Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o medsebojni upravni pomoči za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOITVENI MEMORANDUM

1. Namen

Finančni interesi Evropske skupnosti, ki se tesno prepletajo z interesi drzav članic, so izpostavljeni različnim oblikam goljufij in drugih nezakonitih ravnanj, ki vplivajo na prihodke in izdatke [1] proračuna Skupnosti. Boj proti prevaram je skupna skrb kakor tudi skupen izziv, tako za drzave članice kakor za Komisijo. Bolj kot kadarkoli prej predstavlja pomemben element politične agende Komisije.

[1] Goljufije in nepravilnosti, ki so skodljive za finančne interese Evropske skupnosti so odslej, v tem obrazlozitvenem memorandumu, imenovane "goljufije ES".

Goljufije ES so pogosto izhajajo iz organiziranih in transnacionalnih struktur, ki uporabljajo finančni sistem za pranje denarja in prikrivanje goljufij. Organizirani kriminal, ki izkorisča prednosti trznih svobod, ki jih omogoča evropska integracija, pogosto razsiri svoje aktivnosti preko različnih drzav članic. To se posebej drzi za področje transnacionalnih goljufij z DDV, pranje nezakonitih prihodkov iz goljufij ES in goljufij na področju strukturnih skladov.

Kjer se organi drzav članic soočajo s kompleksnim sistemom goljufij in so vpletene dve ali več drzav članic, je ključnega pomena hitro in večstransko upravno sodelovanje v katerikoli potrebni preiskavi. Potrebna je izmenjava informacij med več organi drzav članic, kot tudi vzpostavitev povezav za hitro in učinkovito delovanje med vsemi, vpletenimi v goljufije ES in pranje nezakonitih prihodkov iz kaznivih dejanj.

Učinkovitost večstranskega operativnega sodelovanja je zelo odvisna od koordinacije in podpore. Sodelovanje v zadevah s področja goljufij na skupnem trgu, ki sedaj zdruzuje 25 drzav članic, bo brez podpore in koordinacije na evropski ravni zelo tezavno. Zato se pridobi očitno dodano vrednost, če se Komisiji dá podporno in koordinacijsko vlogo, saj je slednja v najboljsem polozaju, da ima celoten pregled nad dejavnostmi goljufij ES, in obravnava interese vseh drzav članic z enako mero skrbi in pozornosti. To bi nadalje omogočilo bolj ciljno usmerjeno in racionalno delovanje drzav članic.

Vendar pa je obstoječi pravni okvir za upravno sodelovanje nepopoln v delu, ki se nanasa na aktivno vlogo Komisije v podpori in koordinaciji aktivnosti drzav članic, se posebej na področju goljufij z DDV in informacij o pranju denarja v zvezi z goljufijami ES.

2. Glavni lastnosti

Predlagana uredba bi zagotovila dodano vrednost za pristojne organe drzav članic, saj bi Komisiji omogočila, da bolje izpolnjuje svojo vlogo koordinatorja aktivnosti drzav članic v boju proti goljufijam. Izboljsala bo večstransko sodelovanje med drzavami članicami in Komisijo, na primer preko koordiniranih srečanj, ki jih bo Komisija organizirala na evropski ravni.

Po eni strani ta pobuda temelji na obstoječi zakonodaji. Po drugi strani pa namerava dopolniti ze obstoječe predpise o sodelovanju na ravni Skupnosti, kot tudi na ravni Evropske unije, tako da uporabi njihove značilnosti in jih hkrati razvije na nova področja sodelovanja, tako da se doseze enakovredno in učinkovito zasčito finančnih interesov Skupnosti. V ta namen uporablja standarde razvite v drugih predpisih, se posebej Uredbo (ES) st. 515/97 [2] in Uredbo Sveta (ES) st. 1798/2003 [3].

[2] UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

[3] UL L 264, 15.10.2003, str. 1.

Glede na potrebo po osredotočanju njene podpore na primere posebne pomembnosti na ravni Skupnosti, Komisija predlaga, da se uporaba te uredbe poveze s specifičnimi pragi, da bi se tako lahko usmerjali le na določene, kompleksne primere, za katere je potrebna kazenskopravna obravnava.

Osnutek uredbe je omejen na medsebojno upravno pomoč. Komisiji, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), niso dodeljena nobena dodatna preiskovalna pooblastila. Osnutek uredbe krepi mehanizme sodelovanja in izmenjave informacij. Določa torej osnove in sredstva za interdisciplinarno sodelovanje med ustreznimi pristojnimi organi različnih drzav članic, ter med njimi in Komisijo.

Če naj bo sodelovanje v boju proti goljufijam uspesno in učinkovito, morajo biti integrirane vse pomembne dejavnosti vseh partnerjev. V skladu s konceptom člena 280(3) Pogodbe ES se tesno in redno sodelovanje uporablja na interdisciplinarni osnovi za vse organe, ki so jim drzave članice podelile odgovornost za zasčito finančnih interesov Skupnosti.

Glede na vlogo koordinatorja, ki izhaja iz člena 280 Pogodbe ES, lahko Komisija in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) podpirata drzave članice v njihovih dejavnostih proti goljufijam ES. To bo dosezeno z izmenjavami informacij, uporabo sredstev ter infrastrukture Komisije (omrezje, podatkovne baze, orodja upravnega sodelovanja, itn.), ter z nadaljnjo pomočjo pri kasnejsih skladnih dejavnostih spremljanja. Ta pomoč bi morala biti se intenzivnejsa, v kolikor bi bile s strani Komisije zbrane ali posredovane informacije lahko uporabljene kot dokaz v upravnih ali sodnih postopkih.

