16.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 115/75

1)

varnost prometnih sistemov je bila vedno prednostna skrb prevoznikov in ključnih interesnih skupin, kot so javni organi in potniki. Vendar nedavna teroristična dejanja v Londonu in Madridu močno opozarjajo na potrebo, da je treba varnosti prometnih sistemov v EU nameniti večjo pozornost. Odbor regij pozdravlja namero Evropske komisije, da proti koncu leta 2005 o tem objavi sporočilo, ki bo obravnavalo tudi vprašanje financiranja varnostnih ukrepov. Države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi morajo prednostno proučiti, kako se bodo odzvali na to sporočilo, ko bo pripravljeno.

2)

OR pozdravlja tudi ukrepe, ki so bili sprejeti ali predvideni na ravni EU ali nacionalni ravni na področju varnosti letalskega, pomorskega in tovornega prometa.

3)

Vlade držav članic EU menijo, da tudi v bližnji prihodnosti obstajala grožnja terorističnih napadov na civilne tarče. Ta grožnja velja še zlasti za prometne sisteme, ker je tam dnevno veliko število ljudi, pogosto pa ni možnosti rednega preverjanja varnosti.

4)

Ker so odgovorne za vrsto prometnih zadev, imajo regionalne in lokalne vlade ter z njimi povezani javni organi ključno vlogo pri prizadevanju za ublažitev grožnje in posledic terorističnih dejanj.

5)

Noben prometni sistem nikoli ne more biti povsem varen. Tveganje terorističnih napadov bo vedno prisotno, zato je treba razviti in/ali posodobiti strategije za zmanjšanje in obvladovanje tega tveganja. Po vsem svetu obstaja strokovno znanje o obvladovanju tveganja, ki je bilo razvito kot odziv na teroristične napade v zadnjih desetletjih, napad 11. septembra in poznejše napade. Vprašanje je, kako uporabiti to strokovno znanje v zapletenih omrežjih, kot so prometni sistemi, ki lahko vključujejo veliko različnih javnih in zasebnih udeležencev, in kako financirati spremembe sedanje prakse, ki bi bile potrebne.

6)

Enostaven dostop do učinkovite in cenovno ugodne prometne infrastrukture je bistven del življenja v državah članicah EU. Državljani EU so pogosti uporabniki lokalnih prometnih sistemov, vendar so odvisni tudi od globalnega transportnega in logističnega omrežja, ki zagotavlja ne le zaposlitev in poslovne priložnosti, ampak je nujno tudi za dostavo osnovnega blaga, vključno s hrano. Treba je sprejeti nadaljnje ukrepe za preprečevanje teroristične grožnje, vendar to ne sme povzročiti nesorazmerno hudih motenj prometnega omrežja. Stalne hude motnje, ki jih poskušajo povzročiti teroristi, bi imele resne posledice za gospodarsko in družbeno življenje v EU.

7)

To poročilo nikakor ne poskuša zajeti vseh vrst ukrepov, ki bi sestavljali protiteroristično strategijo. Osredotoča se na tista vprašanja, za katera so pristojni regionalni in lokalni organi, še zlasti na tista, ki zadevajo opravljanje javnih prevoznih storitev. To poročilo predvsem skuša določiti tista vprašanja, na katera se morajo ti organi osredotočiti (v mnogih primerih se nanje že osredotočajo), in ugotoviti, kako bi se lahko učinki teh prizadevanj izboljšali s sodelovanjem z drugimi državami članicami na ravni EU,

1.1

Dejanska varnost prometnih omrežij je odvisna od najtesnejšega sodelovanja med vsemi udeleženimi službami, kar vključuje osebje na terenu, ki opravlja prometne storitve, vodje omenjenih služb in politike (na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni), katerim so vodje odgovorni, pa tudi policijo in obveščevalne službe. To je nujno za zagotavljanje doslednega pristopa k opozarjanju in učinkovitim ukrepom v primeru incidenta, na primer hkrati zagotoviti pomoč potnikom, zavarovati dokaze in čim prej ponovno vzpostaviti storitve. Sodelovanje vodilnega osebja v vseh službah je bistvenega pomena.

1.2

Takšno sodelovanje mora doseči ravnotežje med zaupnostjo, kadar je ta potrebna, in izmenjavo podatkov med službami, državami članicami in javnostjo, kadar je to mogoče. Če je udeležen tudi zasebni sektor, na primer kot izvajalec prometnih storitev ali storitev, ki se opravljajo v neposredni bližini prometnih vozlišč (npr. čistilne storitve ali prodajalne/druge poslovalnice, ki imajo prostor na železniških postajah), ga je treba v celoti vključiti v varnostne strategije.

