Priporočilo MNENJE SVETA v skladu s tretjim odstavkom člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o konvergenčnem programu Litve, 2004-2007

(predlozila Komisija)

OBRAZLOITVENI MEMORANDUM

Uredba Sveta (ES) st. 1466/97 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik [1] določa, da morajo neudelezene drzave članice, torej tiste, ki niso sprejele enotne valute, Svetu in Komisiji, v skladu s členom 99 Pogodbe, zaradi večstranskega nadzora predloziti konvergenčne programe v rednih intervalih.

[1] UL L209, 2.8.1997. Vse dokumente, na katere se nanasa to besedilo, lahko najdete na naslednjem spletnem mestu http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm.

V skladu s členom 9 te Uredbe mora Svet pregledati vsak konvergenčni program na osnovi ocene, ki jo pripravita Komisija in Odbor, ustanovljen s členom 114 Pogodbe (Ekonomski in finančni odbor). Na osnovi priporočila Komisije in po posvetu z Ekonomskim in finančnim odborom mora Svet po pregledu programa podati mnenje. V skladu z Uredbo morajo drzave članice predloziti letno posodobljene konvergenčne programe, ki jih lahko v skladu s temi istimi postopki prav tako pregleda Svet.

Za deset drzav, ki so se 1. maja 2004 pridruzile EU, velja odstopanje in se niso udelezene v enotni valuti. Te drzave so se zavezale, da bodo do 15. maja 2004 predlozile svoje konvergenčne programe, do konca 2004 pa se njihove prve posodobitve.

Litvanski konvergenčni program za obdobje 2004-2007 je bil predlozen 14. maja 2004. Sluzbe Komisije so izvedle tehnično vrednotenje tega programa in pri tem upostevale rezultate napovedi za pomlad 2004, Kodeks ravnanja [2] ,pa tudi načela, določena v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 27. novembra 2002 o krepitvi usklajevanja proračunskih politik [3]. To vrednotenje utemeljuje naslednjo oceno:

[2] Revidirano mnenje Ekonomskega in finančnega odbora o vsebini ter obliki stabilnosti in konvergenčnih programov, ki ga je 10. 7. 2001 odobril Ekonomsko-finančni Svet.

[3] KOM(2002) 668 končno, 27.11.2002.

Prvi litvanski konvergenčni program za obdobje 2003-2007 je bil predlozen 14. maja 2004. Program se izrecno ne nanasa na drzavno strategijo za sprejetje evra in članstvo v ERM II, čeprav so pristojni organi večkrat izrazili namero po pridruzitvi območju evra takoj po pristopu, kar kaze na zgodnji vstop v ERM II, medtem ko bi ohranili vse lastnosti sedanjega sistema menjalnega tečaja.

Program v večini ustreza podatkovnim zahtevam revidiranega "kodeksa ravnanja o vsebini ter obliki stabilnosti in konvergenčnih programov" [4].

[4] Tabele kodeksa ravnanja, ki so prilozene programu, z manjsimi izjemami podajajo vse zahtevane podatke in prav tako nekatere v kodeksu navedene neobvezne informacije. Tabela 4 v programu o splosnih vladnih proračunskih napovedih podaja nepopolno razčlenitev izdatkov. Poleg tega se inflacije se vedno predstavlja na osnovi indeksa cen zivljenjskih potrebsčin (CPI), čeprav tabela 1 v prilogi zahteva napovedi za usklajeni indeks cen zivljenjskih potrebsčin (HICP). Računovodska obravnava nadomestil za izgubo prihrankov v rubljih in vračilo nepremičnin zahteva nadaljnjo analizo.

