti na ravni EU in ZN je mogoče pridobiti dragocen čas. Center mora prejeti vsa razpoložljiva opozorila na elementarne nesreče, da lahko hitro določi, ali bi lahko vodile do zahteve za pomoč, in da skrajša čas, potreben za pripravo intervencije civilne zaščite.

CSI bi moral biti tudi sposoben stalno spremljati razvoj dogodkov, pomembnih za nesreče, ob čim večji izkoriščenosti vseh razpoložljivih informacijskih virov.[11] Nov razvoj dogodkov in prihajajoča poročila je treba takoj analizirati, da se ugotovi njihov potencialni učinek in ocenijo možne potrebe civilne zaščite. Znanstveni in tehnološki viri, ki so na razpolago na evropski ravni, vključno z informacijami in nadzornimi sistemi, bodo zagotavljali bistveni prispevek k temu delu.

Za takšno ravnanje bo moral CSI zagotoviti pravi "24-urni" sistem delovanja[12], in tako zajamčiti takojšen odziv na izredne razmere, z zadostnim podpornim osebjem, kar bo zagotovilo ustrezno kadrovsko zasedbo na vseh stopnjah dogodka.

Krepitev ocenjevanja potreb na terenu

Ena od glavnih lekcij, ki izhaja iz nedavne nesreče zaradi cunamija, je potreba po okrepitvi ocene zmogljivosti na kraju nesreče, da bi lahko prepoznali posebne potrebe v zadevah, za katere je civilna zaščita specializirana. Takšne zmogljivosti bodo po vsej verjetnosti v tesni povezavi in komplementarne s humanitarnimi terenskimi ekipami ECHO za nujen odziv ter z ZN in drugimi ocenjevalnimi ekipami na terenu. Potrebe po ocenah zmogljivosti okrepljene civilne zaščite EU bi morale biti oblikovane tako, da bi z racionalizacijo prispevka EU k prizadevanjem ZN in razvojem dodatnih zmogljivosti v Uniji pospeševale obstoječe globalne zmogljivosti.

Glede na obseg nesreče bi moral biti CSI v prihodnosti sposoben namesto posameznih strokovnjakov poslati majhne ocenjevalne ekipe s približno petimi člani. Zato morajo države članice vnaprej obvestiti CSI o vseh strokovnjakih, ki jih lahko pošljejo na naloge na kratek rok, in potrditi njihovo razpoložljivost na čisto začetnih stopnjah izrednega primera.

Poleg tega je treba pregledati ocenjevalne metodologije in standarde ter pri tem upoštevati sprejete metodologije in standarde, ki so jih razvili Združeni narodi in drugi, da bi v okviru mehanizma izoblikovali dosleden pristop k ocenjevanju potreb po civilni zaščiti.

Kakovost ocenjevanja je mogoče nadalje izboljšati s posebnim usposabljanjem za ocenjevalce. Usposabljanje bi bilo zlasti osredotočeno na usklajevanje z ZN, ECHO, IFRC in drugimi strokovnjaki ter na ocenjevalne metodologije in standarde.

Kot je že bilo dogovorjeno na sestanku Sveta 4. oktobra 2004, bo Komisija razvila skupne insignije, s katerimi bo označeno osebje kot del mehanizma na terenu. To bo pomagalo razviti občutek pripadnosti civilni zaščiti EU in ustvariti opaznejšo prisotnost EU na kraju nesreče.

3.3. Boljša koordinacija

Svet je pozval Komisijo, da naj predlaga načine, s katerimi bi izboljšali koordinacijo prispevkov držav članic, ki so lahko v okviru samostojne operacije Unije ali kot skupni prispevek EU k operaciji, ki jo vodi druga organizacija.

Koordinirano zagotavljanje pomoči evropske civilne zaščite

Skupen odziv EU zahteva predvsem sodelovanje držav članic prek mehanizma. Odziv na izredne razmere v južni Aziji je razkril precejšnje razlike v pristopih držav članic. V podporo Združenim narodom in prizadeti državi se je treba odločno zavezati sodelovanju na evropski ravni in tako omogočiti doseganje celotnega potenciala mehanizma.