1.3

To sodelovanje je treba razširiti tudi med regije držav članic in prek meja EU, da bi se lahko razširile najboljše prakse in da bi bile vse ustrezne službe, od služb za ukrepanje ob nesrečah do prometnih organov, v primeru terorističnega incidenta takoj obveščene in bi lahko ustrezno ukrepale.

1.4

Poleg preučevanja prejšnjih incidentov v EU, še zlasti bombnega napada na vlak v Madridu leta 2004, bi se morala EU učiti tudi od drugih držav po svetu, ki so doživele teroristične napade, npr. v New Yorku, Tokiu in Moskvi (1). Razen tega si je treba prizadevati za uporabo izkušenj iz drugih sektorjev (npr. primerjati odzive letalskih in kopenskih prometnih sektorjev).

1.5

Osnovne sestavine evropskega sodelovanja za prometno varnost že obstajajo, vendar je treba ta prizadevanja okrepiti. Prevozniki sodelujejo prek skupin, kakršna je delovna skupina za varnost UITP (Mednarodna zveza za javni prevoz). Železniška policija in železniška podjetja v Evropi sodelujejo prek COLPOFER (Collaboration des services de police ferroviaire et de sécurité), ki je pridruženi organ Mednarodne železniške zveze (UIC) (2). Policijski organi pri železnicah in podzemnih železnicah na Nizozemskem, v Nemčiji, Belgiji, Italiji in Združenem kraljestvu si izmenjujejo podatke in najboljše prakse ter iščejo področja za sodelovanje prek RAILPOL. Nizozemska policija zagotavlja sedež in sekretariat ali RAILPOL, ki prejema nekaj sredstev za svoje dejavnosti tudi od EU. Številne druge države članice se želijo pridružiti tej skupini in ta proces je treba podpirati.

2.1

Službe za promet in ukrepanje ob nesrečah, ki so ukrepale ob nedavnih napadih v Londonu, so bile pohvaljene za dobro organiziran odziv. Videti je, da je to rezultat ustreznega usposabljanja in načrtovanja izrednih ukrepov v različnih službah. Učinkovita uporaba človeških virov lahko vključuje oblikovanje skupin strokovnega osebja, posebno osebje za nadzor prometnih omrežij, prometno ali policijsko osebje, posebej usposobljeno za spremljanje posnetkov CCTV.

2.2

Redno usposabljanje prometnega osebja, vključno s simulacijo terorističnih incidentov, ki vključuje vse ustrezne službe, je neprecenljivo, še zlasti v zvezi s takojšnimi posledicami napada.

2.3

Načrtovanje izrednih ukrepov lahko obsega vse od operativne obnove, ki sledi določenemu incidentu, do širše poslovne kontinuitete. Ti načrti se lahko med vsakodnevnimi nezgodami, kot so napake na opremi, ali dejanja tretje osebe (npr. počene vodovodne cevi ali hude cestnoprometne nesreče), redno vadijo in posodabljajo. Podobno mora imeti načrtovanje izrednih ukrepov čezmejni vidik, na primer zato, da se lahko določijo jasne odgovornosti, če pride do incidenta na mejnem prehodu ali v njegovi bližini, ali zato, da se lahko omogoči strokovna pomoč državi članici, ki morda takšnih prednosti nima.

2.4

Ocenjevanje tveganja je bistveni del načrtovanja in usposabljanja. To vključuje spremljanje globalnih groženj, sistematično analizo preteklih incidentov, tako da se je mogoče iz njih kaj naučiti, in oceno posameznih incidentov (kakršna je nenadzorovana prtljaga), takoj ko se pojavijo, da bi bile nepotrebne motnje kar najmanjše.

2.5

Potniki, ki uporabljajo javne prevozne storitve, pa tudi poslovni uporabniki prometa imajo prav tako ključno vlogo. Vendar potrebujejo jasne in hitro dostopne podatke, kot so na primer podatki o tem, kako se izogibati sprožanju alarmov, kaj narediti, če opazijo sumljivo vedenje in kaj narediti v primeru napada. Ti podatki morajo biti kot povzetek na voljo v prometnem sistemu samem, v celoti pa na ustreznih spletnih straneh. Razen tega so potrebne strategije, ki potnikom dajejo zagotovilo o varnosti omrežja, na primer prek vidnega osebja/policijske prisotnosti ali oglaševalskih kampanj (3).

