14.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/29

1.1

Komisija je predložila Sporočilo o okrepitvi zaupanja v medpodjetniške elektronske trge. Odbor meni, da:

2.1

Sporočilo Komisije je v veliki meri zgrajeno na delu strokovne skupine s predstavniki industrije in ponudniki storitev elektronskih trgov („strokovna skupina“) (1). Sporočilo se nanaša na potrebo po okrepitvi zaupanja v medpodjetniške elektronske trge, da bi zmanjšali gospodarska tveganja, ki izhajajo iz nepoštenega ali nezakonitega poslovnega ravnanja na takih trgih. Medpodjetniški elektronski trgi lahko povečajo učinkovitost z znižanjem transakcijskih stroškov in okrepitvijo konkurence, vendar pa je tako izboljšanje učinkovitosti precej odvisno od pripravljenosti podjetij, da sodelujejo na teh trgih. Komisija predvideva naslednje ukrepe za odstranitev morebitnih ovir za uporabo medpodjetniških elektronskih trgov, ki so posledica pomanjkanja zaupanja:

2.2

Komisija bo spodbujala intenzivnejši dialog med interesnimi skupinami, vključenimi v medpodjetniške elektronske trge, v zvezi z upoštevanjem načel poštene trgovine in varnostnih zahtev. Zaradi tega je treba odstraniti morebitne ovire za sodelovanje v takih oblikah elektronskega trgovanja. Službe Komisije bodo redno poročale o doseženem napredku prek evropskega portala elektronskih tržnic.

3.1

Medpodjetniški elektronski trgi se lahko opredelijo kot spletne platforme za trgovanje, kjer si podjetja izmenjujejo blago in storitve. Na podlagi te precej široke opredelitve se lahko medpodjetniški elektronski trgi razdelijo v naslednje kategorije glede na različne transakcijske možnosti, ki jih ponujajo:

Število dejavnih elektronskih trgov se spreminja in še vedno ni stabilno. Ocenjuje se, da je trenutno na svetu dejavnih okoli 1000 elektronskih trgov, kar je približno 20 % manj kot pred dvema letoma [SEC(2004) 930].

4.1

Sporočilo Komisije zajema področje „okrepitve zaupanja v medpodjetniške elektronske trge“. Elektronski trgi so pomemben del bolj splošnega področja elektronskega poslovanja. O tem področju elektronskega poslovanja je mogoče podati nekaj splošnih pripomb.

4.1.1

Načeloma dobro delujoči elektronski trgi prispevajo k uspešnejšemu poslovnemu okolju. Dolgoročno je to koristno za evropska podjetja in zaposlovanje. Večja konkurenca bo spodbudila evropska podjetja k izboljšanju učinkovitosti. EESO zato podpira ukrepe, ki koristijo razvoju elektronskega poslovanja. To je bilo navedeno tudi v predhodnih pripombah.

4.1.2

Odbor je v svojem mnenju o predlogu direktive o nekaterih pravnih vidikih elektronskega trgovanja (2) ugotovil, da negotov pravni okvir preprečuje elektronsko trgovanje. Trenutno sporočilo si prizadeva zmanjšati to negotovost, kar EESO pozdravlja.

4.1.3

EESO je v svojih mnenjih o sporočilih Komisije „Pomoč MSP pri utiranju poti k elektronskemu poslovanju (Go Digital)“ (3) in „Prilagajanje politik elektronskega poslovanja v spreminjajočem se okolju: Spoznanja iz pobude Go Digital in prihodnji izzivi“ (4) izrazil pripombe k prizadevanju Komisije za spodbuditev elektronskega poslovanja. Načeloma te pripombe še vedno veljajo.

4.1.4

Za poslovni in javni sektor je elektronsko poslovanje velikega pomena. Odpira možnosti za večjo konkurenčnost, za trgovanje na celotnem notranjem trgu in za enake možnosti za MSP. Pomembno je spodbuditi uporabo te nove tehnologije, zlasti med MSP. Odbor pozdravlja in podpira delo Komisije na tem področju.

4.1.5

Odbor tudi pozdravlja ugotovitve strokovne skupine za medpodjetniške spletne platforme za trgovanje. Skupina je opravila temeljito delo v zvezi z opredelitvijo problemov. Vendar pa se strokovna skupina morda zdi nekoliko negotova glede ozaveščenosti MSP o koristih. Na 10. strani je navedeno, da se „MSP na splošno zavedajo prednosti elektronskega poslovanja in so prepričana o njih“; kot pa je navedeno na 11. strani, se „MSP še vedno obotavljajo, da bi se v celoti vključila v elektronsko trgovanje“, in to zaradi „pomanjkanja ozaveščenosti o tveganjih in koristih“. Vseeno je treba opozoriti na razliko med elektronskim poslovanjem in elektronskim trgovanjem. Sklepali bi lahko, da se MSP zavedajo splošnih možnosti uporabe IT, medtem ko je bolj specifično elektronsko trgovanje še vedno bolj oddaljeno.