Zasledovanje komplementarnosti in koordinacija z Združenimi narodi

Pri interveniranju v tretjih državah mora biti Unija sposobna dopolniti prizadevanja nacionalnih in lokalnih organov in zagotoviti znaten prispevek k mednarodnim prizadevanjem reševanja, ki ga usklajujejo Združeni narodi. Pri intervencijah zunaj EU je vodilna vloga UN OCHA pri koordiniranju še zlasti cenjena. Pri nesreči v južni Aziji je mehanizem deloval ob tesnem posvetovanju z UN OCHA in njegovim osebjem na terenu. Obstoječe sodelovanje in koordinacija z ZN, ki temelji na dogovoru iz leta 2004[13],se bosta nadalje razvijala na vseh ključnih področjih odziva na nesreče, tako na terenu kot na sedežih. Komisija bo zagotovila polno izvajanje sporazuma z UN OCHA, da bi povečali izkoriščanje razpoložljivih virov in zagotovili skladen odziv na nesreče v tretjih državah.

Zasledovanje komplementarnosti in koordinacija s humanitarno pomočjo

V mnogih primerih nesreč civilna zaščita posreduje kot odziv na humanitarne potrebe in prispeva k obsežnemu humanitarnemu odzivu. Zato je bistveno zagotoviti, da so intervencije civilne zaščite v tesnem sodelovanju z akterji humanitarne pomoči na vseh stopnjah odziva.

Na ravni Skupnosti mehanizem prav tako tesno sodeluje z ECHO, tako na terenu kot na sedežu, da se zagotovi izčrpen evropski nujni odziv na nenadne nesreče. Obstoječi postopki Komisije že poudarjajo in bodo še naprej krepili sinergije in komplementarnosti med humanitarno pomočjo ES in civilno zaščito, gradili bodo na njunih posebnih vlogah in prednostih vsake posebej. Že začeto delo na skupnih pridobljenih izkušnjah in povezovanje od faze načrtovanja do faze izvajanja se bosta nadaljevala z zagotavljanjem pravilnega skupnega odziva, kadar koli bosta ta dva instrumenta aktivirana za isto nesrečo.

Krepitev zmogljivosti operativnega načrtovanja

Okrepiti je treba zmožnost operativnega načrtovanja CSI. To bo CSI omogočilo bolj osrednjo vlogo pri načrtovanju in koordinaciji prevoza, distribucije in dostave pomoči civilne zaščite iz držav članic v EU in zunaj nje.

Krepitev koordinacije na terenu

Pri intervencijah zunaj EU mora okrepljena zmogljivost na sedežu potekati vzporedno z enako močno koordinacijsko zmogljivostjo na terenu. Za izboljšano koordinacijo pomoči evropske civilne zaščite bo potrebna močnejša koordinacija na terenu, kar bo evropski prispevek. To bi okrepilo zmogljivost lokalnih organov in ZN, da bi s pomočjo enotne kontaktne točke za vso civilno zaščito EU koordinirali reševanje na terenu. Koordinacija bi zajemala prihod, distribucijo in dostavo evropske civilne zaščite in tudi koordinacijo z zunanjimi udeleženci, vključno s službami ZN, lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami.

Koordinacija z vojsko

Uporaba vojaških virov za podporo operacijam civilne zaščite zunaj EU mora temeljiti na veljavnih mednarodnih pravilih, zlasti na smernicah iz leta 1994 o uporabi vojaških in civilnih možnosti zaščite (MCDA) pri reševanju v primeru nesreč (t.i. Smernice iz Osla), in na smernicah ZN iz leta 2003 o uporabi MCDA v zahtevnih izrednih primerih in mora upoštevati splošne koordinacijske vloge ZN, kadar so navzoči.

Izredne razmere zaradi cunamija so opozorile na potencialno vrednost vojaških sredstev pri velikih nesrečah in potrebo po zagotovitvi boljše koordinacije z vojsko. Kjer je uporaba vojaških sredstev potrebna in ustrezna v skladu z mednarodnimi smernicami, se mora mehanizem zanesti na vojaška sredstva, da podprejo prizadevanja civilne pomoči.

