Bruselj, 28.10.2004

KOM(2004) 687 končno

2004/0247 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o specifičnih ukrepih na področju kmetijstva v najbolj obrobnih regijah Unije

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Svet je 28. junija 2001 sprejel reformo sistemov podpore v korist kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah Unije, omenjenih v členu 299(2) Pogodbe ES (nadalje imenovane „RUP“). Ti ukrepi, katerih začetki segajo v leti 1991 in 1992, so dokazali svojo učinkovitost pri spodbujanju kmetijstva in pri preskrbi s kmetijskimi proizvodi v teh regijah[1].

Nasprotno pa ocena stanja teh sistemov ostaja nejasna, kar se tiče upravljanja; pravzaprav je za obe strani sistemov POSEI, za specifični sistem preskrbe in za podporo lokalnih proizvodov RUP, značilna upravna togost. Komisija je zadolžena za izdelavo zakonov, ki bi prilagodili oceno potrebam preskrbe za različne, včasih zelo skromne količine izdelkov za preskrbo.

Po drugi strani je sistem podpore lokalnih proizvodov razdeljen na 56 (mikro-) ukrepov, določenih z uredbami Sveta. Prilagoditev teh ukrepov ni mogoča brez medinstitucionalnega zakonodajnega postopka, kar ovira hitro delovanje Skupnosti in potrebo, da bi dejavnosti Skupnosti čimprej prilagodili posebnostim situacij v RUP, pri čemer gre pogosto za skromne zneske.

Zato se predlaga sprememba filozofije pri podpori v korist teh regij s ciljem, da bi sprejeli večjo udeležbo pri sprejemanju odločitev in s tem omogočanje hitrega sprejema ukrepov, da bi se sčasoma zavedli posebnosti teh regij.

Osnutek uredbe predvideva, da države članice predložijo po en program za najbolj obrobno regijo. Ti programi naj bi vsebovali poglavje o specifičnem sistemu preskrbe s kmetijskimi proizvodi v RUP za prehrano ljudi, kot bistvenimi elementi za kmetijsko proizvodnjo ali predelavo, in poglavje o podpori lokalnih proizvodenj.

Uredba ne spreminja virov finančnih sredstev ali intenzivnosti pomoči Skupnosti.

Skupnost bo financirala program v okviru EKUJS, oddelek „zavarovanje“, 100 % letne zgornje meje, določene z uredbo Sveta. Del te pomoči bo obvezno namenjen podpori lokalnih kmetijskih proizvodov. Zneski so bili izračunani na osnovi porabljenih zneskov za financiranje posebnega sistema preskrbe v referenčnem obdobju 2001–2003 in na osnovi zgornje meje odhodkov, ki se uporabljajo za podporo lokalne proizvodnje.

Del omenjenih zneskov je vsebovan v področju izvajanja Uredbe (ES) št. 1782/2003 in je del mejnih vrednosti, navedenih v Prilogi VIII navedene uredbe. Komisija , da izvrši obveznost, ki jo ima na podlagi drugega pododstavka člena 70(2) prej omenjene uredbe, bo prilagodila mejne vrednosti iz Priloge VIII te uredbe na ustrezen način.

Odstopanja od horizontalnih kmetijskih določb, predloženih v uredbah iz leta 2001, se uporabijo v tej uredbi.

2004/0247 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o specifičnih ukrepih na področju kmetijstva v najbolj obrobnih regijah Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36, 37 in 299(2) Pogodbe ,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Izjemna zemljepisna situacija najbolj obrobnih regij glede na vire preskrbe z bistvenimi proizvodi za prehrano ljudi ali za predelavo kot tudi z bistvenimi elementi kmetijske proizvodnje v teh regijah zahteva višje stroške prevoza. Poleg tega objektivni dejavniki, ki so povezani z otoškim značajem in skrajno obrobnostjo, za izvajalce in proizvajalce najbolj obrobnih regij predstavljajo dodatne pritiske, ki močno ovirajo njihove dejavnosti. Te ovire je možno omiliti z znižanjem cen omenjenih bistvenih proizvodov. Zato je primerno vpeljati specifični sistem preskrbe, da se zagotovi preskrbo skrajno obrobnih regij ter izravna visoke stroške, nastale zaradi oddaljenosti, otoškega značaja in skrajne obrobnosti.

(2) V ta namen je z odstopanjem od člena 23 Pogodbe potrebno uvoz določenih kmetijskih proizvodov iz tretjih držav oprostiti veljavnih uvoznih dajatev. Proizvode, ki so bili predmet aktivnega oplemenitenja ali začasnega carinskega uskladiščenja na carinskem ozemlju Skupnosti, je za namene dodeljenih ugodnosti specifičnega sistema preskrbe potrebno, z upoštevanjem njihovega izvora in carinskega postopka, ki jim ga priznavajo določbe Skupnosti, izenačiti z neposredno uvoženimi proizvodi.

(3) Za učinkovito uresničitev cilja znižanja cen v skrajno obrobnih regijah, ter izravnavo visokih cen zaradi oddaljenosti, otoškega značaja in skrajne obrobnosti, ter istočasno ohranjanje konkurenčnosti proizvodov Skupnosti, je potrebno dodeliti pomoči za dobavo proizvodov Skupnosti v najbolj obrobne regije. Te pomoči morajo upoštevati dodatne stroške prevoza v najbolj obrobne regije ter cene, ki so v praksi za izvoz v tretje države, ter, v kolikor gre za bistvene elemente kmetijske proizvodnje ali proizvode, namenjene za predelavo, dodatne stroške zaradi otoškega značaja in obrobnosti.