4.1.6

Kljub zavedanju o možnostih elektronskega poslovanja, in mnoga MSP so v ospredju pri uporabi e-trgovanja, pa nekatere težave še vedno preprečujejo polno sodelovanje večine MSP „v družbi elektronskega poslovanja“. Te težave so bolj splošnega značaja in niso posebej omejene na elektronsko trgovanje. Vseeno pa se nanašajo tudi na to področje.

4.1.6.1

Komisija ima več pobud za podporo MSP, ki uporabljajo elektronsko poslovanje. Odbor podpira te pobude in bi želel Komisijo spodbuditi, da bi dodala ali okrepila pobude, ki spodbujajo posebno potrebo MSP po prilagojeni programski opremi in standardih.

4.1.7

EESO bi želel posebej omeniti potrebo po spodbuditvi interesa v MSP za učenje, kako sodelovati v elektronskem poslovanju. Področje elektronskega trgovanja in elektronskega poslovanja hitro napreduje. Zato bi bilo vredno preučiti spodbudo za MSP za vseživljenjsko učenje.

4.1.7.1

To je zelo v skladu s priporočili v nedavno sprejetem mnenju Odbora o vseživljenjskem učenju (5). V navedenem mnenju EESO priporoča okrepitev programov vseživljenjskega učenja, namenjenih državljanom, ki so trenutno zaposleni, hkrati pa tudi vzpostavitev neposredne povezave med temi programi in dosežkom gospodarstva, ki temelji na znanju. EESO pripisuje poseben pomen možnosti MSP za dostop do programa.

5.1.1

Strokovna skupina je v svojem končnem poročilu razlikovala med dvema oblikama platform za trgovanje. Odbor podpira pripombo strokovnjakov, da „ne bi bilo primerno osredotočiti se samo na elektronske tržnice“. Obstaja veliko različnih načinov za sodelovanje v „družbi elektronskega poslovanja“. Različna podjetja imajo različne potrebe in različna poslovna načela. Kot navaja strokovna skupina, „ker je večina problemov MSP povezana z elektronskimi tržnicami, in tu zlasti z obrnjenimi dražbami, je bila ta posebna oblika medpodjetniškega spletnega foruma za trgovanje … deležna največ pozornosti“.

5.1.2

Vendar pa bi Odbor tu želel opozoriti tudi na tekoče izvajanje na ravni nacionalne zakonodaje dveh direktiv o javnih naročilih. Ti dve direktivi sta odprli nove metode za elektronska naročila in, čeprav bomo morda opazili nekatere razlike v izvajanju v različnih državah članicah, je seveda zelo koristno za podjetja, da javna naročila lahko spodbudijo uporabo novih elektronskih sredstev. Komisija je tudi uvedla „akcijski načrt za izvajanje pravnega okvira za elektronske javne nabave“, ki ima pomembno vlogo v boljšem seznanjanju MSP z elektronskim poslovanjem.

5.1.3

Odbor se strinja z dejstvom, da imajo elektronske tržnice potencial in da bi bilo nespametno, če ga ne bi podprli. Sporočilo je dobrodošlo. Vseeno pa meni, da je pomanjkanje zaupanja sicer pomemben, ne pa edini razlog za zadržanost MSP glede elektronskih tržnic ali, kar se tega tiče, bolj splošne zasnove medpodjetniške spletne platforme za trgovanje.

5.1.3.1

Kot navaja strokovna skupina, „ima podjetniška politika lahko koristno vlogo pri pomoči MSP, da se prilagodijo novim izzivom spletnih platform za trgovanje, s spodbujanjem preglednosti trga, interoperabilnosti in poštenosti. … javni organi ne bi smeli spodbujati določenih oblik elektronskega trgovanja, ampak bi morali ostati nevtralni glede različnih prodajnih poti in različnih funkcionalnosti na spletnih platformah za trgovanje. … Ugotovljena je bila potreba po nadaljnjih ukrepih, zlasti na področjih ozaveščanja, preglednosti trga, standardizacije in zaupanja.“

5.1.3.2

Na splošno se morajo medpodjetniške spletne platforme za trgovanje polniti z informacijami iz MSP. Kolikor bolj izpopolnjene so, toliko večja je potreba po standardih. Ti standardi so še daleč od tega, da bi bili dokončno izdelani, toda ko bodo, mora za njihovo uporabo obstajati programska oprema, prilagojena MSP.

5.1.3.3

Pomanjkanje standardov ni samo tehnično, ampak se nanaša tudi na vmesnik človek/stroj. Če upoštevamo število platform za trgovanje in temu dodamo še vprašanje večjezične zapletenosti, je razumljivo, da so MSP zadržana. To področje morajo temeljiteje preučiti standardizacijski organi in Komisija, zlasti če je zaželeno spodbujanje čezmejne trgovine. To velja tudi za standardizacijo klasifikacij proizvodov oziroma storitev in izrazov, kjer stalna prizadevanja v Evropskem odboru za standardizacijo (CEN/ISSS) podpira EESO.