Spomniti je treba, da je Svet 17. maja 2004 sprejel načine, da se mehanizmu zagotovi dostop do vojaške podatkovne baze. Ti vključujejo postopke za uporabo vojaških sredstev v okviru mehanizma v primeru terorističnih napadov v Uniji. Določajo, da mehanizem pošlje vse zahteve za pomoč imenovanim nacionalnim kontaktnim točkam civilne zaščite, ki potem v svojem odzivu na prošnje za pomoč zagotovijo odgovore o razpoložljivosti vojaških sredstev in zmogljivosti. Podobne postopke je treba sprejeti za druge vrste nesreč, tako da je v primeru potrebe mogoča hitrejša in koristnejša mobilizacija vojaških sredstev.

Dostop do vojaških sredstev EU je mogoče izboljšati z boljšo uporabo vojaških podatkovnih baz EU. Sporočilo Komisije „Krepitev odziva EU na nesreče in krize[14]“očrtuje, kako bi razvoj posebnih scenarijev načrtovanja civilno-vojaške celice prispeval k temu cilju.

Krepitev koordinacije znotraj Komisije

Izkušnja v Južni Aziji je pokazala na pomembnost koordinacije med službami Komisije. Komisija je 20. oktobra 2004 napovedala ustanovitev ARGUS-a in Osrednjega kriznega centra.[15] Komisija dejavno proučuje svoje notranje postopke, da bi zagotovila, da se v izrednih razmerah lahko odzove na učinkovit in koherenten način.

Financiranje prevoza

Za boljšo koordinacijo intervencij evropske civilne zaščite je potrebna tudi možnost uporabe celotne razpoložljive pomoči, da bi zadovoljili potrebe prizadete države. Kot so pokazale izkušnje med izrednimi razmerami zaradi cunamija, je očitno treba povečati prevozne zmogljivosti za pomoč evropske civilne zaščite. Odločba Sveta o uvedbi mehanizma že omogoča, da CSI pospeši prevoz pomoči civilne zaščite. Če bo predlagani instrument za hiter odziv in pripravljenost sprejet, bo omogočal prispevek k stroškom prevoza v primeru nesreč v EU ali v državah, ki sodelujejo v mehanizmu[16]. Stroški, ki so povezani s prevozom pomoči civilne zaščite v države zunaj EU, so obravnavni v predlaganem instrumentu za stabilnost.

3.4. Zagotovitev, da mehanizem služi potrebam SZVP

Evropski svet Feira je označil civilno zaščito kot eno prednostnih področij, kjer bi morale biti zmogljivosti EU za upravljanje civilnih kriz okrepljene. Mehanizem civilne zaščite Skupnosti igra osrednjo vlogo pri oblikovanju teh zmogljivosti. Komisija se sklicuje na Skupno izjavo z dne 29. septembra 2003, ki določa postopke za uporabo mehanizma v operacijah SZVP. Komisija bo še naprej sodelovala s Svetom, da bo zagotovila, da bi mehanizem popolnoma izpolnjeval potrebe po prihodnjih operacijah v okviru SZVP.

3.5. Boljša pomoč državljanom EU

Svet je tudi pokazal na potrebo po izboljšanju pomoči evropskim državljanom, ki so jih prizadele nesreče zunaj EU, in pozval k razpravi glede vloge, ki bi jo v ta namen lahko igrali obstoječi instrumenti.

Izkušnje v južni Aziji so pokazale, da lahko sodelovanje med civilno zaščito in konzularnimi organi vzajemno koristi pri interveniranju zunaj Unije. Mehanizem lahko prek svoje 24-urne mreže, ki povezuje administracije držav članic, zagotovi koristno operativno pomoč, predvsem z izmenjavo informacij o ekipah za identifikacijo žrtev, vračanjem v domovino in potrebah (zdravstvene) evakuacije vseh držav članic. Poleg tega je CSI spodbudil države članice, da naj uporabijo letala, ki pripeljejo pomoč civilne zaščite, za to, da ob povratku odpeljejo evropske državljane v domovino ter tako zgradijo most med tradicionalno pomočjo civilne zaščite in konzularnim sodelovanjem. Kadar je primerno in koristno, je Komisija pripravljena dati mehanizem na voljo za takšne nove naloge.