2.6

Smotrno je, v šolah, drugih izobraževalnih ustanovah in podjetjih izvajati tečaje ter razdeljevati letake z navodili in izobraževalni material o možnih terorističnih napadih in ravnanju med takšnimi napadi, da bi dosegli večjo osveščenost in zmanjšali posledice morebitne panike.

3.1

Učinkoviti sistemi televizije zaprtega kroga (CCTV) in učinkovito spremljanje so dejansko ključni za zatiranje kriminala in njegovo odkrivanje. Ti sistemi pa morajo ustrezati določenim standardom in jasnim operativnim zahtevam, ki zagotavljajo, na primer, da sistem poleg prenašanja podatkov hkrati opravlja tudi spremljanje. Razen tega imajo lahko podjetja, ki delujejo na postajah ali okoli njih ali pa so del prometne infrastrukture, svoje sisteme CCTV. Ob ustreznem obveščanju in usposabljanju lahko ti viri postanejo dodatne „oči in ušesa“ za povečanje varnosti v bližini prometnih sistemov, hkrati pa le malo vplivajo na običajno poslovanje podjetij.

3.2

Prožna mobilna omrežja so prav tako zelo pomembna. Čeprav se lahko v določenih okoliščinah pojavi potreba po izklopu mobilnih omrežij ali rezervaciji dostopa do njih le za službe za ukrepanje v nujnih primerih, imajo običajno pri ukrepanju ob incidentih poglavitno vlogo. Na primer, lahko se zgodi, da bo moralo prometno osebje na terenu na območjih, kjer se je zgodil incident, uporabiti prenosne telefone za vzpostavitev zveze z dispečerskim centrom. Prav tako bi potniki morda želeli poklicati prijatelje ali sorodnike, kar bi lahko v primeru incidenta prispevalo k manjši zaskrbljenosti in zmedi.

4.1

Pri nudenju ali dobavljanju storitev javnega prevoza in infrastrukture je pomembno, da se v celoti upoštevajo varnostne zahteve, določene s specifikacijami v pogodbi. Prav tako bi morali dopustiti možnost spreminjanja teh zahtev glede na spreminjajočo se situacijo na področju varnosti.

4.2

Prometne organe in druge uporabnike na prometnih površinah je treba spodbuditi, da pozornost posvetijo obliki obstoječe infrastrukture, kot so prometni terminali in vozila, da bi otežili skrivanje bomb, olajšali evakuacijo in zmanjšali število smrtnih žrtev ter škode v primeru eksplozije ali druge oblike terorističnega napada. Na primer, premisliti je treba, če je zadnje čase vse bolj razširjena uporaba steklenih in lahkih materialov pri gradnji, zlasti na območjih z veliko poslovnimi in trgovskimi objekti, še ustrezna. Hkrati pa se je pokazalo, da so zelo učinkovite dobro pregledne linije in odprava mest, primernih za skrivanje.

5.1

Ukrepi za izboljšanje varnosti prometnega omrežja bodo zahtevali dodatna sredstva. V mnogih primerih bodo ta sredstva ključna in/ali dolgoročna, npr. višje razvita informacijska tehnologija, dodatna obračališča, večje število avtobusov, prometnega osebja ter policistov za nadzor, boljše usposabljanje in obsežnejši programi obveščanja. Takšne nove pobude bi lahko presegle obstoječe investicijske programe, ki se osredotočajo predvsem na obnovo prometne infrastrukture in prometnih omrežij. Vsekakor je mogoče, da sedanji finančni postopki za povečanje naložb v promet v nekaterih primerih ne zadoščajo pogojem za pridobitev finančnih sredstev za varnostne ukrepe.

5.2

Medtem ko morajo operaterji prometnega omrežja v javnem in zasebnem sektorju ter druge ustrezne službe določiti, kaj je zanje najboljši odziv, je bistveno, da začetek izvajanja po sprejetju soglasja o prednostnih nalogah ni ogrožen zaradi sporov v zvezi s financiranjem. Komisija, države članice ter regionalne in lokalne oblasti morajo sodelovati pri zagotavljanju ustreznega obravnavanja tega ključnega vprašanja.

5.3

Vprašanje financiranja je treba reševati takoj na začetku, vzporedno z drugimi temami. Potencialne stroške bo treba še oceniti, vendar se lahko zgodi, da zaradi obsega potrebnega odziva ne bo mogoče prenesti celotnih stroškov varnostnih ukrepov na potnike, ne da bi resno poslabšali privlačnost javnega prometa. Znatnemu povečanju cen vozovnic se je treba izogniti zlasti sedaj, ko je zaradi vrste političnih razlogov (okoljski, zdravstveni, gospodarski) spodbujanje uporabe javnega prometa nujno.