Predlagana uredba bi Komisiji omogočala, da drzavam članicam ponudi izboljsano in zanesljivo obvesčanje, vključno s podrobnimi poročili, ter zlasti, kot rezultat njenega analitičnega dela, jasnejso sliko novih trendov goljufij in ranljivih sektorjev. Prav tako bo pripomoglo k povezovanju dostopnih informacij z osebami, ki stojijo za organizirano goljufijo.

Na koncu pa je treba omeniti, da tudi zasčita finančnih interesov Skupnosti zahteva učinkovito spremljanje izvajanja, potem ko je bila preiskava ze bila izvedena.

3. Posebna pomembnost Uredbe na drugih področjih, razen carinske unije in kmetijstva

Razen na področju carinske unije in kmetijstva (Uredba Sveta (ES) st. 515/97), zakonodaja Skupnosti se ne določa posebnih pravil o medsebojnem upravnem sodelovanju s Komisijo.

3.1. Zakonodaja o pranju denarja in zasčita finančnih interesov Skupnosti

Koncept iz člena 280 Pogodbe ES zadeva "goljufije in kakrsna koli druga nezakonita ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti", vključno s pranjem denarja v povezavi s prihodki iz nezakonitih ravnanj, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti.

V primeru pranja denarja, je običajno potrebna informacija o sumljivih finančnih transakcijah, da bi lahko sprozili preiskavo in identificirali izvirno nezakonito ravnanje, po lestvici navzgor. Hkrati pa, v fazi, ko se poskusa povrniti sredstva, prav odkritje prevare omogoča odkrivanje dejanj pranja in krozenja denarja, kar pomeni, da bi upravna izmenjava informacij na evropski ravni, ki bi se osredotočala na nezakonita ravnanja, vplivajo na finančne interese Skupnosti, pomenila pomembno dodano vrednost.

3.2 Medsebojna upravna pomoč na področju goljufij z DDV in Uredba Sveta (ES) st. 1798/2003 o upravnem sodelovanju med drzavami članicami na področju goljufij z DDV

Trenutni davčni sistem, ki temelji na sesti direktivi [4], je ranljiv za goljufije [5]. Škodljive posledice goljufij z DDV v proračunu drzav članic in Skupnosti, so bile v nekaterih drzavah članicah ocenjene na 10% in več njihovega neto dohodka iz DDV.

[4] Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17.5.1977 o usklajevanju zakonodaje drzav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, UL L 145, 13.6.1977, str.1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/15/ES (UL L 52, 21.2.2004, str. 61).

[5] Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi ukrepov upravnega sodelovanja v boju proti goljufijam z DDV, COM(2004) 260 konč.

Ker dohodki iz DDV prispevajo k izračunu lastnih sredstev iz DDV, ki se plačujejo v proračun Skupnosti, in ki se določijo glede na nacionalni obseg transakcij, od katerih se plačuje DDV, z uporabo enotne stopnje 0,5 %, lahko velike goljufije z DDV negativno vplivajo na prihodke drzav članic iz DDV in s tem na njihove prispevke v proračun Skupnosti. Ker ta vidik vpliva na finančne interese Skupnosti, ima Komisija močan interes in tudi dolznost, da ukrepa v smislu podpore operativnih dejavnosti drzav članic proti resnim goljufijam z DDV.

Upravno sodelovanje med ustreznimi organi drzav članic, kot izhaja iz Uredbe Sveta (ES) st. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost [6] - ki ga ta predlog dopolnjuje - je dejansko primeren in zadosten način izmenjave informacij za nadzor pravilne uporabe transakcij znotraj Skupnosti in je se naprej primeren instrument za bolj proti najbolj pogostim primerom krsitev na področju DDV [7]. Vendar pa obstaja nujna potreba po dodatni pomoči in koordinaciji na evropski ravni, da se bodo lahko resili najbolj zapleteni in resni primeri goljufij z DDV, ki imajo posledice v več drzavah članicah.

[6] UL L 264, 15.10.2003, str. 1.

[7] Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi ukrepov upravnega sodelovanja v boju proti goljufijam z DDV, COM(2004) 260 konč., odstavki 1, 4.4, 5.2.

3.3. Medsebojni instrumenti za sodelovanje proti goljufijam na področjih izdatkov Skupnosti, razen kmetijstva

Izdatki Skupnosti lahko vključujejo plačila, podizvajalce in podruznice v različnih drzavah članicah, tako, da je potrebno, v primeru nepravilnosti, preiskavo izvesti v več drzavah članicah. Trenutno ni primernih instrumentov, ki bi predvidevali pravila o horizontalni ali vertikalni upravni medsebojni pomoči, in ki bi omogočala resevanje taksnih sistemov goljufij. Enako velja za primere goljufij na področjih neposrednih izdatkov ES.

4. Razmerje z obstoječimi instrumenti za boj proti goljufijam

Ta zakonodajna pobuda se nanasa na zelo specifičen namen upravnega sodelovanja, in sicer na boj in preprečevanje goljufij ES in z njimi povezanega s pranja denarja, istočasno pa je del obstoječega zakonodajnega okvira, ki ga sestavljajo instrumenti na področju upravnega in kazenskega prava, namenjeni okrepitvi boja proti goljufijam, brez oviranja teh ze obstoječih predpisov. Stremi k dopolnjevanju obstoječih instrumentov za boj proti goljufijam, zlasti Uredbe (ES) st. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta [8] ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) st. 2185/96 [9].

