21.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 259/8

European Commission

Directorate-General for Competition

Unit A 3 – Enforcement priorities and decision scrutiny

Access to file notice

B-1049 Brussels

1.

Vpogled v spis Komisije je eno od postopkovnih jamstev, katerega namen je zagotoviti uporabo načela enakopravnosti strank v postopku in zavarovati pravice obrambe. Vpogled v spis zagotavljajo člen 27(1) in (2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1), člen 15(1) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 („izvedbena uredba“) (2), člen 18(1) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („uredba o združitvah“) (3) in člen 17(1) Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 („izvedbena uredba uredbe o združitvah“) (4). V skladu s temi določbami in pred sprejetjem odločitev na podlagi členov 7, 8, 23 in člena 24(2) Uredbe št. 1/2003 ter člena 6(3), člena 7(3), člena 8(2) do (6) in členov 14 in 15 uredbe o združitvah Komisija omogoči osebam, podjetjem in podjetniškim združenjem, kjer je to primerno, da izkažejo svoja stališča do očitkov Komisije, naslovljenih nanje; prav tako imajo pravico do vpogleda v spis Komisije, da se tako v celoti spoštujejo pravice obrambe strank v postopku. To obvestilo zagotavlja okvir za uresničevanje pravice, navedene v teh določbah. To obvestilo ne vpliva na to, kako takšne določbe razlagajo Sodišča Skupnosti. Načelo v tem obvestilu se uporablja tudi ko Komisija uveljavlja člene 53, 54 in 57 Sporazuma EGP (5).

2.

Ta posebna pravica, navedena zgoraj, se razlikuje od splošne pravice do vpogleda v dokumente iz Uredbe št. 1049/2001 (6), za katero veljajo drugačna merila in izjeme in služi drugačnemu namenu.

3.

Izraz „vpogled v spis“ se v tem obvestilu uporablja izključno v pomenu vpogleda, ki se ga odobri strankam, na katere je Komisija naslovila ugotovitve o možnih kršitvah. Isti izraz ali izraz vpogled v dokumente se uporablja tudi v zgoraj navedenih uredbah v zvezi s pritožniki in drugimi udeleženimi strankami. Ti primeri se, kakorkoli, razlikujejo od primera podjetij in podjetniških združenj, na katera so naslovljene ugotovitve o možnih kršitvah, in torej ne sodijo v opredelitev vpogleda v spis za namene tega obvestila. Ti sorodni primeri se obravnavajo v ločenem razdelku obvestila.

4.

To obvestilo pojasnjuje, kdo ima vpogled v spis. Razloži tudi, za katere informacije se odobri vpogled v spis in kdaj ter kakšni so postopki za izvajanje vpogleda v spis. Nasprotno pa to obvestilo ne govori o možnosti zagotovitve dokumentov, preden Komisija izreče svoje ugotovitve podjetjem v skladu z uredbo o združitvah (7).

5.

To obvestilo po objavi nadomesti obvestilo Komisije o vpogledu v spis (8) iz leta 1997. Nova pravila upoštevajo zakonodajo, ki se uporablja s 1. majem 2004, in sicer zgoraj navedene Uredbo št. 1/2003, uredbo o združitvah, izvedbeno uredbo in izvedbeno uredbo uredbe o združitvah, kakor tudi Sklep Komisije z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (9). Obvestilo upošteva tudi nedavne primere iz sodne prakse Sodišča in Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (10) ter prakso, ki jo uveljavlja Komisija po sprejetju obvestila iz leta 1997.

6.

Vpogled v spis v zadevah v zvezi z omejitvijo konkurence naj bi omogočil učinkovito uresničevanje pravic obrambe glede na ugotovitve, ki jih predloži Komisija. V zadevah iz členov 81 in 82 Pogodbe ES in v zadevah iz uredbe o združitvah se vpogled odobri na zahtevo podjetij in podjetniških združenj, na katera Komisija naslovi svoje ugotovitve (11). Vsa takšna podjetja in združenja so v nadaljnjem besedilu „stranke“.

7.

„Spis Komisije“ v preiskavi v zvezi z omejitvijo konkurence (v nadaljnjem besedilu tudi „spis“) sestavljajo vsi dokumenti (12), ki jih je pridobil, pripravil in/ali zbral Generalni direktorat Komisije za konkurenco med preiskavo, ki so bili podlaga za Komisijo, da izreče ugotovitve o možnih kršitvah.

8.