(4) Ob upoštevanju dejstva, da so količine, za katere velja specifični sistem preskrbe, omejene na potrebe preskrbe najbolj obrobnih regij, ta sistem ni škodljiv za dobro delovanje notranjega trga. Še več, gospodarske koristi specifičnega sistema preskrbe za zadevne proizvode ne bi smele povzročati preusmeritve prometa. Zaradi tega je torej potrebno prepovedati odpošiljanje ali izvoz teh proizvodov iz najbolj obrobnih regij. Vendar pa je potrebno dovoliti pošiljanje ali izvoz teh proizvodov, ker je korist, ki izhaja iz specifičnega sistema preskrbe, povrnjena, ali, v primeru predelanih proizvodov, za omogočanje regionalne trgovine ali trgovine med obema najbolj obrobnima portugalskima regijama. Treba je tudi upoštevati tradicionalne trgovinske tokove s tretjimi državami vseh obrobnih regij in predvideti, da bi te regije dobile dovoljenje za izvoz predelanih proizvodov, ki bi ustrezali tradicionalnemu uvozu. Ta omejitev se prav tako ne uporablja za tradicionalne pošiljke predelanih proizvodov; če hočemo biti jasni, je potrebno natančno določiti referenčno obdobje za definicijo teh tradicionalno izvoženih ali odposlanih količin.

(5) Za uresničitev ciljev sistema preskrbe se morajo gospodarske koristi specifičnega sistema preskrbe prenesti na raven proizvodnih cen in znižati cene do stopnje končnega uporabnika. Zato je potrebno podrediti podelitev ugodnosti dejanskemu kasnejšemu učinku ter uvesti potrebne nadzore.

(6) Politika Skupnosti v korist lokalnih proizvodenj najbolj obrobnih regij je zadevala množico proizvodov in ukrepov, ki so dajali prednost njihovi proizvodnji, trgovini ali predelavi. Ti ukrepi so dokazali svojo učinkovitost in so zagotovili nadaljevanje kmetijskih dejavnosti ter njihov razvoj. Skupnost se mora posvetiti nadaljnji podpori teh proizvodenj kot osnovnemu elementov ravnotežja v okolju, družbi in gospodarstvu najbolj obrobnih regij. Izkušnje so pokazale, da po zgledu politike razvoja podeželja okrepljeno partnerstvo z lokalnimi organi oblasti lahko omogoči bolj osredotočeno razumevanje specifične problematike zadevnih regij. Zato je potrebno nadaljevati s podporami lokalnih proizvodenj s posredovanjem splošnih programov, izdelanih na najbolj primerni geografski ravni, ki bi jih država članica predložila Komisiji v odobritev.

(7) Za boljšo uresničitev ciljev razvoja lokalne kmetijske proizvodnje in preskrbe s kmetijskimi proizvodi je potrebno približati raven programiranja preskrbe zadevnih regij ter sistematizirati zbliževanje partnerstva med Komisijo in državami članicami. Na tak način je primerno, da program preskrbe izdelajo organi oblasti, ki jih določijo države članice, ki jih tudi predložijo Komisiji v potrditev.

(8) Kmete v najbolj obrobnih regijah je potrebno vzpodbuditi, da dobavljajo kakovostne proizvode, ter podpirati njihovo trženje. V ta namen je lahko koristna uporaba grafičnega simbola, ki ga je uvedla Skupnost.

(9) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb[2] definira ukrepe razvoja podeželja, ki jih lahko podpira Skupnost ter pogoje za pridobitev te podpore. Strukture nekaterih kmetijskih gospodarstev ali podjetij predelave in trženja, ki se nahajajo v najbolj obrobnih regijah, so več kot nezadostne ter podrejene specifičnim težavam. Zato je pri določenih tipih investiranja potrebno omogočiti odstopanje od določb, ki omejujejo dodelitev določenih strukturnih pomoči, določenih z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

(10) Člen 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 omejuje dodelitev podpore za gozdarstvo gozdov in gozdnatih površin, ki so v lasti posameznikov ali občin, ali njihovih združenj. Del gozdov in gozdnatih površin, ki se nahajajo na ozemlju najbolj obrobnih regij, imajo poleg občin v lasti tudi drugi javni organi. V teh pogojih je potrebno predvideti omilitev pogojev, predvidenih v tem členu.

(11) Člen 24(2) ter Priloga Uredbe (ES) št. 1257/1999 določata najvišje sprejemljive letne zneske v okviru pomoči za varovanje kmetijskega okolja Skupnosti. Za upoštevanje specifične situacije okolja nekaterih zelo občutljivih območij pašnikov na Azorih in ohranjevanja pokrajine ter tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč, zlasti terasastih kultur na Madeiri, je potrebno pri nekaterih določenih ukrepih predvideti možnost povečanja teh zneskov za dvakrat.

(12) Odstopanje od stalne politike Komisije, ki ne dovoljuje državne pomoči za delovanje v sektorju proizvodnje, predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe je lahko odobreno, da se izravna specifični pritisk kmetijske proizvodnje najbolj obrobnih regij, povezanih z oddaljenostjo, otoškim značajem, obrobnostjo, majhno površino, reliefom, podnebjem in gospodarsko odvisnostjo v zvezi z majhnim številom proizvodov.

(13) Fitosanitarna situacija kmetijskih proizvodenj francoskih prekomorskih departmajev (DOM) je težka zaradi posebnih težav, ki so povezane s podnebnimi pogoji kot tudi z nezadostnimi obrambnimi sredstvi, uporabljenimi do sedaj v teh departmajih. Zato je pomembno izvajati programe nadzorovanja, vključno z biološkimi metodami, proti škodljivim organizmom, ter definirati finančno udeležbo Skupnosti pri uresničitvi omenjenih programov.

(14) Vzdrževanje vinograda, ki je najbolj razširjena kultura v regijah Madeire in Kanarskih otokov in ki je zelo pomembna za regijo Azorov, je gospodarski in okoljevarstveni imperativ. Za povečanje podpore proizvodnje se v teh regijah ne smejo uporabljati niti premije za opustitev niti tržni mehanizmi, z izjemo destilacije v primeru Kanarskih otokov zaradi krize, ki se lahko pojavi v primeru izjemnih tržnih motenj, nastalih zaradi problemov kakovosti. Prav tako so tehnične in socialno-ekonomske težave zavirale celotno preusmeritev površin, zasajenih s trto v regijah Madeire in Azorov v predvidenih rokih, na raznovrstnost hibridnih trt, ki jih skupna organizacija vinogradniškega trga prepoveduje. Vino, proizvedeno v teh vinogradih, je namenjeno za tradicionalno lokalno porabo. Dodaten rok bo omogočil preusmeritev tega vinograda tako, da se bo ohranilo gospodarsko tkivo teh regij, ki se močno opira na vinogradništvo. Portugalska mora Komisiji vsako leto posredovati stanje napredovanja del pri preusmeritvi zadevnih površin.