5.4

Države članice in javne oblasti morajo pri ocenjevanju stroškov upoštevati stroške nezadostnih prizadevanj za zmanjšanje nevarnosti in posledic terorističnega napada. Razen neposrednih stroškov zaradi poškodb in škode, ki nastanejo zaradi napada, lahko ti stroški vključujejo tudi izgubo dohodka zaradi manjšega števila turistov, potnikov, naložb in drugih gospodarskih dejavnosti v daljšem časovnem obdobju.

5.5

Usklajeni, morda sočasni napadi na izbrane kritične dele ene ali več infrastruktur z namenom doseči kar največji kaos in/ali število žrtev ter paniko lahko strahotno povečajo morebitne posledice. Obseg in pomen sta jasno ponazorjena v spodnji razpredelnici.

Izgube zaradi dogodkov, ki ogrožajo varnost

5.6

Vseeno je treba upoštevati, da obstajajo morebitne koristi, povezane s povečanjem varnosti prometnih sistemov. Ukrepi za preprečevanje terorizma imajo enak učinek tudi na druge, ki nameravajo storiti kazniva dejanja tatvine, vandalizma in kazniva dejanja agresije. Bolje označeni in spremljani prometni terminali vodijo k večjemu zaupanju uporabnikov in potnikov ter tako do pogostejše uporabe celotnega javnega prometa. Boljše načrtovanje ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in vaje odziva na obsežna dejanja bodo koristne tudi v drugih nujnih primerih, ki ne bodo povezani s terorizmom.

1.

Odbor regij poziva Komisijo in vse države članice, da varnosti prevoza posvetijo kar največjo pozornost. Odbor regij meni, da morajo vse ravni javne oblasti — EU, nacionalna, regionalna in lokalna — imeti celostne in združljive strategije, v skladu s svojimi odgovornostmi, za obravnavo groženj varnosti in ublažitev nastalih incidentov.

2.

Odbor regij poudarja, da je poleg oblikovanja ali izboljšanja varnostnih strategij bistveno, da prometni sistemi še naprej delujejo učinkovito, ker bi neučinkovitost lahko imela škodljive socialne, gospodarske in okoljske posledice.

3.

Odbor regij poziva EU in države članice, da spodbujajo operaterje javnega prevoza in vse odgovorne službe k boljšemu sodelovanju v državah članicah in med njimi, z izboljšanjem obstoječih mrež prevoznikov in prometne policije.

4.

Odbor regij meni, da bi se takšno sodelovanje lahko osredotočilo na načela izmenjave podatkov za izboljšanje osveščenosti o terorističnih grožnjah, možnost izdelave ocen tveganja in uporabo izkušenj, pridobljenih v preteklih incidentih, ter dobre prakse v vrsti sektorjev.

5.

Odbor regij čestita službam za ukrepanje ob nesrečah, prevoznikom in javnosti za njihov odziv na nedavne teroristične grozote. Odbor regij poudarja, da je bil takšen odziv mogoč zaradi dobrega usposabljanja, načrtovanja ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in izmenjave podatkov, ter meni, da so ti elementi poleg dobre oblike in uporabe ustrezne informacijske tehnologije bistven element vsake strategije prometne varnosti.

6.

Odbor regij poziva Komisijo in države članice, da sodelujejo s ponudniki mobilnega omrežja in upravljavci sistemov javnega prevoza za spodbujanje razvoja prožnejših storitev mobilne telefonije v primeru hudih incidentov, v korist upravljavcev in potnikov. Zato morebitni predlogi EU o elektronskem oz. telefonskem varovanju podatkov v varnostne namene ne smejo oslabiti veljavnih predpisov v državah članicah.

7.

OR opozarja EU in države članice, da je cestni promet ranljiv za teroristične napade in da je treba zgoraj omenjena priporočila izvesti v tem sektorju, kjer je to potrebno. Odbor dodaja, da namerava to področje podrobno proučiti v mnenju, ki je trenutno v pripravi.

8.

Odbor regij meni, da ob upoštevanju vedno večje možnosti terorističnih groženj zadostne izboljšave strategij varnosti prevoza gotovo ne bodo mogoče brez znatnih dodatnih sredstev. Odbor regij zato poziva Komisijo in države članice, da to vprašanje obravnavajo prednostno, da bistvene izboljšave na področju varnosti ne bodo zamujale zaradi slabega finančnega načrtovanja.