Med preiskavo po členih 20, 21 in člena 22(2) Uredbe št. 1/2003 ter členov 12 in 13 uredbe o združitvah lahko Komisija zbere številne dokumente, vendar se po podrobnejšem preučevanju za nekatere med njimi lahko izkaže, da niso povezani s predmetom obravnavane zadeve. Takšni dokumenti se lahko vrnejo podjetjem in združenjem, od katerih so bili pridobljeni. Ko so dokumenti vrnjeni, niso več del spisa.

9.

Strankam mora biti omogočeno, da se seznanijo s podatki v spisu Komisije, tako da lahko na podlagi teh podatkov učinkovito izrazijo svoja stališča do predhodnih zaključkov, ki jih je Komisija navedla v svojih ugotovitvah. V ta namen bodo dobile na vpogled vse dokumente, ki sestavljajo spis Komisije, kakor ga opredeljuje odstavek 0, razen notranjih dokumentov, poslovnih tajnosti drugih podjetij ali drugih zaupnih informacij (13).

10.

Izsledki študije, ki je bila naročena v zvezi s postopki, so dostopni skupaj s formalnimi pogoji in metodologijo študije. Vendar bodo nemara potrebni varnostni ukrepi za zaščito intelektualne lastnine.

11.

Notranji dokumenti ne morejo biti niti obremenilni niti razbremenilni (14). Niso del dokaznega gradiva, na katerega se opira Komisija pri svojem presojanju zadeve. Strankam se torej ne odobri vpogleda v notranje dokumente iz spisa Komisije (15). Glede na to, da so notranji dokumenti brez vsake dokazne vrednosti, ta omejitev vpogleda ne vpliva na pravilno uresničevanje pravic obrambe strank (16).

12.

Oddelki Komisije niso dolžni pisati zapisnikov sestankov (17) s strankami ali drugimi osebami ali podjetji (18). Če se Komisija odloči, da bo pisala zapiske o takšnih sestankih, takšni dokumenti pomenijo zgolj razlago Komisije o tem, kar je bilo izrečenega na sestankih, zaradi česar sodijo v kategorijo notranjih dokumentov. Kadar pa zadevna oseba ali podjetje potrdi zapisnik, bo takšen zapisnik na vpogled, potem ko se iz njega izbrišejo poslovne tajnosti in druge zaupne informacije. Takšni sprejeti zapisniki so sestavni del dokazov na katere se lahko Komisija opre pri ocenjevanju primera (19).

13.

Kadar Komisija naroči študijo v zvezi s postopki, veljajo dopisi med Komisijo in njenim izvajalcem, ki vsebujejo oceno izvajalčevega dela ali so povezani s finančnimi vidiki študije, za notranje dokumente in torej niso dostopni.

14.

Posebna skupina notranjih dokumentov so dopisi med Komisijo in drugimi organi oblasti in notranji dokumenti, ki jih Komisija prejme od takih organov (bodisi iz držav članic (držav članic) bodisi iz držav nečlanic). Takšni nedostopni dokumenti obsegajo:

15.

V nekaterih izjemnih okoliščinah se odobri vpogled v dokumente, ki izvirajo iz držav članic, Nadzorne avtoritete Evropskega prosto trgovinskega združenja ali države Evropskega prosto trgovinskega združenja, in sicer po predhodnem izbrisu vseh poslovnih tajnosti in drugih zaupnih informacij.

To se zgodi, prvič, kadar dokumenti, izvirajoči iz držav članic, vsebujejo obtožbe proti strankam, ki jih Komisija mora preučiti, ali so del dokaznega gradiva v preiskovalnem postopku, podobno kakor dokumenti, pridobljeni od zasebnih strani. Drugič, prav tako se odobri vpogled v dokumente, izvirajoče iz držav članic, ki so pomembni za uresničevanje pristojnosti Komisije na področju nadzora združevanja (24). Ti pomisleki se uporabljajo predvsem v naslednjih primerih:

16.

Spis Komisije lahko obsega tudi dokumente, ki vsebujejo dve kategoriji podatkov, in sicer poslovne tajnosti in druge zaupne informacije, vpogled v katere je lahko deloma ali v celoti omejen (28). Vpogled bo odobren, kadar bo to mogoče, v različice izvirnih informacij, ki niso zaupne narave. Kadar je zaupnost mogoče zagotoviti zgolj s povzetkom ustrezne informacije, bo odobren vpogled v povzetek. Vsi drugi dokumenti so na vpogled v svoji izvirni obliki.

17.