[8] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[9] Uredba Sveta (Euratom, EC) st. 2185/96 z dne 11.11.1996 o pregledih in inspekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zasčito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

Izmenjava informacij med ustreznimi organi v zgodnji fazi, bi bistveno pripomogla k odvračanju od nepravilnosti, zlasti na področju pranja denarja [10]. Pravila o medsebojni pomoči, kakor so predvidena v tej predlagani uredbi, torej dopolnjujejo instrumente kazenskega prava, ki jih je Svet sprejel v okviru tretjega stebra.

[10] Glej obrazlozitev (UL C 91, 31.3.1999, str. 8), in zlasti oddelek o členu 7 Drugega protokola. Glej tudi opombo (6).

5. Oris osnutka uredbe

Naslov I - Splosne določbe: Členi 1 - 4

Člen 1 o namenu in vsebini uredbe določa pravila o medsebojni upravni pomoči med organi drzav članic, pristojnih za zasčito finančnih interesov Skupnosti na tistih področjih sodelovanja Skupnosti, kjer so do sedaj ni bilo taksnih določb.

Člen 2 opisuje področje uporabe te uredbe in pojasnjuje razmerje do veljavne zakonodaje Skupnosti, s tem da posebej izpostavlja dopolnilno naravo tega predloga. Načelo subsidiarnosti se spostuje z omejitvijo na primere, ki imajo poseben pomen na ravni Skupnosti.

Člen 3 določa posebne opredelitve, pomembne za uporabo te uredbe. Glede na ťhorizontalnoŤ področje uporabe te uredbe, se ti pomeni uporabljajo za različna področja proračuna ES.

Pojem "nepravilnosti", ki se uporablja v tej uredbi, zajema ustrezna ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, vključno z nezakonitim ravnanjem v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) st. 2988/95 z dne 18 decembra 1995 o zasčiti finančnih interesov Evropskih skupnosti [11], vendar pa ni omejen le na ta pomen, kar omogoča, da zajema tudi pranje denarja in goljufije z DDV.

[11] UL L 312, 23.12.1995, str 1.

Omejitev na primere, ki so "posebnega pomena na ravni Skupnosti" Komisiji omogoča, da se osredotoča na primere, ki imajo lahko bistveno dodano vrednost za drzave članice. Prav tako pomaga preprečevati, da bi bile sluzbe Komisije preobremenjene z informacijami in zahtevami, ki se nanasajo na primere manjsega pomena. Pomembni primeri morajo imeti posledice v ali pa biti povezani z ostalimi drzavami članicami. Za DDV bo prag 500.000 EUR domnevne finančne skode v drzavah članicah. Na drugih področjih, ki jih pokriva ta uredba, je prag 100.000 EUR predvidene skode. Izvedbena pravila bi prag lahko dvignila.

Člen 4(1) določa "pristojne organe". Slednji vključujejo pristojne organe drzav članic, določene po celovitem in interdisciplinarnem postopku, ter Komisijo, ki se udelezuje ali koordinira medsebojno upravno pomoč in izmenjavo informacij med drzavami članicami.

Člen 4(2) se nanasa na interni status pristojnih organov in postavlja pravilo, da sodelovanja ne sme ovirati dejstvo, da imajo ti organi po nacionalnem pravu drzav članic različen status.

Naslov II - Dolznosti sodelovanja: Členi 5 - 14

Naslov II določa upravno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi vključno s Komisijo.

Poglavje I - Medsebojna pomoč in izmenjava informacij

Oddelek I - Pomoč na zahtevo

Člen 5 uvaja moznost zahteve za pomoč in dolznost izpolnitve taksne zahteve. Ta člen je namenjen pospesevanju sodelovanja med pristojnimi organi. Določa kako naj se informacije zbirajo in izmenjujejo.

Člen 6 sledi členu 7 Uredbe Sveta (ES) st. 515/97, ki predpisuje izvajanje posebnega nadzora.

Člen 7 določa pravila vodenja upravnih poizvedb na zahtevo pristojnih organov in sodelovanje usluzbencev organa prosilca v preiskavi.

Člen 8 pooblasča delovanje usluzbencev pristojnega organa v drugi drzavi članici v zvezi z dostopom do dokumentov v prostorih zaprosenega organa - s tem sledi podobnim določbam Uredbe Sveta (ES) st. 515/97 in Uredbe Sveta (ES) st. 1798/2003.

Člen 11(1) predvideva dostop Komisije do evidenc drzav članic o transakcijah preko VIES (sistemu izmenjave informacij o DDV) [12]. To je pomemben dodaten informacijski element, ki pospesuje sposobnost Komisije za koordinacijo.

[12] VIES oz. sistem izmenjave informacij o DDV, ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) st. 218/92 in nadalje oblikovan z Uredbo Sveta (ES) st. 1798/2003.

Oddelek 2 - Pomoč na lastno pobudo

Člen 12 določa dostavo informacij Komisiji o dejanjih, ki pomenijo ali se domneva da pomenijo nepravilnost, to je o tistih primerih, kjer obstaja močan sum o nepravilnosti. Informacije zbere in analizira Komisija, z namenom da drzavam članicam posreduje boljso obvesčevalno podporo in koordinacijo.

Člen 13 določa pravila o izvajanju posebnega "nadzora" brez posebne zahteve za potrebe te uredbe in posredovanje zadevnih informacij.

Člen 14 določa pravila o posredovanju splosnih informacij s strani drzav članic, da se ustvari zakonodaja Skupnosti, odporna zoper goljufije, in da se omogoči izvajanje splosne politike za boj zoper goljufije na ravni Skupnosti.