(15) Prestrukturiranje mlečnega sektorja na Azorih še ni končano. Za upoštevanje močne odvisnosti Azorov od mlečne proizvodnje, ki se ji pridružujejo še ostale pomanjkljivosti, povezane z njihovo obrobnostjo in odsotnostjo donosne nadomestne proizvodnje, je potrebno potrditi odstopanje, ki je bilo izvedeno od nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov[3], uvedene s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1453/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1600/92 (Poseima)[4], ter podaljšano z Uredbo Sveta (ES) št. 55/2004 z dne 17. decembra 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 1453/2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1600/92 (Poseima) glede uporabe dodatne dajatve na področju mleka in mlečnih proizvodov na Azorih.

(16) Podpora proizvodnje kravjega mleka na Madeiri ni zadoščala za vzdrževanje ravnotežja med notranjo in zunanjo oskrbo, zlasti zaradi težkih strukturalnih težav, ki jih ima ta sektor, ter zaradi šibke kapacitete, da bi se lahko pozitivno odzval na nova gospodarska okolja Zato je potrebno še naprej dovoljevati proizvodnjo steriliziranega mleka, ki se proizvaja iz mleka v prahu po izvoru iz Skupnosti, da se zagotovi višjo stopnjo pokritosti lokalne porabe.

(17) Potreba po ohranjanju lokalne proizvodnje s spodbujanjem utemeljuje neuporabo Uredbe (ES) št. 1788/2003 v DOM in na Madeiri. Ta izjema mora biti določena v meji 4 000 ton, ki odgovarjajo 2 000 tonam sedanje proizvodnje, ter možnosti primernega razvoja proizvodnje, trenutno ocenjene na največ 2 000 ton.

(18) Potrebno je podpreti tradicionalne dejavnosti na področju živinoreje. Za zadovoljitev potreb lokalne porabe v prekomorskih departmajih in na Madeiri je potrebno dovoliti uvoz samcev goveda iz tretjih držav brez carinskih dajatev, namenjenih za pitanje, pod posebnimi pogoji ter v okviru najvišje letne meje. Treba je obnoviti možnost, odprto na Portugalskem v okviru Uredbe (ES) št. 1782/2003 za prenos pravice do premije za kravo mlekarico s celine na Azore in ta inštrument prilagoditi na novo okolje podpore najbolj obrobnih regij.

(19) Kultura tobaka je bila zgodovinsko zelo pomembna na Kanarskem otočju. Na ravni gospodarskega načrtovanja gre za industrijo izdelave, ki še vedno predstavlja eno od glavnih industrijskih dejavnosti regije; na družbeni ravni je ta kultura zelo intenzivna glede delovne sile, ter zadeva male kmete. Vendar ta kultura nima primerne rentabilnosti in tvega, da bo izginila. Pravzaprav se proizvodnja tobaka trenutno omejuje na majhno površino na otoku La Palma pri obrtni izdelavi cigar. Španiji je torej potrebno dovoliti, da še naprej odobrava pomoč kot dodatek pomoči Skupnosti, da omogoči ohranjanje te tradicionalne kulture in obrtne dejavnosti, ki jo s to pomočjo podpira. Poleg tega je za ohranjanje industrijske dejavnosti izdelave tobačnih izdelkov potrebno uvoz surovega tobaka in tobačnih polproizvodov na Kanarsko otočje še naprej oproščati carinskih dajatev, v mejah letne količine 20 000 ton ekvivalenta surovega otrebljenega tobaka.

(20) Izvajanje te uredbe ne sme vplivati na raven specifične podpore, ki jo do sedaj uživajo najbolj obrobne regije. To je razlog, zaradi katerega morajo države članice pri izvajanju potrebnih ukrepov imeti na razpolago odgovarjajoče vsote za podporo, ki jo je že odobrila Skupnost v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1452/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za francoske prekomorske departmaje, spremembi Direktive 72/462/EGS in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 525/77 in (EGS) št. 3763/91 (Poseidom)[5], Uredbe (ES) št.1453/2001 in Uredbe Sveta (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Kanarske otoke in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1601/92 (Poseican)[6], kot tudi vsote, dodeljene živinorejcem, določene v teh regijah v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso[7], z Uredbo Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso[8], Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra o skupni ureditvi trga za žita[9], ter vsote, dodeljene za oskrbo z rižem v prekomorskih okrožjih otoka Réunion v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž[10]. Novi sistem podpore kmetijskih proizvodenj v najbolj obrobnih regijah, ki ga določa ta uredba, mora biti usklajen s podporo istim proizvodnjam, ki so v veljavi drugje v Skupnosti.

(21) Treba je razveljaviti Uredbe (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 ter (ES) št. 1454/2001. Prav tako je potrebno spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001[11] ter Uredbo (ES) št. 1785/2003 za zagotavljanje koordinacije zadevnih sistemov. Potrebno je sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[12].

(22) Potrebno je sprožiti začetek uporabe programov, predvidenih s to uredbo na začetku leta 2006. Za zagotovitev zagona programov na ta dan pa je potrebno državam članicam in Komisiji omogočiti uporabo vseh pripravljalnih ukrepov med datumom začetka veljavnosti te uredbe in datumom njene uporabe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I VSEBINA

Člen 1 Vsebina

Ta uredba sprejema specifične ukrepe na področju kmetijstva za pomoč v primeru oddaljenosti, otoškega značaja in velike obrobnosti regij Unije, navedenih v členu 299(2), Pogodbe, v nadaljevanju imenovanih „najbolj obrobnih regij“.

NASLOV II SPECIFIČNI SISTEM PRESKRBE

Člen 2 Predhodna ocena preskrbe

1. Oblikovan je specifični sistem preskrbe za kmetijske proizvode, navedene v Prilogi I, ki so v najbolj obrobnih regijah bistvenega pomena za prehrano ljudi ali za izdelavo ostalih proizvodov, ali pa kot bistveni elementi kmetijske proizvodnje.