Kolikor bi razkritje podatkov o poslovni dejavnosti podjetja lahko povzročilo resno škodo temu podjetju, so takšne informacije poslovne tajnosti (29). Podatki, ki ustrezajo opredelitvi poslovna tajnost, so: tehnični in/ali finančni podatki v zvezi z znanjem in izkušnjami podjetja, metodami za presojo stroškov, proizvodnimi tajnostmi in postopki, viri nabave, proizvedenimi in prodanimi količinami, tržnimi deleži, seznami odjemalcev in distributerjev, načrti trženja, ustrojem lastne cene in prodajno strategijo.

18.

Kategorija „druge zaupne informacije“ obsega vse informacije razen poslovnih tajnosti, ki lahko veljajo za zaupne, kolikor bi njihovo razkritje lahko pomembno škodovalo osebi ali podjetju. Glede na posebne okoliščine vsake posamezne zadeve se to lahko uporablja pri informacijah, podanih o podjetjih, ki lahko izvajajo znaten gospodarski ali trgovinski pritisk na svoje tekmece ali na svoje trgovinske partnerje, odjemalce ali dobavitelje. Sodišče prve stopnje in Sodišče sta potrdila, da je takšnim podjetjem zakonito odkloniti razkritje nekaterih pisem, ki so jih poslali njihovi odjemalci, saj bi razkritje teh pisem njihove pisce zlahka izpostavilo tveganju povračilnih ukrepov (30). Pojem druge zaupne informacije torej lahko obsega informacije, ki bi strankam omogočile prepoznavanje pritožnikov ali drugih tretjih strani, kadar navedeni upravičeno želijo ostati anonimni.

19.

Kategorija druge zaupne informacije obsega tudi vojaške tajnosti.

20.

Informacije bodo razvrščene kot zaupne, kadar je zadevna oseba ali podjetje podalo takšen zahtevek in je Komisija takšen zahtevek priznala (31).

21.

Zahtevki po zaupnosti se morajo nanašati na informacije, ki sodijo v zgornji opis poslovnih tajnosti ali drugih zaupnih informacij. Razlogi za zahtevek, da se informacija obravnava kot poslovna tajnost ali druga zaupna informacija, morajo biti utemeljeni (32). Zahtevki po zaupnosti se navadno lahko nanašajo samo na informacije, ki jih je Komisija pridobila prav od te osebe ali podjetja, in ne na informacije, pridobljene iz kakšnih drugih virov.

22.

Informacije, ki se nanašajo na podjetje, vendar so znane že tudi zunaj podjetja (v primeru skupine zunaj skupine) ali zunaj podjetniškega združenja, kateremu jih je navedeno podjetje sporočilo, navadno ne bodo veljale za zaupne (33). Informacije, ki so zgubile svoj trgovinski pomen, na primer zaradi pretečenega časa, se ne morejo več šteti za zaupne. Praviloma Komisija predpostavlja, da informacije, ki se nanašajo na promet, prodajo, tržne deleže strank in podobno in so starejše od 5 let, ne veljajo več za zaupne (34).

23.

V postopkih po členih 81 in 82 Pogodbe razvrstitev informacije za zaupno ne preprečuje njenega razkritja, če je takšna informacija nujna za dokazovanje domnevne kršitve („obremenilni dokument“) ali če lahko stranko razbremeni krivde. Potreba, da se pravice obrambe strank zavarujejo z zagotovitvijo kar najširšega vpogleda v spis Komisije, lahko v tem primeru prevlada nad skrbjo za zaščito zaupnih informacij drugih strank (35). Komisija presodi, ali navedene okoliščine veljajo v nekem posebnem primeru. Pri vsaki informaciji je zato potrebna presoja vseh pomembnih prvin, med drugim tudi:

Podobni pomisleki se uporabljajo pri postopkih iz uredbe o združitvah, kadar Komisija meni, da je razkritje informacije nujno za namene postopka (36).

24.

Kadar Komisija namerava razkriti informacije, ima zadevna oseba ali podjetje možnost, da zagotovi nezaupno različico dokumentov, ki vsebujejo navedene informacije, in sicer enake dokazne vrednosti, kot jo imajo izvirni dokumenti (37).

25.

Pred uradnim obvestilom o ugotovitvah Komisije o možnih kršitvah stranke nimajo pravice do vpogleda v spis.

26.

Vpogled v spis bo odobren na zahtevo in navadno samo enkrat, in sicer po uradnem obvestilu strankam o ugotovitvah Komisije, da se tako zagotovi načelo enakopravnosti strank v postopku in se zavarujejo pravice obrambe strank. Praviloma torej ne bo odobren vpogled v odgovore drugih strank na ugotovitve Komisije.