Poglavje II - Uporaba informacij

Člen 15 vsebuje podobno pravilo kot je v členu 12 Uredbe Sveta (ES) 515/97 za uporabo kot dokaz v upravnih in sodnih postopkih dokumentov in stvarnih dokazov, pridobljenih na podlagi predlagane uredbe, in ima za cilj okrepitev spremljanja preiskovalnih dejavnosti drzav članic.

Člen 16 bo pospeseval izmenjavo informacij, ki jih je zbrala Komisije v okviru interdisciplinarnega sodelovanja.

Člen 17 zagotavlja, da bodo drzave članice Komisijo obvesčale o nadaljnjem ukrepanju zoper nepravilnosti, ki so bile predmet vzajemne pomoči v okviru te uredbe.

Člen 18 določa, da se lahko informacije izmenjujejo in uporabljajo le za namene te predlagane uredbe, v skladu z načelom "moram vedeti". Izmenjava informacij mora biti urejena v skladu s pravili o zaupnosti in ob upostevanju poslovne skrivnosti.

Člen 19 vsebuje obvezo - pod določenimi pogoji - izmenjave informacij, pridobljenih v okviru te predlagane uredbe od tretjih drzav, da se zagotovi učinkovita zasčita finančnih interesov Skupnosti.

Člen 20 določa, da bo imela Komisija moznost uporabe lastnih zmoznosti analiz tveganj za posredovanje organom drzav članic poročil in informacij v zvezi s tveganji, ter da bi tako povečala njihovo učinkovitost v boju proti goljufijam.

Člen 21 določa izvedbene ukrepe za izvajanje predlagane uredbe. Izvedbena pravila sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom, kot je določen v Sklepu o komitologiji 1999/468/ES [13].

[13] UL L 187, 17.7.1999, str. 23.

Člen 22 določa, da bo Komisiji za potrebe sprejetja izvedbenih pravil pomagal Regulativni odbor. Odbor bo svoje naloge opravljal skupaj z Odborom iz Direktive Sveta (ES) st. 515/97, brez poseganja v pristojnosti drugih odborov, zlasti odbora iz Uredbe st. 1798/2003. Odbor se bo usklajeval z drugimi odbori.

2004/0172 (COD)

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o medsebojni upravni pomoči za zasčito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 280(4) Pogodbe,

ob upostevanju predloga Komisije [14],

[14] UL C [...], [...], str.

ob upostevanju mnenja Računskega sodisča [15],

[15] UL C [...], [...], str.

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [16],

[16] UL C [...], [...], str.

ob upostevanju naslednjega:

(1) Skupnost in drzave članice pripisujejo velik pomen zasčiti finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam ter vsem drugim oblikam nezakonitega ravnanja, ki vplivajo na te interese.

(2) Okvirni sporazum Skupnosti o medsebojni pomoči bi moral dovoljevati tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi drzav članic kot tudi med slednjimi in Komisijo, da bi zasčitili finančne interese Skupnosti na vseh področjih finančnih sredstev in izdatkov Skupnosti.

(3) Določbe te uredbe ne bi smele vplivati na potek preiskav, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam z uporabo preiskovalnih pooblastil in v skladu z nadzornimi ukrepi določenimi z Uredbo (ES) st. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) [17]. Področje uporabe te uredbe bi moralo biti omejeno na določene oblike pomoči, izmenjavo informacij in koordinacijo, ki se lahko zgodi pred preiskovalnimi dejanji OLAF-a, le-tem sledi ali pa jih spremlja.

[17] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(4) Uvedba novih ukrepov Skupnosti ne bi smela vplivati na uporabo nacionalnega kazenskega prava in pravil o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah ali pravosodju drzav članic.

(5) Boj proti transnacionalnim goljufijam in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, zahteva okrepljeno koordinacijo na ravni Skupnosti, kakor tudi interdisciplinarno sodelovanje s pristojnimi organi drzav članic na področju goljufij in drugih nezakonitih ravnanj, ki so v večini primerov povezana s strukturami organiziranega kriminala in vplivajo na finančne interese Skupnosti. Ta uredba bi morala poleg tega omogočati sodelovanje med vsem pristojnimi organi drzav članic, kot tudi med slednjimi in Komisijo.

(6) Določbe te uredbe ne bi smele vplivati na zakonodajo Skupnosti, ki predvideva bolj specifično ali razsirjeno sodelovanje med drzavami članicami ter slednjimi in Komisijo, kot na primer Uredba Sveta (ES) st. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi drzav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje [18], ali Uredba Sveta (ES) st. 1798/2003 z dne 7. oktobra 2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost in razveljavitvi Uredbe (EGS) st. 218/92 [19].

[18] UL L 82, 22.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) st. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[19] UL L 264, 15.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) st. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str.1).

(7) Izmenjava informacij je ključni element v boju proti goljufijam in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti. Informacije, ki jih drzave članice posredujejo Komisiji, bi morala Komisija uporabiti za oblikovanje celovitega stalisča o goljufijah evropskih dimenzij ter drugih nezakonitih ravnanjih in to stalisče sporoči drzavam članicam.

(8) Goljufije in kakrsna koli druga nezakonita ravnanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, zlasti ko gre za transnacionalne primere, ki pogosto vključujejo organizirane mednarodne sisteme goljufanja v dveh ali več drzavah članicah, je mozno najučinkovitejse preprečiti in se zoper njih boriti, če se operativne, statistične ali splosne informacije analizirajo in podvrzejo analizi tveganja na nivoju Skupnosti, z uporabo obvesčevalnih zmogljivosti in zmogljivosti analize tveganja Komisije na splosno in zlasti OLAF-a.