2. Predhodna ocena preskrbe količinsko določa letne potrebe, ki se nanašajo na proizvode iz Priloge I. Ocena potreb podjetij za pakiranje ali predelavo proizvodov, namenjenih za domači trg, ki se po tradiciji pošiljajo v preostale države Skupnosti, v tretje države se izvažajo v okviru regionalne trgovine ali v okviru tradicionalne trgovine, je lahko predmet ločene predhodne ocene.

Člen 3Delovanje sistema

1. V meji količin, ki jih določa predhodna ocena preskrbe, se pri uvozu proizvodov v najbolj obrobne regije, ki izhajajo neposredno iz tretjih držav ter so predmet specifičnega sistema preskrbe, ne uporablja nobena druga zakonodaja.

Proizvode, ki so bili predmet aktivnega oplemenitenja ali carinskega skladiščenja na carinskem ozemlju Skupnosti, se obravnava kot uvožene neposredno iz tretjih držav za namene uporabe tega naslova.

2. Da se zagotovi zadovoljitev potreb, opredeljenih skladno s členom 2(2) in ob upoštevanju cene in kakovosti ter ob skrbi za ohranitev dela oskrbe iz Skupnosti je dodeljena pomoč za oskrbo najbolj obrobnih regij s proizvodi, ki so zadržani v javnih zalogah, ki izhajajo iz uporabe intervencijskih ukrepov Skupnosti, ali zalog, ki so na razpolago na trgu Skupnosti.

Znesek pomoči je opredeljen za vsak tip zadevnega proizvoda, ob upoštevanju dodatnih stroškov prevoza v najbolj obrobne regije, ter cene, ki so v praksi za izvoz v tretje države, kot tudi, ker gre za proizvode, namenjene za predelavo ali bistvene elemente kmetijske proizvodnje, dodatne stroške zaradi otoškega značaja ali skrajne obrobnosti.

3. Specifični sistem preskrbe se izvaja z upoštevanjem zlasti:

a) specifične potrebe najbolj obrobnih regij, ter, ker gre za proizvode, namenjene za predelavo ali bistvene elemente kmetijske proizvodnje, zahteve v pogledu kakovosti;

b) trgovinskih tokov z ostalimi državami Skupnosti;

c) gospodarskega vidika predvidenih pomoči.

4. Upravičenost do specifičnega sistema preskrbe je podrejena dejanskemu kasnejšemu učinku do končnega uporabnika gospodarske koristi, ki izhaja iz oprostitve uvozne dajatve ali iz pomoči.

Člen 4 Izvoz v tretje države ali pošiljanje v ostale države Skupnosti

1. Proizvodi, ki so upravičeni do specifičnega sistema preskrbe, ne morejo biti predmet izvoza v tretje države ali pošiljanja v ostale države Skupnosti,, razen pod pogoji, določenimi v skladu s postopkom, navedenim v členu 26(2).

Ti pogoji zajemajo zlasti plačilo uvoznih dajatev za proizvode, navedene v členu 3(1), ali povračilo iz pomoči, prejete iz okvira specifičnega sistema preskrbe za proizvode, navedene v členu 3(2).

Ti pogoji se ne uporabljajo v trgovinskih tokovih med francoskimi prekomorskimi departmaji.

2. Omejitev, navedena v odstavku 1, se ne uporablja za proizvode, predelane v najbolj obrobnih regijah z izkoriščanjem proizvodov, ki so upravičeni do specifičnega sistema preskrbe:

a) ki se izvažajo v tretje države ali pošiljajo v ostale države Skupnosti, v mejah količin, ki odgovarjajo tradicionalnim pošiljkam in tradicionalnemu izvozu. Te količine in tretje države prejemnice določi Komisija v skladu s postopkom, navedenim v členu 26(2), na osnovi povprečne pošiljke ali izvoza v teku let 1989, 1990 in 1991;

b) ki se izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine z upoštevanjem pogojev, opredeljenih po postopku iz člena 26(2).

c) ki so poslani iz Azorov na Madeiro in obratno.

Pri izvozu teh proizvodov ni podeljeno nobeno povračilo.

Člen 5 Odobritev programov preskrbe

1. Države članice Komisiji predložijo osnutek programa preskrbe v okviru finančne dodelitve, navedene v členu 24(2) in 24(3), ki vsebujeta zlasti :

a) osnutek predhodne ocene preskrbe;

b) opredelitev pomoči in zneskov pomoči za oskrbo iz Skupnosti.

2. Programi preskrbe se potrjujejo skladno s postopkom, navedenim v členu 26(2). Seznam proizvodov, naštetih v Prilogi I, se lahko revidira skladno z istim postopkom, glede na spremembe potreb najbolj obrobnih regij.

Člen 6 Oskrba Azorov s surovim sladkorjem

Za oskrbo Azorov s surovim sladkorjem se ocena potreb izvede ob upoštevanju razvoja lokalne proizvodnje sladkorne pese. Količine, ki so upravičene do sistema preskrbe, so opredeljene tako, da celotni letni obseg rafiniranega sladkorja na Azorih ne preseže 10 000 ton.

Člen 7 Uvoz riža na Réunion

Za uvoz proizvodov, namenjenih tamkajšnji porabi, pod oznakami KN 1006 10 in 1006 40 00, na francoski prekomorski departma Réunion ne obstaja nobena zakonodaja.

Člen 8 Podrobna pravila za uporabo sistema

Podrobna pravila za uporabo tega naslova so sprejeta po postopku iz člena 26(2). Določajo zlasti pogoje, v katerih države članice lahko spremenijo premestitev dodeljenih sredstev vsako leto za različne proizvode, ki so upravičeni do specifičnega sistema preskrbe, kot tudi, če je potrebno, določitev sistema uvoznih dovoljenj ali potrdil o dobavi.

NASLOV III UKREPI V KORIST LOKALNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV

Člen 9 Programi podpore

1. Oblikovani so programi Skupnosti za podporo najbolj obrobnih regij, ki vsebujejo specifične ukrepe v korist lokalnih kmetijskih proizvodenj, ki spadajo na področje uporabe tretjega dela naslova II Pogodbe ES.

2. Programi podpore Skupnosti so določeni na geografski ravni, ki jo je zadevna država članica ocenila za najbolj primerno. Izdelali so jih pristojni organi oblasti, ki jih je določbe ta država članica, ki jih po posvetovanju z organi oblasti in organizacijami, pristojnimi na ustrezni teritorialni ravni, podredi Komisiji.