Vendar bo stranki odobren vpogled v dokumente, ki bodo prispeli po uradnem obvestilu o ugotovitvah, na poznejših stopnjah upravnega postopka pred sprejetjem uradne odločitve, kadar takšni dokumenti lahko tvorijo novo dokazno gradivo v zvezi z obtožbami proti navedeni stranki, ki jih vsebujejo ugotovitve Komisije o domnevnih kršitvah.

27.

V skladu s členom 18(1) in (3) uredbe o združitvah in členom 17(1) izvedbene uredbe uredbe o združitvah bodo priglasitelji na zahtevo dobili vpogled v spis Komisije na vsaki stopnji postopka od uradnega obvestila o ugotovitvah Komisije do svetovanja svetovalnega odbora.

28.

Ta razdelek se nanaša na primere, ko Komisija lahko ali mora zagotoviti vpogled v nekatere dokumente iz svojega spisa pritožnikom v protimonopolnih postopkih in drugim udeleženim strankam v postopkih pri združitvi. Ne glede na besedilo uredb o protimonopolnih postopkih in postopkih pri združitvi (38) se ta dva primera razlikujeta – po področju uporabe, časovnem okviru in pravicah strank – od vpogleda v spis, kakor je opredeljen v prejšnjem razdelku tega obvestila.

29.

Sodišče prve stopnje je odločilo (39), da pritožniki nimajo enakih pravic in jamstev kot stranke v preiskovalnem postopku. Pritožniki torej ne morejo zahtevati pravice do vpogleda v spis, kakor je to določeno za stranke (primerjaj odstavka 0 in 0 zgoraj).

30.

Vendar lahko pritožnik, ki ga je Komisija v skladu s členom 7(1) izvedbene uredbe obvestila o svoji nameri, da zavrže njegovo pritožbo (40), zahteva vpogled v dokumente, na katerih je Komisija utemeljila svojo začasno presojo (41). Pritožniku bo zagotovljen enkraten vpogled v takšne dokumente, in sicer po pismu Komisije pritožniku, v katerem ga obvešča o svoji nameri, da zavrže njegovo pritožbo.

31.

Pritožniki nimajo pravice do vpogleda v poslovne tajnosti in druge zaupne informacije, ki jih je Komisija pridobila med preiskavo (42).

32.

V skladu s členom 17(2) izvedbene uredbe uredbe o združitvah se vpogled v spis v postopkih pri združitvi odobri na zahtevo tudi drugim udeleženim strankam, ki so bile obveščene o ugotovitvah Komisije, kolikor je to potrebno za oblikovanje njihovih pripomb.

33.

Takšne druge udeležene stranke so vse stranke pri predlagani koncentraciji razen priglasiteljev, na primer prodajalec in podjetje, ki je cilj koncentracije (43).

34.

Vsaka oseba, ki predloži informacije ali pripombe v katerem od spodaj navedenih primerov ali ki naknadno predloži Komisiji dodatne informacije med prav temi postopki, je dolžna jasno opredeliti vsako gradivo, ki ga šteje za zaupno, navesti razloge za to in zagotoviti za izjavljanje svojih stališč ločeno različico, ki ni zaupne narave, do datuma, ki ga določi Komisija (44):

35.

Poleg tega lahko Komisija zahteva, da podjetja (52) vsakič, ko predložijo ali so predložila dokumente, opredelijo dokumente ali dele dokumentov, ki po njihovem mnenju vsebujejo poslovne tajnosti ali druge njim pripadajoče zaupne informacije, ter da opredelijo podjetja, za katera takšni dokumenti veljajo za zaupne (53).

36.

Zaradi hitrejšega obravnavanja zahtevkov po zaupnosti, o katerih govori odstavek 0 zgoraj, lahko Komisija določi časovni rok, v katerem podjetja: (i) utemeljijo svoj zahtevek po zaupnosti v zvezi z vsakim posameznim dokumentom ali delom dokumenta; (ii) zagotovijo Komisiji različico dokumentov, v kateri so zaupni odlomki izbrisani in torej ni zaupne narave (54). V protimonopolnih postopkih zadevna podjetja v navedenem roku zagotovijo tudi kratek in jedrnat opis vsake izbrisane informacije (55).

37.

Različice, ki niso zaupne narave, in opisi izbrisanih informacij morajo biti pripravljeni tako, da lahko katera koli stranka z odobrenim vpogledom v spis ugotovi, ali je izbrisana informacija pomembna za njeno obrambo in ali torej obstaja zadosten razlog za zahtevo, da ji Komisija odobri vpogled v informacijo, za katero se zahteva zaupnost.