V programu opisani srednjeročni makroekonomski potek dogodkov v programskem obdobju predvideva ohranitev močne rasti BDP, se posebej v letih 2004 in 2005, ko bo njena rast po napovedih znasala okoli 7 %. V nadaljevanju je v letih 2006 in 2007 pričakovana rahla upočasnitev rasti na priblizno 6,5 %, vendar ostane nad potencialom, ki so ga določili pristojni drzavni organi. Glavno gonilo rasti bo predvidoma domače povprasevanje na čelu z veliko rastjo nalozb in zasebne potrosnje. Programske makroekonomske napovedi in zunanje predpostavke do leta 2005 so na splosno v skladu s spomladanskimi napovedmi Komisije za leto 2004. Delno izjemo predstavlja le leto 2005, ko bo predvidena rast BDP znasala 7,3 % v primerjavi s 6,6 % v napovedi sluzb Komisije. Nevarnosti nizje rasti od napovedane v programskem obdobju ni mogoče izključiti in tako ostaja glavna groznja za doseganje predvidenih načrtov davčne konsolidacije.

V zadnjih letih je bilo obvladovanje inflacije v Litvi ugodno. Povprečna letna inflacija je od leta 1999 ostala pod 2 %, na to pa je skupaj z ugodnim gibanjem plač in storilnosti močno vplivalo gibanje menjalnega tečaja. Visja stopnja konkurence v sektorju telekomunikacij je poleg teh dejavnikov v letu 2003 prispevala k negativni letni stopnji inflacije 1,1 % po HICP. Deflacijska usmeritev se je pričela v letu 2002 in se bo letos po pričakovanjih obrnila v veliki meri zaradi sprememb trosarin in DDV, ki jih zahteva pristop. Povprečna letna inflacija bo letu 2004 po pričakovanjih dosegla 0,9 % in postopno napredovala do 2,5 % v letu 2007. Litas je do leta 1999, najprej z vezavo na dolar in od februarja 2002 z vezavo na evro, nominalno efektivno apreciiral za priblizno 50 %. Tako kratkoročne stopnje denarnega trga kot dolgoročni donosi obveznic so se v letih 2002 in 2003 usmerili navzdol. Stopnje denarnega trga so se v zadnjem letu ustalile, kar je na splosno v skladu z gibanji na denarnem trgu območja evra, razpon kratkoročnih obrestnih mer glede na območje evra pa je od konca leta 2003 ostal stalen na priblizno 60 baznih točkah. Velikost donosa na dolgoročne vladne obveznice se je na začetku leta 2004 dvignila na 55-65 baznih točk.

Ključni cilj srednjeročne davčne strategije, ki je določena v programu, je "priblizevanje ciklično uravnotezenemu splosnemu vladnemu proračunu". Toda medtem, ko so cilji za dejanski splosni javni primanjkljaj v vsakem letu postavljeni pod mejno vrednost 3 % BDP, ti niso skladni z uravnotezenim stanjem v času programskega obdobja. Po pričakovanjih se bo zlasti splosni javni primanjkljaj povečal iz 1,7 % BDP v letu 2003 na 2,7 % v letu 2004 ter se nato postopno zmanjseval do 1,5 % v letu 2007. Ciljni primanjkljaj za leto 2004 je primerljiv s ciljem 2,9 %, predvidenim v predpristopnem gospodarskem programu (PGP) za leto 2003 in v proračunu za leto 2004, ki je bil sprejet decembra 2003. Cilji za 2005 in 2006 ostajajo enaki kot v PGP. Program v letu 2007 glede na leto 2003 predvideva dvig deleza prihodkov in izdatkov v BDP. Dvig stopnje prihodkov za 2 odstotni točki je v glavnem posledica znatnega povečanja nedavčnih prihodkov. Program ne vsebuje večjih novih ukrepov za povečanje davčne stopnje, toda predvideva njen dvig. Stopnja izdatkov se bo v tem istem obdobju predvidoma dvignila za 1,8 odstotne točke izključno zaradi visjih primarnih izdatkov, ki bodo po pričakovanjih le v manjsi meri nadomesčeni z zmanjsanjem plačil obresti.

Proračunski izid bi lahko bil slabsi od napovedanega. Še posebej zgoraj navedena tveganja poslabsanja makroekonomskih razmer ter izkusnje s preteklimi prekoračitvami stroskovnih okvirov, ki so bile posledica boljsega proračunskega izida od načrtovanega v prvi polovici leta, predstavljajo nevarnost za predvidene proračunske cilje v letih 2004 in 2005. Zato se zdi, da proračunska naravnanost v programu vsaj v začetnih letih ne omogoča zadostnega zavarovanja pred prekoračitvijo primanjkljaja 3 % BDP kot posledice običajnih makroekonomskih nihanj.