4. DOLGOROčNI UKREPI ZA RAZVOJ ZMOGLJIVOSTI CIVILNE ZAščITE EVROPSKE UNIJE

Svet je od Komisije zahteval, da naj oblikuje predloge, ki Uniji omogočajo kvalitativni korak naprej v dejavnostih civilne zaščite ter razvijajo večje zmogljivosti. Akcijski program EU z dne 31. januarja 2005 navaja posebna vprašanja, ki jih je treba upoštevati, vključno z združevanjem virov, odnosi s CSI in ECHO ter med državami članicami (npr. prek sprotnega informacijskega sistema), koordinacijo vojaških virov v podporo intervencijam civilne zaščite in koordinacijskimi strukturami, uvedenimi na terenu.

Mehanizem, za katerega se je izkazalo, da lahko hitro mobilizira pomoč civilne zaščite v širokem razponu situacij, lahko prispeva k splošni zmogljivosti hitrega odziva EU. Poleg zgoraj navedenih izboljšav so predlagane strukturne reforme mehanizma za krepitev njegove zmogljivosti odziva.

4.1. Združevanje virov civilne zaščite

Obstoječa odločba Sveta o uvedbi mehanizma civilne zaščite Skupnosti že omogoča državam članicam, da v evropskem obsegu združujejo vire civilne zaščite. Kot je navedeno zgoraj, bo ocena zmogljivosti, ki bo temeljila na scenariju, državam članicam omogočila, da ugotovijo pomanjkljivosti sedanje zmogljivosti pomoči civilne zaščite, ki je na voljo prek mehanizma.

Kadar združena nacionalna sredstva in zmogljivosti ne zadostujejo za zadovoljitev možnih potreb, so potrebni nadaljnji koraki za razvoj dodatnih zmogljivosti civilne zaščite na nacionalni ravni ali za zagotovitev boljšega združevanja virov na evropski ravni. Za to sta potrebni jasna pravna podlaga in pripravljenost držav članic, da zagotovijo več virov civilne zaščite za pomoč drugim državam in izmenjajo informacije o teh virih.

Novi instrument, ki bo spremenil Odločbo Sveta o mehanizmu in bo predlagan leta 2005, naj bi zagotovil podlago za določitev kvantitativnih ciljev za vire civilne zaščite, ki so na voljo na evropski ravni za pomoč državam članicam in tretjim državam v stiski.

4.2. V smeri aktivnega pristopa

Pri intervencijah zunaj EU pa so nedavne izkušnje pokazale, da se lahko med pojavom nesreče in prejemom uradnega zahtevka za pomoč izgublja dragocen čas.

Krepitev analitične zmogljivosti CSI lahko tlakuje pot aktivnejšemu pristopu pri učenju o nesrečah. V prihodnosti bo CSI pristojen za obveščanje tretje države – z delegacijami ES in strokovnjaki ES na terenu ali preko drugih diplomatskih poti – o možnosti zahtevanja pomoči, kadar je očitno potrebna pomoč civilne zaščite. To bo pomagalo čim bolj zmanjšati zakasnitev med pojavom nesreče in dostavo pomoči. Če prizadeta država odkloni zahtevek za pomoč, nadaljnji koraki niso mogoči.

4.3. Moduli pripravljenosti

Danes se vsaka država članica sproti in prostovoljno odloča o tem, ali je v položaju, da omogoči zahtevano pomoč civilne zaščite, ali ne. Zaradi takšnega sistema je hitrost pomoči evropske civilne zaščite odvisna od nacionalnega odločanja 25 držav članic.