3. Za vsako obrobno regijo je lahko predložen en sam program podpore Skupnosti.

Člen 10 Ukrepi

Programi podpore Skupnosti vsebujejo ukrepe, potrebne za zagotavljanje kontinuitete in razvoja lokalnih kmetijskih proizvodenj v vsaki obrobni regiji.

Člen 11 Združljivost in usklajenost

1. Ukrepi, sprejeti v okviru programa pomoči, morajo biti v skladu z zakonodajo Skupnosti, skladni z ostalimi politikami Skupnosti ter z ukrepi, sprejetimi v skladu z njimi.

2. Zlasti mora biti zagotovljena usklajenost ukrepov, sprejetih v okviru programov podpore z ukrepi, ki se izvajajo v okviru ostalih instrumentov skupne kmetijske politike, ter zlasti skupnih organizacij trga, razvoja podeželja, kakovosti proizvodov, blaginje živali in zaščite okolja.

Še posebej pa ne more biti noben ukrep iz te uredbe financiran:

a) kot dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, oblikovanih v okviru skupne organizacije trga, razen, če ni izjemnih potreb, ki jih upravičujejo objektivna merila;

b) kot podpora raziskovalnim projektom ali ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja Skupnosti v okviru Odločbe Sveta 90/424/EGS[13];

c) kot podpora za ukrepe, ki se nanašajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1257/1999.

Člen 12Vsebina programov pomoči Skupnosti

Program pomoči Skupnosti vsebuje:

a) kvantificiran opis situacije zadevne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju razpoložljivih rezultatov ocen, ki kaže različnosti, vrzeli in možnosti razvoja, namenjena finančna sredstva ter glavne rezultate dejavnosti, izvedenih v okviru Uredbe Sveta(EGS) št. 3763/91[14], (EGS) št. 1600/92[15], (EGS) št. 1601/92[16], (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001;

b) opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge in kvantificirane cilje kot tudi oceno pričakovanih učinkov na ravni gospodarstva, okolja in družbe, vključno s področjem zaposlovanja;

c) opis predvidenih ukrepov, zlasti sistemov pomoči za izvajanje programa, kot tudi, če je potrebno, podatke o potrebnih študijah, predstavitvenih projektih, šolanju in tehnični pomoči, ki so povezani s pripravo, zagonom ali prilagajanjem zadevnih ukrepov;

d) koledar izvedbe ukrepov ter okvirno skupno finančno preglednico, ki povzema namenjena sredstva;

e) utemeljitev združljivosti in usklajenosti različnih ukrepov programov kot tudi definicijo količinskih meril in pokazateljev, ki služijo za spremljanje in oceno;

f) določbe, upoštevana za zagotavljanje učinkovite in ustrezne izvedbe programov, vključno s področjem obveščanja javnosti, spremljanja in ocenjevanja kot tudi definicijo kvantificiranih pokazateljev, ki služijo za oceno in priprave za ureditev nadzora in sankcioniranja;

g) navedbo pristojnih organov oblasti ter organov, odgovornih za izvajanje programa, ter navedbo organov oblasti in odgovornih organov ter socialno ekonomskih partnerjev na primerni ravni kot tudi rezultate izvršenih konzultacij.

Člen 13 Predložitev, potrditev, uporaba, sprememba

1. Programi podpore so predloženi najkasneje šest mesecev po začetku veljave te uredbe.

2. Komisija ocenjuje predlagane programe in jih potrdi po postopku, navedenem v členu 26(2) v šestih mesecih po predložitvi.

3. Programi se začnejo uporabljati 1. januarja 2006.

4. Pogoji, pod katerimi lahko države članice spremenijo ukrepe podpore ali preusmerijo zanje dodeljene vire, so definirani v skladu s postopkom, navedenim v členu 26(2).

Člen 14 Spremljanje

Postopki in fizični in finančni pokazatelji za zagotavljanje učinkovitega spremljanja izvajanja programov Skupnosti so sprejeti skladno s postopkom, navedenim v členu 26(2).

NASLOV IV SPREMLJAJOČI UKREPI

ČLEN 15 GRAFIčNI SIMBOL

1. Za boljše prepoznavanje in potrošnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov, nepredelanih ali predelanih, značilnih za najbolj obrobne regije, je uveden grafični simbol.

2. Pogoje uporabe grafičnega simbola, predvidene v odstavku 1, predlagajo zadevne strokovne organizacije. Nacionalni organi oblasti predajo te predloge, skupaj s svojim mnenjem, v odobritev Komisiji.

Uporabo simbola nadzoruje javni organ ali organizacija, ki jo pooblastijo pristojne državne oblasti.

Člen 16Razvoj podeželja

1. Z odstopanjem od člena 7 Uredbe (ES) št. 1257/1999 je skupna vrednost pomoči za investicije za najbolj obrobne regije, ki se nanaša zlasti na vzpodbujanje raznolikosti, prestrukturiranja ali usmerjanja v trajno kmetijstvo v kmetijskih praksah z zmanjšano ekonomsko dimenzijo, ki se mora definirati v dopolnilih programiranja, navedenih v členu 18(3) ter v členu 19(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999[17], omejena na največ 75% upravičenega obsega investicij.

2. Z odstopanjem od člena 28(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 je skupna vrednost pomoči za najbolj obrobne regije za investiranje v podjetja predelave in prodaje kmetijskih proizvodov, ki prihajajo v glavnem iz lokalne proizvodnje, in ki izhajajo iz sektorjev, ki jih je potrebno definirati v okviru dopolnil programiranja, navedenega v členu 18(3) ter v členu 19(4) Uredbe (ES) št. 1260/1999, omejena na največ 65% upravičenega obsega investicij. Za mala in srednja podjetja je skupna vrednost pomoči omejena, pod enakimi pogoji, na največ 75%.

3. Omejitev iz člena 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se ne uporablja za tropske ali subtropske gozdove in gozdne površine, ki se nahajajo na ozemlju prekomorskih departmajev, Azorov in Madeire.