(9) Boj proti goljufijam in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, zahteva tudi skladno spremljanje izvajanja. Informacije, ki jih Komisija zbere ali posreduje, bi torej morale biti dopustno dokazno sredstvo v upravnih in sodnih postopkih.

(10) Za uspesno sodelovanje med pristojnimi organi drzav članic in Komisije, je treba izmenjavo informacij urediti v skladu s pravili o zaupnosti podatkov, po katerih za informacije velja poslovna skrivnost, ter zagotoviti, da so osebni podatki, obdelani v skladu z novimi določbami, pravilno zasčiteni.

(11) Ustrezno je treba upostevati pravila o zasčiti podatkov, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti, določena v členu 286 Pogodbe in Uredbi (ES) st. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov [20], kakor tudi tista, ki se uporabljajo v drzavah članicah na podlagi Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [21].

[20] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[21] UL L 281, 23.11.1995, str. 31; Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) st. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(12) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [22].

[22] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(13) Ker drzave članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, namreč boja proti goljufijam in kakrsnem koli drugim nezakonitim ravnanje, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, in je zaradi obsega in učinkov ukrepa cilje lazje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v istem členu, ta uredba ne gre preko tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(14) Ta uredba spostuje temeljne pravice in uposteva načela priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah -

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I

Splosne določbe

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravni okvir za medsebojno upravno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi drzav članic in med temi organi ter Komisijo z namenom zagotoviti ustrezno in učinkovito zasčito finančnih interesov Skupnosti zoper goljufije in kakrsna koli druga nezakonita ravnanja v drzavah članicah.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za primere goljufij in kakrsnih koli drugih nezakonitih ravnanj, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, in ki so posebnega pomena na ravni Skupnosti.

Pristojni organi drzav članic lahko izmenjujejo informacije in nudijo pomoč na podlagi te uredbe tudi v drugih primerih, kadar menijo, da sta tovrstna izmenjava informacij in pomoč na ravni Skupnosti potrebna za boj proti goljufijam in kakrsnim koli drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo finančne interese Skupnosti.

2. Določbe te uredbe se ne uporabljajo v primerih, ko zakonodaja Skupnosti predpisuje bolj specifično sodelovanje med drzavami članicami ter med njimi in Komisijo, ali določa sirsi dostop Komisije do informacij.

Zlasti ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) st. 515/97 in na sodelovanje drzav članic v skladu z Uredbo (ES) st. 1798/2003.

3. Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) st. 1073/1999.

4. Ta uredba ne vpliva na uporabo nacionalnega kazenskega prava ali pravil o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah ali pravosodju drzav članic.

5. Obveznost dajanja pomoči, ki jo predvideva ta uredba, ne zajema posredovanja informacij ali dokumentov, pridobljenih s strani pristojnih upravnih organov, ki delujejo z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa.

Vseeno pa se v primeru zahtev za pomoč, taksne informacije in dokumenti posredujejo, če v to privoli sodni organ, s katerim se je treba o tem posvetovati.

Člen 3

Opredelitve

Za namen te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. "nepravilnost" pomeni goljufijo ali kakrsna koli druga nezakonita ravnanja posebnega pomena na ravni Skupnosti, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, in se zlasti:

(a) vsako krsenje določb prava Skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključno s krsitvami pogodb, sklenjenih na podlagi določb prava Skupnosti, ki skodljivo vpliva ali bi lahko skodljivo vplivalo na splosni proračun Skupnosti ali na proračune, ki jih upravlja, bodisi z zmanjsanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu Skupnosti, bodisi z neupravičenim knjizenjem izdatkov;

(b) kakrsna koli krsitev zakonodaje, ki se nanasa na davek na dodano vrednost (DDV) iz Direktive Sveta 77/388/EGS [23], ki ima ali bi imela učinek zmanjsanja lastnih sredstev Skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom) st. 1553/89 [24];

[23] UL L 145, 13.6.1977, str. 1.

[24] UL L 155, 7.6.1989, str. 9.

(c) pranje denarja, v smislu člena 1(c) Direktive Sveta 91/308/EGS [25], v povezavi z nezakonitimi prihodki iz krsitve iz podtočk (a) in (b) te točke;

[25] UL L 166, 28.6.1991, str. 77.

2. "nepravilnosti posebnega pomena na ravni Skupnosti" pomeni nepravilnosti:

(a) ki so ali bi lahko imele posledice v ostalih drzavah članicah ali kjer očitno obstajajo povezave z dejanji, opravljenimi v drugih drzavah članicah; in

(b) ki po ocenah sodeč v zadevnih drzavah članicah povzročajo splosno fiskalno skodo, ki presega 500.000 EUR na področju DDV, ali skodo finančnim interesom Skupnosti v visini 100.000 EUR ali več v ostalih primerih, zajetih s to uredbo; v primeru pranja denarja se prag nanasa na temeljno kaznivo dejanje;

3. "zakonodaja v zvezi z DDV" pomeni vse določbe Skupnosti, ki urejajo davek na dodano vrednost, ter zakone in druge predpise, ki so jih sprejele drzave članice, da bi upostevale te določbe Skupnosti;

4. "organ prosilec" pomeni pristojni organ, ki izda zahtevo za pomoč;

5. "zaproseni organ" pomeni pristojni organ, na katerega je naslovljena zahteva za pomoč;

6. "upravne poizvedbe" pomeni vsak nadzor, preverjanja in druga dejanja, ki jih opravijo pristojni organi pri izpolnjevanju svojih dolznosti z namenom ugotovitve ali so bile storjene nepravilnosti, z izjemo dejanj, opravljenih na podlagi zahteve ali neposrednega pooblastila sodnega organa;

7. "finančne informacije" so informacije o sumljivih transakcijah, ki so jih na podlagi Direktive 91/308/EGS prejele pristojne nacionalne kontaktne točke, in ostale informacije, primerne za sledenje finančnih transakcij, povezanih z nepravilnostmi, ki so zajete s to uredbo;

8. "pristojni organi" pomeni drzavne organe ali organe Skupnosti iz člena 4(1).