V prihodnosti bi država članica na podlagi modularnega pristopa, opisanega v oddelku 3.1, lahko naredila dodatni korak, če bi se strinjala, da bo imela v stalni pripravljenosti manjše število ključnih modulov za intervencije evropske civilne zaščite. Poleg tega bi lahko države članice dosegle politični dogovor – pred kakršnimi koli izrednimi razmerami – za mobilizacijo teh modulov civilne zaščite v pripravljenosti, kadar koli ustrezen evropski organ zahteva njihovo takojšnjo razporeditev. To bi zagotovilo, da je nekaj ključnih modulov vedno pripravljenih za odpravo, in bistveno skrajšalo čas, potreben za mobilizacijo pomoči civilne zaščite.

Čeprav bi se države članice vnaprej dogovorile, da bodo poslale te ekipe ob prejemu evropske zahteve, bi bilo mogoče določiti primere, v katerih gre za najpomembnejše nacionalne potrebe. Skupine držav članic bi si lahko na primer delile breme ohranjanja določenih modulov v pripravljenosti in tako zagotovile njihovo stalno razpoložljivost na evropski ravni.

Te enote morajo biti hitro razporedljive in popolnoma samozadostne. Z državami članicami je treba doseči jasen dogovor o določilih in pogojih njihove razporeditve. Povezljivost teh enot, ki bi bile jedro vsake intervencije evropske civilne zaščite, bi lahko zagotovili z vajami in usposabljanjem. Takšne bi dejansko bile jedro evropske civilne zaščite.

4.4. Krepitev logistične podlage

Mehanizmu bi bilo treba zagotoviti ustrezna logistična sredstva. Predlog za Uredbo Sveta o ustanovitvi instrumenta za hiter odziv in pripravljenost predvideva možnost financiranja stroškov za najem opreme, ki je potrebna za hiter evropski odziv in je ni mogoče dobiti od držav članic. Primeri bi lahko vključevali letala ali opremo za boj proti gozdnim požarom v poletnih mesecih. Za intervencije zunaj Unije je treba raziskati možne sinergije z ZN, zlasti s Skupnim logističnim središčem ZN (UN JLC) in osrednjim registrom za zmogljivosti upravljanja kriz.

V svojem sporočilu o Krepitvi odziva EU na nesreče in krize[17] je Komisija glede uvedbe skupne logistične platforme za neposredno vodene operacije zunaj EU predlagala študijo izvedljivosti.

4.5. Spodbujanje mednarodne koordinacije odziva na nesreče

Mehanizem Skupnosti mora aktivirati pomoč civilne zaščite iz 30 evropskih držav in dostop do večjega obsega zmogljivosti odziva. Poleg splošnega reševanja v nesrečah te vključujejo edinstven niz naprednih tehničnih zmogljivosti, ki se razvrščajo od pripomočkov za razstrupljanje do posebne opreme za gašenje požarov. Ta pomoč lahko zagotovi dragocen dodatek k drugim mednarodnim načinom humanitarnega reševanja v raznih vrstah nesreč.

Mehanizem bi moral poleg prispevanja dodane vrednosti evropski civilni pomoči in podpore vodilni vlogi ZN biti usmerjen k pospeševanju mednarodne koordinacije, da bi povečali uporabo razpoložljivih virov in olajšali v celoti koordiniran odziv na nesreče v tretjih državah. To bi vključevalo prispevanje k razvoju in izboljšavi izvedbenih postopkov za koordinacijo na terenu in oceni potreb. To prav tako zahteva bolj aktivno vlogo mehanizma, ki bi imel podlago na tesnem sodelovanju z UN OCHA, in upoštevanje pristojnosti drugih mednarodnih organizacij.

5. SKLEP

Oddelek 3 tega sporočila opredeljuje ukrepe, ki jih je mogoče hitro sprejeti, da se izboljša učinkovitost mehanizma. Oddelek 4 navaja niz predlogov za prihodnji razvoj mehanizma, ki bo potreboval spremembo Odločbe Sveta o mehanizmu.