5.1.3.4

Težava pri sodelovanju MSP v elektronskih dražbah in drugih elektronskih tržnicah je tudi velikost zahtevane ponudbe. MSP imajo omejene zmožnosti dobave velikih količin. Temu področju je treba pozornost posvetiti zlasti v zvezi z javnimi naročili.

5.1.3.5

Druga vprašanja, ki bi lahko preprečevala uporabo spletnih platform za trgovanje, so različne nacionalne zakonodaje in izvajanja direktiv EU. Žal mnoge direktive omogočajo nacionalno izbiro z vidika usklajevanja, pri čemer je večji problem elektronsko podpisovanje. Odbor pozdravlja in močno podpira pobudo Komisije za analizo obstoječe zakonodaje.

5.2.1

Različne medpodjetniške spletne platforme za trgovanje so primerne za različne namene. Elektronski trgi ponavadi podpirajo „najnižjo ceno“. To velikokrat ni najpomembnejši dejavnik. Pravočasna dobava, stroški storitve in stroški za prilagoditev strankam so prav tako pomembni, če ne še bolj. Te dejavnike je težko vključiti v bolj ali manj avtomatizirane elektronske trge, kar bi lahko deloma razložilo počasno prevzemanje bolj avtomatiziranih verzij elektronskih trgov.

5.2.2

MSP pogosto ne tekmujejo samo z „najnižjo ceno“, ampak tudi s prožnostjo in prilagoditvami za stranke. Za MSP je pomemben osebni odnos. Uporaba elektronskih trgov je nova „poslovna kultura“, ki ji MSP niso vedno prilagojena. Anonimnost spleta bi lahko preplašila MSP. Psihološki razlogi so lahko prav tako pomembni za odpor do uporabe naprednejših elektronskih trgov. Kodeksi ravnanja morajo upoštevati te okoliščine.

5.2.3

V razpravi o pravilih konkurence za medpodjetniške elektronske trge je omenjena zaskrbljenost, da bi lahko „tako imenovani omrežni učinki“ povzročili dominanten položaj omrežnega operaterja. Vprašljivo je, koliko bi moralo biti to zaskrbljujoče. Tveganje za zlorabo takega dominantnega položaja se zdi v večini primerov omejeno. Odbor podpira, da Komisija spremlja to vprašanje zaradi ugotavljanja morebitnih zlorab, izhajajočih iz velike moči, vendar močno priporoča, da se ne uvedejo posebni predpisi za elektronske trge v zvezi s tem. Ureditev za elektronske trge naj bi bila kar najbolj izenačena s pravili za tradicionalne trge. Pravila in direktive morajo biti nevtralne glede tehnologije in mehanizmov za dobavo storitev.

5.3.1

Odbor podpira Komisijo pri spodbujanju interesnih skupin, da se dogovorijo o kodeksih ravnanja ali jih ponovno preučijo. Podpreti želi tudi zamisli strokovne skupine o uporabi kontrolnih seznamov.

5.3.2

Komisija navaja v Sporočilu (stran 4), da se bo mnogim podjetjem „zdelo težko razlikovati med preusmeritvijo tržne moči, ki jo je treba sprejeti iz ekonomskih razlogov, in nepoštenimi praksami, ki niso v skladu z zakonitimi določbami kodeksa ravnanja“. Kadar se uvajajo novi poslovni modeli, pogosto traja nekaj časa, da se trg prilagodi. Opomba Komisije zagotovo drži, zato bi bilo treba več poudarka nameniti poskusom za razlago novih tržnih mehanizmov.

5.3.3

Čeprav bodo morda nekateri dobavitelji nenaklonjeni obrnjenim dražbam, so te zagotovo orodje z velikim potencialom za blago (izjemno dobro opredeljene proizvode z nizko stopnjo storitvene vsebine in nizko možnostjo za opremljanje z blagovno znamko). Odbor se strinja s Komisijo, da morajo obstajati strožja pravila za to vrsto dražb, naj bodo te elektronske ali s katerimi koli drugimi sredstvi.

5.3.4

Vprašanje zaupanja ima mnogo razsežnosti:

Te in druge razsežnosti zaupanja je treba upoštevati.

5.4

Če povzamemo, Odbor se glede vseh pomembnejših tem strinja s sklepnimi ugotovitvami v sporočilu. Vendar pa je po njegovem treba uvideti, da je to lahko pomemben ali celo nujen korak za spodbujanje uporabe medpodjetniških spletnih platform za trgovanje in zlasti elektronskih trgov, vendar ne edini korak, ki je potreben. Standardi, primerna programska oprema, ozaveščanje, nacionalna zakonodaja in zakonodaja EU so druga področja.