4. Z odstopanjem od člena 24(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se lahko najvišji letni zneski, upravičeni v okviru pomoči Skupnosti, predvideni v prilogi omenjene uredbe, povišajo do dvakratne vrednosti, za ukrep varovanja jezer na Azorih, ter ukrep ohranjanja pokrajine in tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč, zlasti ohranjanja opornih kamnitih zidov teras na Madeiri.

5. Ukrepi, predvideni s tem členom, so opisani v okviru programov, navedenih v členu 18 in 19 Uredbe (ES) št. 1260/1999, ki zadevajo te regije.

Člen 17Pomoči države

1. Za kmetijske proizvode iz Priloge I Pogodbe, za katere se uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe, lahko Komisija v sektorjih proizvodnje, predelave in trženja omenjenih proizvodov odobri pomoči, ki delujejo v smislu omilitve pritiskov specifične kmetijske proizvodnje v najbolj obrobnih regijah, ki so povezani z oddaljenostjo, otoškim značajem in obrobnostjo.

2. Države članice lahko dodelijo dodatno financiranje za izvedbo programov podpore Skupnosti, navedenih v naslovu III. V tem primeru morajo države članice državno pomoč priglasiti Komisiji, ki mora pomoč odobriti, v skladu s to uredbo, kot del omenjenih programov. Tako priglašena pomoč je pomoč, priglašena v smislu prve povedi člena 88(3) Pogodbe.

Člen 18Fitosanitarni programi

1. Francija in Portugalska Komisiji predložita programe obrambe proti škodljivim organizmom za rastlinstvo ali rastlinske proizvode v DOM in na Azorih ter Madeiri. Ti programi posebej natančno določajo cilje, dejavnosti, njihovo trajanje ter njihove stroške. Programi, predloženi z uporabo tega člena, ne zadevajo zaščite banan.

2. Skupnost prispeva k financiranju programov, predvidenih v odstavku 1 na osnovi tehnične analize regionalnih situacij.

3. Finančni prispevek Skupnosti, naveden v odstavku 2 tako kot znesek pomoči sta določena po postopku, navedenem v členu 26(2). Ukrepi, upravičeni do financiranja Skupnosti, se določijo po enakem postopku.

Ta prispevek lahko pokrije do 60% upravičenih izdatkov v prekomorskih departmajih ter do 75% upravičenih izdatkov na Azorih ter na Madeiri. Plačilo je izvršeno na osnovi dokumentacije, ki jo predložita Francija in Portugalska. Če se pojavi potreba, Komisija lahko na svoje stroške organizira preiskave, ki jih izvršijo strokovnjaki, navedeni v členu 21 Direktive Sveta 2000/29/ES[18].

Člen 19 Vino

1. Naslov II, poglavje II, in naslov III, poglavje I in II, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999[19] ter poglavje III Uredbe Komisije (ES) št. 1227/2000[20] se ne uporabljajo za Azore in Madeiro.

2. Z odstopanjem od člena 19(1) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se grozdje iz raznovrstne trte hibridov od neposrednih proizvajalcev, ki je prepovedano za gojenje (Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton, Herbemont) in se obira v regijah na Azorih in na Madeiri, lahko uporablja za proizvodnjo vina , ki lahko kroži le znotraj teh regij.

Portugalska bo postopoma, do 31. decembra 2006, ukinila gojenje na parcelah neposrednih proizvajalcev, zasajenih z različnimi prepovedanimi hibridi vinske trte, če bo potrebno, s podporami, predvidenimi v poglavju III, naslovu II Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Portugalska vsako leto Komisiji sporoči stanje napredovanja del preusmeritve in prestrukturiranja površin, zasajenih z raznolikimi hibridi vinske trte neposrednih proizvajalcev, prepovedanimi za gojenje.

3. Naslov II, poglavje II in naslov III Uredbe (ES) št. 1493/1999 kot tudi poglavje III Uredbe (ES) št. 1227/2000 se ne uporabljajo na Kanarskih otokih, z izjemo krizne destilacije, predvidene v členu 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999, v primeru izjemnih motenj trga zaradi problema kakovosti.

Člen 20Mleko

1. Od leta 1999/2000 dalje zaradi porazdelitve dodatne dajatve med proizvajalce, navedene v členu 4 Uredbe (ES) št. 1788/2003, se samo proizvajalci, v smislu člena 5, točka c) omenjene uredbe, ki so nastanjeni in proizvajajo na Azorih, obravnavajo, da so prispevali k prekoračitvi s prodajo količin, ki presegajo njihove referenčne količine, povečane z odstotkom, navedenim v tretjem pododstavku tega odstavka.

Potrebna je dodatna dajatev za količine, ki presegajo tako povečane referenčne količine za zgoraj navedeni odstotek, po prerazporeditvi med vse proizvajalce v smislu člena 5, točka c, Uredbe (ES) št. 1788/2003, ki so nastanjeni in se proizvajajo na Azorih, ter proporcionalno z referenčno količino, s katero razpolaga vsak od teh proizvajalcev, ko se količine nahajajo v marži, ki izhaja iz tega povečanja, ter so ostale neuporabljene.

Odstotek, naveden v prvem pododstavku, je enak razmerju med količinami tako 73 000 ton za leta 1999/2000 do 2004/2005 in 23 000 ton od leta 2005/06 dalje ter znesek razpoložljivih referenčnih količin za vsako pridelavo do 31. marca 2000. Uporablja se samo za razpoložljive referenčne količine za pridelavo 31. marca 2000.

2. Količine prodanega mleka ali mlečnih ekvivalentov, ki presegajo referenčne količine, toda upoštevajo odstotek, naveden v odstavku 1, se po prerazporeditvi, predvideni v omenjenem odstavku, ne upoštevajo pri ugotavljanju morebitnega presežka Portugalske, izračunanega skladno s členom 1 Uredbe (ES) št.1788/2003.

3. Sistem dodatne dajatve v breme proizvajalcev kravjega mleka, predvidenega z Uredbo (ES) št. 1788/2003, se ne uporablja niti na DOM niti v mejah lokalne proizvodnje 4000 ton mleka na Madeiri.