Pragi, določeni v točki 2(b) se lahko povisajo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Člen 4

Pristojni organi

1. Sodelovanje na podlagi te uredbe vključuje sledeče pristojne organe, ki delujejo v okviru svojih pristojnosti:

(a) organe drzav članic, ki so:

(i) neposredno odgovorni za upravljanje finančnih skladov, ki izvirajo iz proračuna Skupnosti in jih kot take določa ustrezna zakonodaja Skupnosti in določbe nacionalne zakonodaje; ali

(ii) na podlagi veljavnih nacionalnih določb upravnega prava odgovorni za preprečevanje in boj proti goljufijam in kakrsnim koli drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti; ali

(iii) pristojni organi, navedeni v Uredbi (ES) st.1798/2003, ustrezni centralni uradi za zvezo in sluzbe za zvezo, imenovani v skladu z navedeno uredbo, drugi davčni preiskovalni organi, pristojni za preiskovanje goljufij z DDV, ali pristojni organi iz Direktive Sveta 92/12/EGS [26], v kolikor lahko zbrane informacije pomenijo dokaz o goljufijah z DDV; ali

[26] UL L 76, 23.3.1992, str. 1.

(iv) jih drzave članice ustanovile kot "enote za finančni nadzor" na podlagi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ [27] za zbiranje in analizo informacij, pridobljenih v okviru določb Direktive 91/308/EGS;

[27] UL L 271, 24.10.2000, str. 4.

(b) komisija, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF).

2. Drzave članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izmenjave informacij med svojimi pristojnimi organi, ne glede na njihove pristojnosti in notranji polozaj, ter med slednjimi in Komisijo.

Naslov II

Dolznosti sodelovanja

Poglavje 1

Medsebojna upravna pomoč in izmenjava informacij

Oddelek I - Pomoč na zahtevo

Člen 5

Pomoč na zahtevo

1. Pristojni organi si na zahtevo vzajemno pomagajo pri preprečevanju in odkrivanju nepravilnosti. Na prosnjo organa prosilca zaproseni organ, kolikor je to potrebno zaradi izpolnitve namena zahteve in v skladu s cilji te uredbe, organu prosilcu posreduje vse informacije, ki so pomembne za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti. Informacije, ki jih je treba posredovati, vključujejo informacije o dejanjih, ki predstavljajo nepravilnost, kot tudi finančne informacije o osnovnih dejanjih ter o vpletenih fizičnih in pravnih osebah.

2. Za pridobitev iskanih informacij zaproseni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, postopa enako, kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa lastne drzave članice.

3. Zaproseni organ da na voljo vse informacije, ki jih ze ima ali ki jih je pridobil, v zvezi z dejanji ali transakcijami, odkritimi ali načrtovanimi, ki predstavljajo ali organ prosilec domneva, da predstavljajo, nepravilnosti ali, kjer je primerno, v zvezi z rezultati posebnega nadzora, izvrsenega na podlagi člena 6.

Organu prosilcu posreduje vsa potrdila, dokumente ali overjene izvode teh dokumentov, s katerimi razpolaga ali ki jih je pridobil. Vendar pa izvirnike dokumentov in predmete priskrbi samo če to ni v nasprotju z veljavno zakonodajo drzave članice, v kateri ima sedez zaproseni organ.

4. Zahtevo za pomoč in izmenjavo informacij spremlja kratka izjava o dejstvih, ki so organu prosilcu znana.

5. Če organ prosilec svojo zahtevo naslovi na organ, ki ni pristojen za zaproseno pomoč, ta organ zahtevo nemudoma posreduje za to pristojnemu organu.

Člen 6

Poseben nadzor

Zaproseni organ na zahtevo organa prosilca v največjem moznem obsegu, v okviru svojega področja delovanja izvaja poseben nadzor ali zagotovi, da se izvaja poseben nadzor nad,:

(a) osebami, za katere se utemeljeno domneva, da povzročajo nepravilnosti, in predvsem nad spremembo bivalisča teh oseb;

(b) kraji, kjer se skladisči blago na način, zaradi katerega se utemeljeno domneva, da je namenjeno dejanjem, ki predstavljajo nepravilnosti;

(c) pretokom blaga, za katero je bilo javljeno, da je predmet potencialnih nepravilnosti;

(d) prevoznimi sredstvi in nad finančnimi transakcijami, kadar se utemeljeno domneva, da se jih uporablja za storitev nepravilnosti.

Člen 7

Upravne poizvedbe na zahtevo

1. Na zahtevo organa prosilca zaproseni organ opravi upravne poizvedbe v zvezi z dejanji, ki predstavljajo ali se domneva, da predstavljajo, nepravilnost, ali poskrbi, da se taksne poizvedbe opravijo.

Zaproseni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, te upravne poizvedbe opravi kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa lastne drzave članice. Rezultate poizvedbe sporoči organu prosilcu.

2. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprosenim organom, so lahko usluzbenci, ki jih imenuje organ prosilec, prisotni pri upravnih poizvedbah iz odstavka 1. Poizvedbe v vsakem primeru opravljajo usluzbenci zaprosenega organa.

Usluzbenci organa prosilca ne smejo, na lastno pobudo, prevzeti inspekcijskih pristojnosti, dodeljenih usluzbencem zaprosenega organa; vendar pa imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kot slednji, preko usluzbencev zaprosene drzave članice kot posrednikov in izključno za namen izvedbe upravnih poizvedb.

3. V kolikor nacionalne določbe o kazenskih postopkih pridrzujejo določena dejanja za usluzbence, ki jih nacionalna zakonodaja posebej določa, se usluzbenci organa prosilca tovrstnih dejanj ne morejo udelezevati. V nobenem primeru pa se ne morejo udelezevati preiskav prostorov ali uradnih zaslisanj oseb po kazenskem pravu.

Člen 8

Aktivnost usluzbencev v drugi drzavi članici ali na misiji v drzavi članici

Po dogovoru med organom prosilcem in zaprosenim organom ter v skladu s pravili, ki jih slednji določi, je s strani organa prosilca pravilno pooblasčenim usluzbencem dovoljeno pridobiti informacije o nepravilnostih iz pisarniskih prostorov, v katerih upravni organi drzave članice, v kateri ima sedez zaproseni organ, opravljajo svoje naloge.

Zadevne informacije morajo biti taksne, da jih organ prosilec potrebuje, in morajo izhajati iz dokumentacije, do katere imajo usluzbenci teh prostorov dostop.

Usluzbencem organa prosilca se dovoli, da naredijo kopije te dokumentacije.

Člen 9

Pisno pooblastilo usluzbencev

Usluzbenci organa prosilca, ki so navzoči v drugi drzavi članici ali ki so v drzavi članici na misiji, morajo biti skladu s členoma 7 in 8 v vsakem trenutku sposobni predloziti pisno pooblastilo, iz katerega izhaja njihova istovetnost in njihove uradne dolznosti.

Člen 10

Rok za zagotavljanje pomoči in posredovanje informacij

1. Zaproseni organ posreduje pomoč in informacije iz členov 5 in 7 v najkrajsem moznem času in najkasneje v sestih tednih po prejemu zahteve. Vendar pa je v primerih, ko zaproseni organ ze razpolaga s temi informacijami, rok stiri tedne.

2. V posebnih primerih se lahko zaproseni organ in organ prosilec med seboj dogovorita za roke, ki so različni od tistih, predvidenih v odstavku 1.

3. Ko zaproseni organ na zahtevo ni sposoben odgovoriti pred iztekom roka, nemudoma obvesti organ prosilec o razlogih zakaj je do tega prislo, in navede kdaj bo sposoben dati odgovor.

Člen 11

Podatki o davku na dodano vrednost

1. Z namenom zagotavljanja operativne in tehnične pomoči in, kjer je treba, zagotovitve pomoči pristojnim organom drzav članic pri odkrivanju in preiskovanju nepravilnosti v smislu točke (1)(b) prvega odstavka člena 3 te uredbe, je Komisiji odobren dostop do evidenc drzav članic, shranjenih v nacionalnih zbirkah podatkov iz člena 22 Uredbe (ES) st. 1798/2003.

Podrobna pravila o tem dostopu, vključno s pravili o zaupnosti in varstvu podatkov, kakor tudi o uporabi informacij, pridobljenih iz evidenc drzav članic, se določijo v skladu s postopki iz člena 22(2).

2. V kolikor lahko pomenijo dokaz o nepravilnostih v smislu točke (1)(b) prvega odstavka člena 3, organi drzav članic Komisiji v skladu z Direktivo 92/12/EGS sporočijo zbrane informacije.

Oddelek II - Pomoč na lastno pobudo

Člen 12

Posredovanje informacij o dejanjih in transakcijah

1. Pristojni organi drzav članic Komisiji brez predhodne zahteve posredujejo vse pomembne informacije v zvezi z dejanji ali transakcijami, ki predstavljajo ali se domneva, da predstavljajo, nepravilnosti.

2. Komisija s pomočjo ustrezne tehnične podpore analizira posredovane informacije in drzavam članicam zagotovi ustrezne analitične rezultate z namenom tehnične in operativne pomoči pri odkrivanju in preiskovanju nepravilnosti. Kadar Komisija meni, da je do nepravilnosti prislo v eni ali več drzavah članicah, o tem obvesti zadevne drzave članice.

3. Obveznost izmenjave finančnih informacij na lastno pobudo med drzavami članicami in Komisijo velja ne glede na to, ali je bila transakcija opravljena z enim samim dejanjem ali z več dejanji, ki so domnevno povezana.

4. Pravila o zaupnosti in varstvu podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Člen 13

Poseben nadzor brez zahteve

Kadar menijo, da je to koristno za zasčito finančnih interesov Skupnosti proti nepravilnostim, pristojni organi drzav članic:

(a) izvajajo ali poskrbijo za poseben nadzor iz člena 6;

(b) sporočijo Komisiji in, kadar je to primerno, pristojnim organom zadevnih drzav članic kakrsne koli informacije, ki jih posedujejo, zlasti poročila in druge dokumente ali njihove overjene izvode ali izvlečke, v zvezi z dejanji, ki predstavljajo ali za katere se domneva, da predstavljajo, dejanja, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti.