Na temelju davčne konsolidacije, ki se je začela leta 2000, je stopnja splosnega javnega dolga v BDP, skupaj z ugodnejsimi pogoji najemanja posojil, stalno upadala iz 23,8 % v letu 2000 na 21,5 % v letu 2003. Zaradi napovedanega povečanja splosnega javnega primanjkljaja v letu 2004, program v istem letu napoveduje začetno povečanje stopnje dolga za skoraj 1 odstotno točko. Po pričakovanjih se bo stopnja v preostalem programskem obdobju zmanjsala ter se leta 2007 ustalila na priblizno 21 %.

Program ponovno preuči vladni program strukturnih reform, ki je osredotočen na trga dela, pokojninski sistem in zdravstveno varstvo. Na splosno so predstavljene reforme ambiciozne in bi morale izboljsati kakovost javnih financ. Toda nekatere od njih, kot je preoblikovanje pokojninskega sistema in zdravstvenega varstva, lahko povzročijo znatne kratkoročne stroske, ki v programu niso zadostno razčlenjeni.

Litva je v razmeroma dobrem polozaju za izpolnitev proračunskih stroskov starajočega se prebivalstva, čeprav se lahko dolgoročno pojavijo nekatere nevarnosti. Za zagotavljanje dolgoročne trajnosti javnih financ se izvajajo stevilni ukrepi, ki so namenjeni izboljsanju stopnje odvisnosti v starosti ter posodobitvi sistemov pokojnin in zdravstvenega varstva. Vendar pa obstajajo nevarnosti, ki so povezane s kratkoročnimi stroski preoblikovanja sistemov pokojnin in zdravstvenega varstva ter z večjimi nepredvidenimi obveznostmi. Zagotavljanje zadostnega primarnega presezka je bistveno za ohranitev trajnostne osnove javnih financ.

Tabela: Primerjava ključnih makroekonomskih in proračunskih napovedi

>TABELPOSITION>

Na osnovi te ocene je Komisija sprejela prilozeno priporočilo za Mnenje Sveta o konvergenčnem programu Litve in ga posreduje Svetu.

Priporočilo MNENJE SVETA v skladu s tretjim odstavkom člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o konvergenčnem programu Litve, 2004-2007

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upostevanju Uredbe Sveta (ES) st. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik [5], in zlasti njenega člena 9(3),

[5] UL L 209, 2.8.1997, str.1 Dokumente, na katere se nanasa to besedilo, lahko najdete na naslednjem spletnem mestu http://europa.eu.int/comm/economy_finance/about/activities/sgp/main_en.htm.

ob upostevanju priporočila Komisije,

po posvetu z Ekonomskim in finančnim odborom,

DAL NASLEDNJE MNENJE:

Svet je [5. julija] 2004 preučil konvergenčni program Litve za obdobje 2004-2007. Program v večini ustreza podatkovnim zahtevam revidiranega "kodeksa ravnanja o vsebini ter obliki stabilnosti in konvergenčnih programov".