4. Z odstopanjem od členov 2 in 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2597/97[21] in v mejah potreb lokalne potrošnje je na Madeiri dovoljena proizvodnja steriliziranega mleka, proizvedenega iz mleka v prahu po izvoru iz Skupnosti, zato da ta ukrep zagotovi zbiranje in prodajo proizvodnje lokalno pridobljenega mleka. Ta proizvod je namenjen samo lokalni potrošnji.

Podrobna pravila za uporabo tega odstavka se sprejmejo po postopku, opredeljenem v členu 26(2). Ta pravila opredeljujejo zlasti količino svežega, lokalno pridobljenega mleka, ki mora biti vsebovana v steriliziranem mleku, proizvedenem, kot je navedeno v prvem pododstavku.

Člen 21Živinoreja

1. Dokler stalež lokalnega mladega goveda samcev ne doseže zadovoljive ravni, ki zagotavlja vzdrževanje in razvoj lokalne proizvodnje mesa v prekomorskih okrožjih in na Madeiri, je za goveda za pitanje na licu mesta, namenjena za potrošnjo v prekomorskih departmajih in na Madeiri, odprta možnost uvoza iz tretjih držav brez carinskih dajatev, navedenih v členu 30 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

Člena 3(4) in 4(1) se uporabljata v primeru živali, ki uživajo oprostitev dajatev, navedeno v prvem pododstavku tega odstavka.

2. Količine živali, za katero velja oprostitev, navedena v odstavku 1, so opredeljene, v kolikor je potreba po uvozu opravičljiva, z upoštevanjem razvoja lokalne proizvodnje. Te količine, kot tudi podrobna pravila za uporabo tega člena, ki vsebujejo zlasti minimalen čas obdobja pitanja, so opredeljene po postopku iz člena 26(2). Te živali so prednostno namenjene proizvajalcem, ki imajo najmanj 50% pitanih živali lokalnega izvora.

3. V primeru uporabe člena 68(2) točke b) i) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko Portugalska zmanjšajo nacionalno mejno vrednost pravice do premije na kravo mlekarico. V tem primeru se v skladu s postopkom iz člena 26(2) znesek prenese iz zgornje vrednosti, določene z uporabo člena 68(2) točke a) i) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v finančno porazdelitev, navedeno v drugi alinei člena 24(2).

Člen 22Državna pomoč pri proizvodnji tobaka

Španija ima dovoljenje, da podeljuje pomoč za proizvodnjo tobaka na Kanarskih otokih kot dopolnilo k premiji, ki jo uvaja naslov I Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92[22]. Dodelitev te pomoči ne sme pripeljati do diskriminiranja med proizvajalci na otočju.

Najvišji znesek te pomoči je enak premiji Skupnosti, navedeni v prvem pododstavku. Dodatna pomoč je dodeljena v mejah 10 ton na leto.

Člen 23Oprostitev carinskih dajatev za tobak

1. Pri neposrednem uvozu surovega in pol obdelanega tobaka na Kanarske otoke se ne uporablja nobena carinska dajatev, kar, glede na primer, izhaja iz:

a) oznake KN 2401,

b) naslednjih podpostavk:

- 2401 10 surovi, neotrebljeni tobak,

- 2401 20 surovi, otrebljeni tobak,

- ex24 01 20 zunanji ovojni listi za cigare, na podstavkih, v zvitkih, namenjeni za proizvodnjo tobaka,

- 2401 30 tobačnih odpadkov,

- ex24 02 10 nedokončane cigare brez ovitka,

- ex24 03 10 sekani tobak (končne mešanice tobaka, ki se uporablja za izdelavo cigaret, cigarilosov in cigar),

- ex24 03 91 „homogenizirani“ ali „obnovljeni“ tobak, tudi v obliki listov ali trakov,

- ex24 03 99 razširjeni tobak.

Oprostitev dajatev, določenba v prvem pododstavku, se uporablja za proizvode, namenjene za lokalno izdelavo tobačnih proizvodov, v omejeni letni količini uvoza 20 000 ton ekvivalenta surovega otrebljenega tobaka.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena so opredeljeni po postopku, navedenem v členu 26(2).

NASLOV V FINANČNE DOLOČBE

ČLEN 24 Finančna dodelitev

1. Ukrepi, predvideni s to uredbo, z izjemo ukrepov, navedenih v členu 16, uvajajo posredovanja, namenjena za urejanje kmetijskih trgov v smislu člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999[23].

2. Skupnost financira ukrepe, predvidene v naslovih II in III te uredbe, do višine letnega zneska, ki znaša :

+++++ TABLE +++++

3. Zneski, letno dodeljeni za programe, predvidene v naslovu II, ne smejo biti višji od naslednjih zneskov:

+++++ TABLE +++++

NASLOV VI SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

ČLEN 25 PODROBNA PRAVILA ZA UPORABO

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, so sprejeti v skladu s postopkom, navedenim v členu 26(2). Vsebujejo predvsem zmanjšanje števila živali in predvidenih površin v regionalnih in/ali nacionalnih mejnih vrednostih ali splošne zneske ali osnovne površine za premije in zadevna plačila.

Člen 26Upravni odbor

1. Komisiji pomaga upravni odbor za neposredna plačila, ki ga ustanavlja člen 144 Uredbe (ES) št. 1782/2003, razen, pri izvajanju člena 16 te uredbe, kjer Komisiji pomaga Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja, ki ga ustanavlja člen 50 Uredbe (ES) št. 1260/1999.

2. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, predvideno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je določeno na en mesec.

Člen 27Nacionalni ukrepi

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo spoštovanje te uredbe, zlasti kar zadeva ukrepe nadzora in administrativnih sankcij, ter o tem obvestijo Komisijo.

Člen 28Sporočanje

1. Države članice Komisiji vsako leto, najkasneje 15. februarja, sporočajo o kreditih, ki so jih dobile na razpolago in jih nameravajo porabiti za izvedbo programov, predvidenih s to uredbo v teku naslednjega leta.

2. Države članice Komisiji najkasneje 30. junija vsako leto predložijo poročilo o izvajanju ukrepov, predvidenih s to uredbo.

3. Najkasneje 31. decembra 2009 in nato vsakih pet let Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži splošno poročilo, v katerem prikaže vpliv dejavnosti, izvedenih z uporabo te uredbe, in če je potrebno, skupaj z ustreznimi predlogi.