Člen 14

Posredovanje splosnih informacij

1. Pristojni organi drzav članic Komisijo obvesčajo o splosnih informacijah v zvezi z novimi načini, sredstvi, metodami in postopki za storitev nepravilnosti ter za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti, ki bi lahko prispevale k neprepustnosti ustrezne zakonodaje za goljufije, takoj ko bi jim bile taksne informacije na razpolago.

2. Komisija sporoči pristojnim organom v posameznih drzavah članicah, takoj ko so na voljo, vse informacije, ki bi jim lahko omogočile preprečevanje nepravilnosti in zagotovitev izvajanja ustrezne zakonodaje.

Poglavje 2

Uporaba informacij

Člen 15

Dokazno sredstvo

Ugotovitve, potrdila, informacije, dokumenti, overjeni izvodi dokumentov in vsa obvesčevalna sporočila, posredovana pristojnemu organu v okviru pomoči, predvidene v členih 5, 6, 7 in 12, so dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih v vseh drzavah članicah, na enak način kot da bi bili pridobljeni v drzavi članici, v kateri postopki potekajo.

Člen 16

Izmenjava informacij

Informacije, pridobljene na podlagi te uredbe ter drugih določb Skupnosti, lahko Komisija izmenja z drugimi pristojnimi organi v skladu z in za namen te uredbe, v obsegu, v katerem je taksna izmenjava zdruzljiva z določbami Skupnosti, na podlagi katerih so bile informacije pridobljene.

Člen 17

Spremljanje izvajanja

Pristojni organi drzav članic Komisijo obvesčajo o vseh pomembnih posodobitvah sporočenih informacij in o upravnih poizvedbah, opravljenih na podlagi te uredbe, in zlasti o sprozenih upravnih ali sodnih postopkih, v kolikor je to zdruzljivo z nacionalnim kazenskim pravom.

Člen 18

Pravila o zaupnosti in varstvo podatkov

1. Informacije, posredovane ali v kakrsni koli obliki pridobljene na podlagi te uredbe, so poslovna skrivnost in zasčitene na enak način kot so podobne informacije zasčitene z nacionalno zakonodajo drzave članice, ki je te informacije prejela, in z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za institucije in organe Skupnosti.

Tovrstne informacije se ne smejo posredovati drugim osebam ali organom razen tistim znotraj institucij in organov Skupnosti ali v drzavah članicah, katerih naloge so taksne, da morajo biti z njimi seznanjeni; prav tako se ne smejo uporabljati v druge namene kot za zagotovitev učinkovite zasčite finančnih interesov Skupnosti.

2. Komisija in drzave članice zagotavljajo, da pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe ravnajo v skladu z določbami Skupnosti in nacionalnimi določbami o varstvu podatkov, zlasti tistimi, ki jih predpisuje Direktiva 95/46/ES in - kadar je to primerno - Uredba (ES) st. 45/2001.

Evropski varuh osebnih podatkov se zaprosi za posvetovanje pred sprejetjem izvedbenih pravil, predvidenih v členu 11(1), členu 12(4) in členu 21.

Člen 19

Odnosi s tretjimi drzavami

1. Informacije, ki jih drzava članica ali Komisija pridobi od tretje drzave, in ki spadajo v področje uporabe te uredbe, se posredujejo pristojnim organom drzav članic ali Komisiji, če bi jim te informacije lahko pomagale pri preprečevanju ali onemogočanju nepravilnosti.

2. Če se je zadevna tretja drzava pravno zavezala, da nudi pomoč, potrebno za zbiranje dokazov o nepravilnem značaju dejanj, za katere se domneva, da predstavljajo nepravilnost, se lahko informacije, pridobljene na podlagi te uredbe, posredujejo tej tretji drzavi kot del usklajenega delovanja, z upostevanjem soglasja pristojnih organov, ki posredujejo informacije, v skladu z nacionalnimi določbami o varstvu osebnih podatkov, členoma 25 in 26 Direktive 95/46/ES in, če je primerno, v skladu s členom 9 Uredbe (ES) st. 45/2001.

Člen 20

Analiza tveganja s strani Komisije

Komisija lahko uporabi vse informacije splosne ali operativne narave, ki so jih drzave članice sporočile na podlagi te uredbe, za izdelavo, z uporabo ustrezne podpore informacijske tehnologije, strateskih in taktičnih ocen tveganj kot podlaga k izdelavi obvesčevalnih poročil in opozoril z namenom boljsega razumevanja identificiranih grozenj in s tem povečanja učinkovitosti ustreznih operativnih ukrepov pristojnih nacionalnih organov in Komisije, ob upostevanju njenih omejitev pristojnosti.

Naslov III

Končne določbe

Člen 21

Izvedbena pravila

Podrobna izvedbena pravila o medsebojni pomoči in izmenjavi informacij, ki sta predvideni v Poglavju 1 Naslova II, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(2).

Poleg zadev iz drugega pododstavka člena 11(1) in iz člena 12(4) lahko ta pravila zajemajo zlasti:

(a) nepravilnosti v pomenu točke (1)(b) prvega odstavka člena 3;

(b) nepravilnosti v pomenu prvega odstavka točke (1)(c) člena 3;

(c) nepravilnosti na področju strukturnih skladov.

Člen 22

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor (v nadaljnjem besedilu "Odbor"), ustanovljen v skladu s členom 43 Uredbe (ES) st. 515/97.

2. V primeru sklicevanja na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upostevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znasa tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 23

Poročilo o oceni

Komisija vsaka tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu, Računskemu sodisču in Svetu EU poroča o uporabi te uredbe.

24. člen

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh drzavah članicah.

V Bruslju, [...]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[...] [...]