Proračunska strategija, ki je temelj programa, je namenjena "priblizevanju ciklično uravnotezenemu splosnemu drzavnemu proračunu z zagotavljanjem uspesnega izvajanja ciljev gospodarske politike", čeprav strategija iz programskih ciljev v zvezi s primanjkljajem ni dobro razvidna. Program med letoma 2003 in 2007 predvsem predvideva zmanjsanje primanjkljaja le za 0,2 odstotni točki, medtem ko pričakovani primanjkljaj znasa 1,5 % BDP. To je posledica povečanega deleza prihodkov in odhodkov v BDP. Stopnja prihodkov v programskem obdobju se bo po pričakovanjih povečala na 2 odstotni točki predvsem zaradi znatnega povečanja nedavčnih prihodkov, ki so povezani s finančno pomočjo EU. Davčni prihodki se bodo predvidoma povečali za 0,4 odstotne točke BDP kljub načrtovani ukinitvi cestnega davka v letu 2005, zaradi katere se bodo po ocenah prihodki zmanjsali za 0,5 % BDP v tem istem letu. Po znatnem zmanjsanju stopnje izdatkov v zadnjih petih letih, se bo stopnja v zadevnem obdobju predvidoma dvignila za 1,8 odstotne točke izključno zaradi povečanja primarnih izdatkov, ki bodo po pričakovanjih le v manjsi meri nadomesčeni z zmanjsanjem plačil obresti. Povečanje primarnih izdatkov bo po predvidevanjih večinoma posledica "ostalih izdatkov", ki se bodo po pričakovanjih povečali za 0,9 % BPD in so v glavnem povezani s proračunom EU, ter sredstev in subvencij, za katere so pričakuje povečanje za 0,7 % BDP in so v veliki meri povezana z narasčajočim subvencioniranjem kmetov, z nadomestili za izgubo prihrankov v rubljih ter z načrti vračanja nepremičnin. Vladne bruto investicije v osnovna sredstva se bodo v prvih dveh letih programa po pričakovanjih povečale za 1 % BDP, toda v letu 2007 se bodo predvidoma znizale na 3,1 % BDP ter ostale priblizno 0,2 odstotne točke nad začetno ravnijo iz leta 2003.

Za makroekonomski potek dogodkov, na katerem temelji program, se zdi, da odraza precej ugodne predpostavke o rasti. Napovedana stopnja rasti v letu 2005, ki je bila popravljena navzgor iz 6,5 % v predpristopnem gospodarskem programu iz leta 2003 na 7,3 % v konvergenčnem programu, se zlasti zdi pretirana. Gibanje rasti na srednji rok, ki je napovedano v programu, se se vedno zdi razmeroma optimistično, čeprav je previdnejse kot v začetnih letih programa. Napovedi inflacije se zdijo realistične.

Cilji programa v zvezi s splosnim javnofinančnim primanjkljajem se za vsako leto nahajajo pod mejno vrednostjo 3 % BDP. Vendar ti cilji niso skladni s skoraj uravnotezenim stanjem v času programskega obdobja. Poleg tega proračunska naravnanost v programu vsaj v začetnih letih programskega obdobja ne omogoča zadostnega zavarovanja pred prekoračitvijo praga 3 % primanjkljaja BDP, ki bi bila posledica običajnih makroekonomskih nihanj. Proračunski izid bi lahko bil slabsi od napovedanega. Še posebej zgoraj navedena tveganja poslabsanja makroekonomskih razmer ter izkusnje s preteklimi prekoračitvami stroskovnih okvirov, ki so bile posledica boljsih prihodkovnih rezultatov od načrtovanih v prvi polovici leta, predstavljajo nevarnost za predvidene proračunske cilje.

Litva je v razmeroma dobrem polozaju za izpolnitev proračunskih stroskov starajočega se prebivalstva, čeprav se lahko dolgoročno pojavijo nekatere nevarnosti. Za zagotavljanje dolgoročne trajnosti javnih financ se izvajajo stevilni ukrepi, ki so namenjeni izboljsanju stopnje odvisnosti v starosti ter posodobitvi sistemov pokojnin in zdravstvenega varstva. Vendar pa obstajajo nevarnosti, ki so povezane s kratkoročnimi stroski preoblikovanja sistemov pokojnin in zdravstvenega varstva ter z večjimi nepredvidenimi obveznostmi. Zagotavljanje zadostnega primarnega presezka je bistveno za ohranitev trajnostne osnove javnih financ.

Ob upostevanju zgornjih navedb in v primeru uresničitve v programu predvidenih stopenj rasti je priporočljivo, da Litva hitreje napreduje v smeri uravnotezenega proračunskega stanja, zlasti z vidika njenega velikega primanjkljaja tekočega računa in pritiskov domačega povprasevanja. Litvo se nadalje poziva, da natančno izvaja proračun in s tem zmanjsa nevarnost prekoračitve mejne vrednosti 3 % v letu 2004. Na koncu se pristojne litvanske organe spodbuja, da za znizevanje primanjkljaja uporabijo boljse prihodke od napovedanih.

Ključne napovedi iz konvergenčnega programa Litve

>TABELPOSITION>