Člen 29Razveljavitve

Uredbe (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001 in (ES) št. 1454/2001 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in so na vpogled v korespondenčni preglednici, ki se nahaja v Prilogi II.

Člen 30 Sprememba Uredbe (ES) št. 1782/2003

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

1) Člen 70 se spremeni:

a) odstavek 1, točko b) nadomesti naslednje besedilo:

„b) vsa ostala neposredna plačila, našteta v Prilogi VI, dodeljena kmetom v teku referenčnega obdobja v francoskih prekomorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, Kanarskih otokih in na otokih Egejskega morja ter neposredna plačila, dodeljena v teku referenčnega obdobja v okviru člena 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93.“

b) pododstavek 1 odstavka 2 nadomesti naslednje besedilo:

„Brez posega v člen 6(2) Uredbe (EGS) št. 2019/93 države članice dodelijo neposredna plačila, navedena v odstavku 1 tega člena, v mejah mejnih vrednosti, določenih v skladu s členom 64(2) te uredbe, pod pogoji, predvidenimi v naslovu IV, poglavja 3, 6 in 7 do 13 te uredbe, ali s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93.“

2) V členu 71(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Brez posega v člen 70(2) te uredbe zadevna država članica v prehodnem obdobju izvrši vsako neposredno plačilo, navedeno v Prilogi VI, pod pogoji, predvidenimi v naslovu IV, poglavja 3, 6 in 7 do 13 te uredbe ali v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93, v mejah proračunskih mejnih vrednosti, ki odgovarjajo komponenti, ki jo predstavljajo ta neposredna plačila v nacionalni mejni vrednosti, navedeni v členu 41 te uredbe, ki je določena v skladu s postopkom, navedenem v členu 144(2) te uredbe.“

3) Prilogi I in VI se spremenita v skladu s Prilogo III te uredbe.

Člen 31 Sprememba Uredbe (ES) št. 1785/2003

Uredba (ES) št. 1785/2003 se spremeni:

1) člen 5 se črta;

2) člen 11(3) se črta.

Člen 32Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije .

Uporablja se od 1. januarja 2006. Vendar pa se členi 13, 25 in 26 uporabljajo od datuma njenega vstopa v veljavo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Bruselj,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

1. SEZNAM PROIZVODOV, KI JIH ZADEVA SPECIFIčNI SISTEM PRESKRBE ZA FRANCOSKE PREKOMORSKE DEPARTMAJE

- žita in žitni proizvodi za prehrano živali in ljudi,

- hmelj,

- semenski krompir,

- rastlinska olja za predelovalno industrijo,

- sadna pulpa, pire in koncentrirani sadni sokovi, za predelavo,

- priprave za krmljenje živali, ki izhajajo iz oznak KN 2309 90 31, 2309 90 33, 2309 90 41, 2309 90 43, 2309 90 51 in 2309 90 53,

- na otoku Réunion: proizvodi iz tarifne oznake KN 1006 20.

2. SEZNAM PROIZVODOV SPECIFIčNEGA SISTEMA PRESKRBE ZA REGIJO AZOROV

+++++ TABLE +++++

3. SEZNAM PROIZVODOV SPECIFIčNEGA SISTEMA PRESKRBE ZA REGIJO MADEIRE

+++++ TABLE +++++

4. SEZNAM PROIZVODOV SPECIFIčNEGA SISTEMA PRESKRBE ZA KANARSKE OTOKE

+++++ TABLE +++++

PRILOGA II

KORESPONDENČNA PREGLEDNICA

+++++ TABLE +++++

PRILOGA III

Prilogi I in VI Uredbe (ES) št. 1782/2003 se spremenita:

1) Priloga I se nadomesti z naslednjim besedilom:

„ PRILOGA I SEZNAM SISTEMOV PODPORE , KI ODGOVARJAJO MERILOM IZ ČLENA 1

+++++ TABLE +++++

(*) Od 1. januarja 2005 dalje, ali na kasnejši datum v primeru uporabe člena 71. Za 2004 ali kasnejši datum v primeru uporabe člena 71, so neposredna plačila, ki so na seznamu Priloge VI, pokrita s Prilogo I, z izjemo suhe krme.

(**) V primeru uporabe člena 70.

(***) V primeru uporabe členov 66, 67 in 68 ali 68a.

(****) V primeru uporabe člena 69.

(*****) V primeru uporabe člena 71.

(******) UL L …, ..., str. ...“

2) Priloga VI se nadomesti z naslednjim besedilom:

„ PRILOGA VI SEZNAM NEPOSREDNIH PLAČIL, VEZANIH NA ENKRATNO PLAČILO IZ ČLENA 33

+++++ TABLE +++++

(*) Razen v primeru uporabe člena 70.

(**) Od 2007 dalje, razen v primeru uporabe člena 62.“

+++++ TABLE +++++

[1] Prim. Sporočilo Komisije „Okrepljeno partnerstvo za najbolj oddaljene regije“, 26.5.2004, dok. COM(2004) 343 konč.

[2] UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 583/2004 (UL L 91, 30.3.2004, str. 1).

[3] UL L 270, 21.10.2003, str. 123.

[4] UL L 198, 21.7.2001, str. 26. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 55/2004 (UL L 8, 14.1.2004, str. 1).

[5] UL L 198, 21.7.2001, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

[6] UL L 198, 21.7.2001, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003.

[7] UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003.

[8] UL L 341, 22.12.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št 1782/2003.

[9] UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

[10] UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

[11] UL L 270, 21.10.2003, str 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (UL L 206, 9.6.2004, str. 20).

[12] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[13] UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

[14] UL L 356, 24.12.1991, str. 1. Uredba, kakor jo razveljavlja Uredba (ES) št. 1452/2001.

[15] UL L 173, 27.6.1992, str. 1. Uredba, kakor jo razveljavlja Uredba (ES) št. 1453/2001.

[16] UL L 173, 27.6.1992, str. 13. Uredba, kakor jo razveljavlja Uredba (ES) št. 1454/2001.

[17] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[18] UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

[19] UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

[20] UL L 143, 16.6.2000, str. 1.

[21] UL L 351, 23.12.1997, str. 13.

[22] UL L 215, 30.7.1992, str. 70.

[23] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.