Predlogi v vsaki od teh sekcij imajo finančne posledice. Dejavnosti in ukrepi v zvezi s pripravljenostjo znotraj EU so zajeti v predlogu za instrument za hiter odziv in pripravljenost, ki ga je Komisija sprejela 6. aprila 2005.[18] Ukrepe izven EU bo zajemal instrument za stabilnost[19]. Treba je opozoriti, da te instrumente mora Svet še sprejeti.

Posledice teh predlogov za človeške vire bodo obravnavane v okviru letnega izvajanja razporeditve sredstev, ki ustrezajo razporeditvi sredstev iz virov, s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene na politični ravni. Podrobna razdelitev vseh virov , potrebnih za izvedbo zgoraj opisanih dejavnosti, je določena v finančni izjavi, ki je priložena predlogu za instrument za hiter odziv in pripravljenost. Če te potrebe ne bodo v celoti zadovoljene, bo morda potrebno pregledati obseg predlaganih dejavnosti.

Komisija vljudno poziva Svet in Evropski parlament, da sprejmeta usmeritve, opredeljene v tem sporočilu, in podpreta predloge, ki jih vsebuje.

[1] COM(2005) 113 konč. z dne 06.04.2005

[2] Resolucija Evropskega parlamenta o nedavni nesreči v Indijskem oceanu, ki jo je povzročil cunami, 13. januar 2005.

[3] Običajno vključuje iskanje in reševanje, nujno medicinsko pomoč, gašenje požarov, zatočišče, hrano in vodo. Odvisno je sicer od narave nesreče, vendar pogosto vključuje tudi bolj tehnične vrste pomoči, kot so letala za gašenje požarov (v primeru gozdnih požarov), črpalke (poplave), ladje za boj proti onesnaženju (razlitja nafte) ter zmogljivosti odkrivanja in dekontaminacije (kemične, biološke ali jedrske nesreče).

[4] Za intervencije v tretjih državah glej zlasti člen 6 Odločbe Sveta z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (2001/792/Euratom).

[5] COM(2005) 124 konč., 6.4.2005.

[6] COM(2005) 108 konč., 6.4.2005.

[7] Odločba Sveta 2001/792/ES, Euratom.

[8] Odločba Sveta z dne 9. decembra 1999 o določitvi akcijskega programa Skupnosti na področju civilne zaščite (1999/847/ES).

[9] Skupni svet – Izjava Komisije z dne 29. septembra 2003 določa pravila za uporabo mehanizma za ukrepe SZVP za obvladovanje kriz.

[10] V svojem sporočilu „Krepitev odziva EU na nesreče in krize“ je Komisija predlagala okrepitev vezi med Komisijo in vojaškim osebjem EU, vključno z detaširanjem častnikov za zvezo v civilno-vojaško celico. COM(2005) 153 konč., 20.4.2005.

[11] Obstoječi informacijski viri na primer vključujejo delegacije EU, krizni center RELEX, krizni center ECHO in njegove strokovnjake, ECURIE in druge zmogljivosti, kot je npr. GDAS, ki so na voljo prek Skupnega raziskovalnega središča in Generalnega direktorata za raziskave ter sistem opozarjanja UNDAC.

[12] Trenutno, ko Center za spremljanje in informiranje zagotavlja zmogljivost odziva 24 ur na dan vse dni v tednu, se to zagotavlja z osebjem v pripravljenosti, ki je pripravljeno na poseg v 30 minutah, v sodelovanju z Direktoratom Komisije za varnost

[13] Izmenjava pisem med UN OCHA in Komisijo Evropskih skupnosti glede njihovega sodelovanja v okviru odziva na nesreče ( v primeru sočasnih intervencij v državi, ki jo prizadene nesreča), 27-28 oktober 2004.

[14] COM(2005) 153 konč., 20.4.2005.

[15] COM(2004) 701 konč., 20.10.2004

[16] COM(2005) 113 konč., 6.04.2005.

[17] COM(2005) 153 konč., 20.04.2005

[18] COM(2005) 113 konč. 6.4.2005.

[19] COM(2004) 630 konč. 29.4.2004