Predlog SKLEP SVETA o odstopu Evropske skupnosti od Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih

(predlozena s strani Komisije)

OBRAZLOITVENI MEMORANDUM

Konvencija o ribolovu in ohranjanju zivih virov v Baltskem morju in Beltih (Gdanska konvencija) iz leta 1973 je ustanovila Mednarodno komisijo za ribistvo v Baltskem morju (IBSFC). To je regionalna organizacija za ribistvo, ki je odgovorna za upravljanje ribiskih virov v Baltskem morju. Baltsko morje sodi v celoti pod nacionalno jurisdikcijo, tu torej ni območja mednarodnih voda. Skupnost je pristopila h Konvenciji leta 1983 [1].

[1] UL L 237, 26.9.1983, str. 4

Glavne dejavnosti komisije IBSFC so določitev in dodelitev letnih moznosti ulova za trsko, lososa, sleda in papalino ter priprava in sprejetje tehničnih ohranitvenih ukrepov za te ribje populacije. Poleg tega je ta organizacija vodilni dejavnik pri akcijskih programih za ribistvo v okviru načrta Agenda 21 za baltsko regijo. Tesno sodeluje tudi z Odborom za varstvo baltskega morskega okolja (HELCOM) pri okoljskih vprasanjih, med drugim je na čelu prizadevanj za obnovitev populacije divjega lososa v baltskih rekah. Komisija IBSFC ima trenutno sest pogodbenic, in sicer Evropsko skupnost, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko in Rusko federacijo.

Po razsiritvi Evropske unije 1. maja 2004 in v skladu s členom 6 (12) Akta o pristopu iz leta 2003 so stiri nove drzave članice dolzne sprejeti potrebne ukrepe za odstop od Gdanske konvencije, in sicer z datumom svojega pristopa ali s prvim moznim datumom po pristopu. V skladu s pravili Gdanske konvencije bo odstop, o katerem se obvesti depozitarja Konvencije (poljsko vlado) v letu 2004, stopil v veljavo 31. decembra 2005. Po teh odstopih bosta ostali samo se dve pogodbenici, Evropska skupnost in Ruska federacija. Posledično bodo zastarali mnogi sedanji postopki komisije IBSFC, denimo glasovanje po načelu kvalificirane dvotretinjske večine. Organizacija se bo dejansko spremenila v dvostranski forum.

Prihodnost komisije IBSFC je bila predmet razprave na letnem zasedanju IBSFC v Vilni septembra in oktobra 2003. Vse delegacije, razen delegacije Ruske federacije, so priznale, da bo po razsiritvi Evropske unije, praktično pa s 1. januarjem 2005, organizacija postala nepotrebna. Strinjale so se tudi, da bi po navedenem datumu Skupnost in Ruska federacija sedanje naloge IBSFC učinkoviteje vodili na podlagi dvostranskega sporazuma.

Ruska federacija, ki bi bila edina preostala pogodbenica Gdanske konvencije, je ze navedla, da nasprotuje razpustitvi IBSFC.

Sluzbe Komisije so se sestale s predstavniki Drzavnega odbora za ribistvo Ruske federacije oktobra 2003, in tedaj je Komisija jasno povedala, da se zavzema za razpustitev IBSFC. Glede na to, da je Ruska federacija odgovorna le za priblizno 5% ribiskih virov Baltskega morja na zelo omejenem območju okoli Kaliningrada in Sankt Petersburga in da so vode Baltskega morja pod nacionalno jurisdikcijo, je po mnenju Komisije mednarodna konvencija med dvema pogodbenicama neustrezen in nesorazmeren mehanizem za izpolnjevanje obveznosti pogodbenic, da sodelujeta pri upravljanju ribistva.

Upravljanje ribiskih virov v Baltskem morju bi bilo učinkoviteje urejeno z dvostranskim ribiskim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo, po potrebi omejenim na Baltsko morje. Taksen sporazum bi lahko obsegal obojestranski dostop do rib in izmenjavo kvot, kakor tudi dogovore o tehničnih ukrepih. Še več, v skladu s pristopnimi pogodbami bi se s taksnim sporazumom sedanji dvostranski sporazumi med Rusko federacijo in Estonijo oziroma Finsko, Latvijo, Litvo, Poljsko in Švedsko nujno zdruzili v en sam dvostranski sporazum.

Med temi pogajanji bo treba zagotoviti, da v novih ribiskih odnosih, ki bi jih z Rusko federacijo vzpostavili na Baltskem morju, ne bo vrzeli v upravljanju ribistva, ki bi nastale s prenehanjem Gdanske konvencije zaradi odstopa Skupnosti. To bo zagotovilo, da bodo obveznosti Skupnosti in Ruske federacije v celoti izpolnjene v skladu s Konvencijo Zdruzenih narodov o pomorskem pravu in zlasti z določbami v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem stalezev rib.

Svet je zaprosen, naj kar najhitreje sprejme ta predlog, da bi bil depozitar Gdanske konvencije uradno obvesčen o odstopu Skupnosti se pred 31. decembrom 2004.

2004/0197 (CNS)

Predlog SKLEP SVETA o odstopu Evropske skupnosti od Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 v povezavi s členom 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upostevanju predloga Komisije [2],

[2] UL C , , str. .

ob upostevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

[3] UL C , , str. .

ob upostevanju naslednjega:

(1) Skupnost je pogodbenica Konvencije o ribistvu in ohranjanju zivih virov v Baltskem morju in Beltih [4] (Gdanska konvencija).

[4] UL L 237, 25.7.1983, str. 4

(2) Člen XIX Gdanske konvencije predvideva odstop pogodbenice od Konvencije.

(3) Estonija, Latvija, Litva in Poljska so dolzne sprejeti potrebne ukrepe za odstop od Gdanske konvencije z datumom svojega pristopa ali s prvim moznim datumom po pristopu v skladu s členom 6 (12) Akta o pristopu iz leta 2003.

(4) Po odstopu navedenih novih drzav članic bosta Skupnost in Ruska federacija edini preostali pogodbenici Gdanske konvencije, priblizno 95 % območja Konvencije pa bodo predstavljale vode Skupnosti.

(5) Vzdrzevanje mednarodne organizacije za ribistvo zaradi upravljanja ribistva v vodah, ki v celoti sodijo pod jurisdikcijo zgolj dveh strani, bi bilo nesorazmerno in neučinkovito. Skupnost bi zato morala odstopiti od Gdanske konvencije,

SKLENIL:

Člen 1

Evropska skupnost odstopi od Konvencije o ribolovu in ohranjanju zivih virov v Baltskem morju in Beltih.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblasčen, da imenuje pooblasčene osebe, ki bodo uradno obvestile depozitarja Konvencije o ribolovu in ohranjanju zivih virov v Baltskem morju in Beltih o odstopu Evropske skupnosti od Konvencije.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik