Bruselj, 14.12.2004

KOM(2004) 813 koncno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU

Položaj Nemčije in Francije glede njunih obveznosti po postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem po sodbi Sodišča

1. OZADJE

Na osnovi dokazov o javnofinančnem primanjkljaju nad 3 % BDP v letu 2002 je Svet v prvi polovici leta 2003 na podlagi priporočila Komisije odločil, da imata Nemčija in Francija čezmeren primanjkljaj, in sprejel priporočila z namenom, da bi se do konca leta 2004 ta položaj popravil. Jeseni 2003 je Komisija priporočila, naj Svet ugotovi, da so se ukrepi, ki sta jih izvajali Nemčija in Francija, izkazali za neustrezne za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in naj ju obvesti, da morata sprejeti ukrepe za izboljšanje položaja. Glede na šibkejše gospodarske razmere, kot je bilo pričakovano, je Komisija predlagala, da se rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja podaljša na leto 2005. 25. novembra 2003 je Svet glasoval o priporočenih odločitvah, vendar ni dosegel zahtevane večine. Namesto tega je Svet sprejel sklepe, ki obravnavajo priporočila Nemčiji in Franciji za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2005, in navajajo, da se je glede na prizadevanja obeh držav članic postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno ukinil. Komisija je vložila tožbo na Sodišče proti nekaterim elementom sklepov Sveta z dne 25. novembra 2003. Sodišče je podalo sodbo 13. julija 2004[1]. V svoji sodbi je Sodišče razveljavilo sklepe Sveta, v kolikor je bil njihov cilj formalna prekinitev postopka in sprememba obstoječih priporočil.

Po izreku sodbe Sodišča je Komisija izjavila, da bo „Komisija […] v sodelovanju s Svetom proučila, kako zagotoviti zadovoljivo rešitev proračunskih problemov teh dveh držav članic v okviru Pakta za stabilnost in rast“ [2]. To sporočilo služi temu namenu.

2. POSLEDICE SODBE SODIščA ZA POSTOPEK V ZVEZI S čEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM, KI ZADEVA NEMčIJO IN FRANCIJO

Sodišče ni opredelilo posledic, ki izhajajo iz razveljavitve sklepov Sveta z dne 25. novembra, za izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Pri presoji trenutnega položaja Nemčije in Francije glede na njune obveznosti za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v skladu s Pogodbo in Paktom za stabilnost in rast je primerno upoštevati posledice sklepov Sveta do njihove razveljavitve s strani Sodišča. Ti sklepi so uživali domnevo veljavnosti, ki se načeloma navezuje na vsak instrument Skupnosti. Z drugimi besedami, zadevni državi članici sta imeli pravico sklepati, da so ukrepi, sprejeti s strani institucij Skupnosti, veljavni, in sta zato ravnali na podlagi sklepov Sveta. V bistvu so se sklepi Sveta skladali s priporočili Komisije za izboljšanje položaja, še posebej v primeru podaljšanja roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja na leto 2005. Po sprejetju sklepov so bili ukrepi Nemčije in Francije prilagojeni tako, da bi se držali roka za leto 2005, ki so ga določili sklepi Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Ti ukrepi so imeli dejanski učinek na potek prilagoditve, ki ga ne gre prezreti.

Z drugimi besedami, Komisija ohranja svoje mnenje o neustreznosti ukrepov Nemčije in Francije, da bi zmanjšali čezmerni primanjkljaj do leta 2004, kot odgovor na priporočila Sveta, sprejeta v prvi polovici leta 2003, vendar tudi priznava, da so ukrepi dveh zadevnih držav članic, sprejeti kot posledica sklepov Sveta z dne 25. novembra 2003 do njihove razveljavitve s strani Sodišča dne 13. julija 2004, temeljili na obvestilu, da je bil rok za zmanjšanje primanjkljaja dejansko prestavljen na leto 2005.

Glede na edinstvene okoliščine, ki so nastale zaradi sodbe Sodišča glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki zadeva Nemčijo in Francijo, zlasti glede posledic sklepov Sveta pred njihovo razveljavitvijo s strani Sodišča, Komisija upošteva, da je za zadovoljivo rešitev proračunskih problemov teh dveh držav članic v okviru Pakta za stabilnost in rast treba za oceno ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja upoštevati leto 2005 kot ustrezen rok.

Skladno s tem je Komisija pozvana, naj oceni, ali so ukrepi, ki sta jih sprejeli ti dve državi članici, skladni z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2005.

Če bo Komisija temu pritrdila, bo morala skleniti, da Svetu v tem trenutku ni treba naprej ukrepati po postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da bi pospešil nadaljnje ukrepe zadevnih držav članic.

Če Komisija temu ne bo pritrdila, bo morala skleniti, da mora Svet nadaljevati postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in okrepiti nadzor nad proračunom zadevnih držav članic, da bo lahko pospešil potrebne popravne ukrepe.

Komisija ugotavlja, da je Svet sam v svojih sklepih z dne 25. novembra 2003 izrazil pripravljenost sprejeti odločitev v skladu s čl. 104(9) na podlagi priporočila Komisije, v kolikor bi ocena položaja kazala na neizpolnjevanje roka leta 2005.

Ocena položaja v vsaki od obeh držav članic je predstavljena za vsako posebej v oddelkih 3 in 4 tega sporočila. V oddelku 5 se sklepa o ukrepih, ki sta jih sprejeli Francija in Nemčija, in o potrebi, da Svet ukrepa dalje po postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

3. OCENA POLOžAJA V NEMčIJI

Nemški organi pričakujejo, da bo javnofinančni primanjkljaj padel s 3,8 % BDP v letu 2003 na 3,7 % BDP v letu 2004. Jesenska napoved Komisije napoveduje za leto 2004 primanjkljaj 3,9 %, medtem ko je leta 2003 posodobljen program za stabilnost Nemčije za leto 2004 napovedal primanjkljaj 3,3 % BDP. Nasprotno pa bo realna rast BDP v letu 2004 verjetno višja, kot je bilo pričakovano. V jesenski napovedi je Komisija napovedala 1,9 % realno rast BDP, v primerjavi z 1,8 %, kakor je napovedala nemška vlada. V posodobljenem programu za stabilnost v letu 2003 (in v pripravi proračuna za leto 2004) so nemški organi pričakovali 1,7 % rast BDP. Vendar je rast BDP vodilo tuje povpraševanje, domače povpraševanje pa je izrazito zaostalo za pričakovanji.

Odsotnost izboljšanja javnofinančnega salda v letu 2004 glede na načrte kljub rasti BDP, višji od pričakovane, je posledica davčno neprijazne sestave rasti BDP. Davki na dodano vrednost in trošarine, kot npr. za mineralno olje in tobak, so zabeležili znaten primanjkljaj glede na načrte. Pričakovano postopno izboljšanje na trgu dela se ni uresničilo, kar se odraža v višjih izdatkih, povezanih z brezposelnostjo. Vendar je treba omeniti, da so v letu 2004 skupni izdatki v nominalni vrednosti ostali nespremenjeni v primerjavi s prejšnjim letom.

Ob predpostavki 1,5 % realne rasti BDP je v jesenskem poročilu Komisija za leto 2005 napovedala 3,4 % javnofinančni primanjkljaj. Ta napoved temelji na predpostavki, da ne pride do sprememb v politiki, z referenčnim datumom 18. oktober 2004. Zvezna vlada je 4. novembra predstavila dodatni varčevalni paket. Na sestanku sveta za finančno načrtovanje ( Finanzplanungsrat ) 18. novembra so se zvezne, državne in lokalne ravni vlade sporazumele o zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja na 2,9 % BDP v letu 2005. To temelji na napovedi vlade o 1,7 % realni rasti BDP v letu 2005.

Dodatni varčevalni paket, ki ga je predstavila zvezna vlada, vsebuje naslednje tri elemente. (i) Na zvezni ravni se za leto 2005 pričakuje, da ne bo izdatkov za pokrivanje primanjkljaja urada za poravnave, ki ureja izplačila pokojnin državnim uradnikom pošte kot nekdanje državne službe v imenu družb naslednic pošte ( Postbeamtenversorgungskasse ). (ii) Za zvezni proračun je predvideno še dodatno globalno zmanjšanje izdatkov. (iii) Zvezna vlada bo vztrajala pri tem, da se plače v javnem sektorju v letu 2005 ne bodo dvignile. Dodatno (iv) bo javnofinančni primanjkljaj v letu 2005 zmanjšan s povračilom subvencij z strani deželnih bank zadevnim deželnim proračunom na podlagi odločb Komisije z dne 20. oktobra 2004.

V primerjavi z javnofinančnim primanjkljajem za leto 2005 v znesku 76,6 milijarde EUR (3,4 % BDP), ki ga kot izhodišče postavlja jesenska napoved Komisije, se pričakuje, da bodo ob nespremenjeni jesenski napovedi Komisije za rast BDP, trije ukrepi zvezne vlade, kot tudi povračilo subvencij deželnih bank ( Landesbanken ), zmanjšali primanjkljaj za leto 2005 na 2,9 % BDP. Izrecno:

(i) Urad za poravnave (ki v skladu z ESA95 sodi v zasebni sektor) bo listninil prispevke za pokojnine družb naslednic pošte, kakor je določeno po zakonu. V letu 2003 je sklad izplačal pokojnine v vrednosti 6,5 milijarde EUR in prejel za 5,3 milijarde EUR izplačil iz državnega proračuna. Sedanja vrednost prispevkov družb naslednic temu uradu je ocenjena na približno 13–14 milijard EUR (letno poročilo nemškega sveta ekonomskih svetovalcev za leto 2005). Ocenjuje se, da bodo prihodki listninjenja urada za poravnave zadostovali za pokritje plačil pokojnin za leti 2005 in 2006 v celoti. Država bi bila tako oproščena kritja primanjkljaja urada za poravnave v teh letih, kar bi znižalo državne izdatke v skladu s pravili ESA95. S tem ukrepom bi se državni izdatki znižali leta 2005 za 5,45 milijarde EUR v primerjavi z jesensko napovedjo Komisije. Nemški organi so Eurostatu dali na voljo podrobne podatke o značilnostih postopka.

(ii) Zvezna ministrstva so v letu 2005 dolžna dodatno globalno zmanjšati izdatke za 1 milijardo EUR („ Globale Minderausgabe “). Na splošno je tako globalno varčevanje vključeno v proračun (tj. znižanje načrtovanega primanjkljaja), vendar ni vezano na določene proračunske postavke (ministrstva so že uskladila posamezne proračune). Predlog zveznega proračuna za leto 2005, predstavljen v juniju, je že vključeval postavko globalnega varčevanja v višini 1,4 milijarde EUR. Z dodatnim globalnim varčevanjem bi znašal znesek, načrtovan kot „globalno varčevanje“, 2,4 milijarde EUR. Za primerjavo: v zvezni proračun za leto 2004 je bilo vključeno globalno varčevanje v višini 3,3 milijarde EUR, kar je bilo izpolnjeno. S tem ukrepom bi se državni izdatki leta 2005 znižali za 1 milijardo EUR v primerjavi z jesensko napovedjo Komisije.

(iii) Namen zvezne vlade je, da se plače v javnih službah v letu 2005 ne bi dvignile („Nullrunde“). Na splošno se zvezna vlada pogaja glede pogodbe o plačah s sindikatom njenih zaposlenih v imenu vseh javnih uslužbencev (tj. torej tudi deželnih). Te sporazume se nato prilagodi za vse državne uslužbence. Zadnja poravnava pogodbenih plačil je zagotovila povišanje za 1 % dne 1.1.2004 in ponovno za 1 % dne 1.5.2004; sedanja pogodba poteče 31.1.2005. Glede na to, da so zaposleni morali sprejeti znižanje premijskih plačil v letih 2003 in 2004 in da so morali državni uslužbenci pristati na podaljšanje delovnega časa z 38,5 na 40 ur tedensko, ni verjetno, da bi načrt o nedvigovanju plač uspel. Glede na negotov izid tega ukrepa Komisija ohranja predpostavko o zmernem dvigu plač, kot je predvideno v jesenski napovedi.

(iv) Komisija je 20. oktobra 2004 odločila, da nekaj transakcij, ki so jih izvedle dežele (Länder) s (takrat) deželnimi bankami, predstavlja nezakonite subvencije. Glede na prizadevanja dežel v svetu za finančno načrtovanje se sklepa, da bodo sredstva za povračilo subvencij rezervirana v deželnih proračunih za leto 2005 in da v tem času ne bodo zahtevane kompenzacijske subvencije. Na ta način bi se javnofinančni izdatki v letu 2005 znižali za 4,3 milijarde EUR.

Skratka, Komisija ocenjuje, da se bodo javnofinančni izdatki v letu 2005 znižali za 10,75 milijarde EUR (0,5 % BDP) v primerjavi z jesensko napovedjo. Ceteris paribus, predvideno je, da bo javnofinančni primanjkljaj padel na 65,9 milijarde EUR, kar ustreza 2,9 % BDP. Jesenska napoved predvideva znižanje ciklično prilagojenega primanjkljaja za 0,5 odstotne točke v letu 2005. Vključno z dodatnim znižanjem izdatkov bi se ciklično prilagojen saldo izboljšal za 1 odstotno točko v letu 2005. Treba je vedeti, da se pričakuje, da bo transakcija pokojninskega sklada razrešila zvezni proračun izdatkov za 0,25 % BDP tudi v letu 2006. Ceteris paribus, to bi znižalo predvideni primanjkljaj za leto 2006 z 2,9 % na 2,6 % BDP v primerjavi z jesensko napovedjo. Vendar pa nobeden od zgoraj navedenih ukrepov ne predstavlja strukturne reforme z dolgoročnimi koristmi. Znižanje izdatkov za urad za poravnavo prestavlja implicitno odgovornost na prihodnost, znižanje globalnega varčevanja je ad hoc ukrep in povračilo subvencij izreden, nepričakovan dobiček. Vsak neugoden razvoj na področju makroekonomije ali proračuna lahko spravi primanjkljaj nad 3 % v letu 2005. V kolikor bi se tak neugoden razvoj zgodil, bi bilo potrebno najkasneje v letu 2005 sprejeti nadaljnje dodatne ukrepe, da bi obvarovali postopek zmanjševanja čezmernega primanjkljaja.

Izboljšanje makroekonomskega in proračunskega stanja v letu 2005 pa ne bi bilo dovolj za upadanje deleža javnega dolga. Komisija predvideva, da se bo delež javnega dolga dvignil na 67,1 % BDP v letu 2006. Ker implicitne odgovornosti iz teh ukrepov narastejo, Komisija po letu 2006 ne pričakuje padca deleža javnega dolga. Proračunsko stanje v Nemčiji je krhko, zato še toliko bolj nujno potrebuje strukturne proračunske prilagoditve.

Nemčija –napoved Komisije iz jeseni 2004, z upoštevanimi dodatnimi ukrepi

2003 | 2004 | 2005 | 2006 |

Realna rast BDP (spremembe v %) | -0.1 | 1.9 | 1.5 | 1.7 |

Javnofinančni saldo (kot % BDP) | -3.8 | -3.9 | -2.9 | -2.6 |

Ciklično prilagojen saldo (kot % BDP) | -3.0 | -3.4 | -2.4 | -2.1 |

Javnofinančni prihodki (% BDP) | 45.0 | 43.5 | 43.2 | 43.0 |

Javnofinančni izdatki (% BDP) | 48.8 | 47.5 | 46.1 | 45.6 |

Bruto javni dolg v razmerju do BDP | 64.2 | 65.9 | 66.7 | 67.1 |

Predvidevanja temeljijo na predpostavki, da se politika ne bo spreminjala. Zaradi zaokroževanje se številke morda ne ujemajo.

4. OCENA POLOžAJA V FRANCIJI

Francoski organi pričakujejo, da bo javnofinančni primanjkljaj padel s 4,1 % BDP v letu 2003 na 3,6 % BDP v letu 2004. To je v skladu z začetnim ciljem, postavljenim v predlogu proračuna za leto 2004. Spoštovanje ciljnega primanjkljaja v letu 2004 je olajšalo očitno izboljšanje makroekonomskega položaja v primerjavi s proračunskimi predvidevanji: francoski organi trenutno pričakujejo 2,5 % realno rast BDP, v primerjavi z 1,7 % iz predloga proračuna za leto 2004. V jesenskem poročilu 2004 je Komisija ob predpostavki dviga realnega BDP za 2,4 % za leto 2004 napovedala 3,7 % primanjkljaj.

Odsotnost izboljšanja primanjkljaja v letu 2004 glede na načrte kljub rasti BDP, višji od pričakovane, je posledica nekoliko neugodnega razvoja dogodkov. Predvsem v aprilu je bila ocena primanjkljaja iz leta 2003 popravljena navzgor in je povzročila negativni osnovni učinek (0,1 % BDP). Maja je Conseil d’Etat delno ukinil reformo sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je predvideval znatno krčenje pogojev za upravičenost (0,1 % BDP). Na koncu so bili zdravstveni in lokalni izdatki višji kot načrtovano (0,1 % BDP).