38.

V protimonopolnih postopkih, kadar podjetja ne ravnajo v skladu z določbami iz odstavkov 0 do 0 zgoraj, lahko Komisija sklepa, da zadevni dokumenti in izjave ne vsebujejo zaupnih informacij (56). Komisija bo zaradi tega sklepala, da podjetje ne nasprotuje popolnemu razkritju zadevnih dokumentov in izjav.

39.

V protimonopolnih postopkih in v postopkih iz uredbe o združitvah, kadar zadevna oseba ali podjetje izpolnjuje pogoje iz odstavkov 0 do 0 zgoraj, kolikor se ti lahko uporabijo, bo Komisija bodisi:

40.

Komisija lahko v celoti ali delno razveljavi svoje začasno priznanje zahtevka po zaupnosti.

41.

Kadar se Generalni direktorat za konkurenco že od začetka ne strinja z zahtevkom po zaupnosti ali kadar zavzame stališče, da je treba razveljaviti začasno priznanje zahtevka po zaupnosti, in torej namerava razkriti informacijo, bo zadevni osebi ali podjetju omogočil, da izrazi svoja stališča. V takšnih primerih bo Generalni direktorat za konkurenco pisno obvestil osebo ali podjetje o svoji nameri, da razkrije informacijo, navedel svoje razloge in določil rok, v katerem ga lahko takšno podjetje pisno obvesti o svojih stališčih. Če se tudi po predložitvi navedenih stališč nadaljuje nesoglasje glede zahtevka po zaupnosti, se bo s tem ukvarjal pooblaščenec za zaslišanje v skladu z veljavnim obsegom pristojnosti pooblaščencev za zaslišanje, kakor ga je določila Komisija. (57)

42.

Kadar obstaja tveganje, da bo podjetje, ki lahko izvaja znaten gospodarski ali trgovinski pritisk na svoje tekmece ali na svoje trgovinske partnerje, odjemalce in dobavitelje, uvedlo proti njim povračilne ukrepe zaradi njihovega sodelovanja v preiskavi Komisije (58), bo Komisija zavarovala anonimnost piscev tako, da bo zagotovila vpogled v nezaupno različico ali v povzetek zadevnih odgovorov (59). Zahtevki po anonimnosti zaradi takšnih primerov in zahtevki po anonimnosti v skladu s točko 81 Obvestila Komisije o ravnanju s pritožbami (60) se bodo obravnavali v skladu z odstavki 0 do 0 zgoraj.

43.

Komisija lahko določi naslednje načine vpogleda v spis, pri čemer ustrezno upošteva tehnične zmogljivosti strank:

Komisija se lahko odloči za poljubno kombinacijo teh načinov.

44.

Za lažji vpogled v spis bodo stranke prejele zaporeden seznam dokumentov z navedeno vsebino spisa Komisije, kakor ga opredeljuje odstavek 0 zgoraj.

45.

Vpogled se odobri v izvirno obliko dokaznega gradiva, kakor je vsebovano v spisu Komisije: Komisija nikakor ni dolžna zagotoviti prevoda dokumentov v spisu (61).

46.

Če stranka po vpogledu v spis meni, da je za njeno obrambo nujno poznavanje neke posebne nedostopne informacije, lahko v ta namen Komisiji predloži obrazloženo zahtevo. Če Generalni direktorat za konkurenco ne ugodi zahtevi, lahko stranka predloži obrazloženo zahtevo pooblaščencu za zaslišanje v skladu z veljavnim obsegom pristojnosti pooblaščencev za zaslišanje (62).

47.

Vpogled v spis v skladu s tem obvestilom se odobri pod pogojem, da se tako pridobljene informacije uporabljajo zgolj za namene sodnih in upravnih postopkov za uporabo pravil Skupnosti o konkurenci, ki so predmet s tem povezanih upravnih postopkov (63). Če bi se informacije uporabile za drugačen namen in bi pri tem sodeloval zunanji zagovornik, lahko Komisija prijavi pripetljaj zbornici navedenega zagovornika z namenom, da se proti njemu uvede disciplinski postopek.

48.

Z izjemo odstavkov 0 in 0 je uporaba pravil iz tega razdelka C enaka pri odobritvi vpogleda v dokumente pritožnikom (v protimonopolnih postopkih) in drugim udeleženim strankam (v postopkih pri združitvi).