Predlog proračuna za leto 2005 ob predpostavki 2,5 % realne rasti BDP predvideva padec primanjkljaja s 3,6 % BDP v letu 2004 na 2,9 % BDP. Predvideva se, da se bo znižanje izdatkov pokazalo kot rezultat omejitve izdatkov in znatnega povišanja prihodkov. Načrtovano je, da bo omejitev izdatkov izhajala predvsem iz (i) realne ustalitve državnih izdatkov tretje leto zapored in (ii) jasne upočasnitve zdravstvenih izdatkov, kot odraz učinka celovite reforme sistema zdravstvenega zavarovanja, sprejete poleti 2004. Povečanje deleža prihodkov v razmerju do BDP bi pokazalo (i) vpliv diskrecijskih fiskalnih ukrepov[3] (0,1 % BDP) in (ii) izredno izplačilo, povezano s prenosom odgovornosti za izplačilo pokojnin za zaposlene v javnih podjetjih za oskrbo z elektriko in plinom na sektor za socialno varnost. Od predstavitve predloga proračuna v septembru je bilo to izredno izplačilo popravljeno rahlo navzgor (z 0,1 % BDP na 0,5 % BDP).

Izboljšanje proračunskega stanja v letu 2005 pa ne bi bilo dovolj za upadanje deleža javnega dolga. Glede na večletno napoved, priloženo proračunu, naj bi delež javnega dolga začel padati leta 2006. V tem letu naj bi se kljub izgubi izrednih izplačil iz leta 2005 javnofinančni primanjkljaj znižal na 2,2 % BDP.

Napovedi služb Komisije iz jeseni 2004 kažejo javnofinančni primanjkljaj 3,7 % BDP v letu 2004 in 3,0 % BDP v letu 2005. Rahlo odstopanje med napovedjo primanjkljaja Komisije in francoskih organov je nastalo zaradi dveh faktorjev: (i) makroekonomske napovedi Komisije previdnejše od napovedi francoskih organov: Komisija napoveduje 2,2 % realno rast BDP v letu 2005 v primerjavi z 2,5 % francoskih organov; in (ii) čeprav se upošteva, da bo reforma sistema zdravstvenega zavarovanja srednjeročno sprožila znatne prihranke, je Komisija bolj previdna pri oceni vpliva reforme v kratkoročnem obdobju. Skupni negativni učinek teh dveh faktorjev (0,2 % BDP) je le delno nadomeščen s tem, da so, glede na podatke francoskih organov, izredna izplačila, ki so vključena v jesensko napoved Komisije, rahlo višja od tistih, vključenih v napoved iz predloga proračuna (za 0,1 % BDP). V skladu z izračuni Komisije, ki temeljijo na njeni jesenski napovedi, bo ciklično prilagojeni primanjkljaj znižan za 0,7 odstotne točke BDP v letu 2005, 0,5 odstotne točke od tega pa je vpliv izrednih ukrepov.

Vendar ostaja proračunsko stanje v Franciji ranljivo. Glede na to, da francoski organi načrtujejo znižanje primanjkljaja tik pod 3 % BDP in Komisija na točno 3 % BDP, bi lahko vsak neugoden razvoj na področju makroekonomije ali proračuna zadostoval, da bi spravil primanjkljaj nad 3 % in tako ogrozil dosego cilja zmanjšanja čezmernega primanjkljaja najkasneje v letu 2005. Poleg tega je znižanje primanjkljaja v veliki meri odvisno od ugodnega vpliva ukrepa, ki je povsem neodvisen od osnovnega položaja francoskih državnih financ, na proračunske statistike za leto 2005. Res, prenos odgovornosti za izplačilo pokojnin za zaposlene v javnih podjetjih za oskrbo z elektriko in plinom na sektor za socialno varstvo pomeni izplačilo visokih pavšalov javni upravi v letu 2005, torej pomeni dodatne izdatke v naslednjih letih za primerljiv skupni znesek, saj bo socialno varstvo moralo kriti pokojninske pravice zaposlenim v javnih podjetjih za oskrbo z elektriko in plinom. Začasna narava tega ukrepa je prikazana v napovedi primanjkljaja Komisije za leto 2006, ki pod predpostavko, da se politika ne bo spreminjala, napoveduje rast primanjkljaja na 3,3 % BDP. To pomeni, da bodo potrebni nadaljnji konsolidacijski ukrepi, da se bo preprečila prekoračitev 3 % zgornje meje BDP v letu 2006.

Napoved Komisije za Francijo, jesen 2004

2003 | 2004 | 2005 | 2006 |

Realna rast BDP (spremembe v %) | 0.5 | 2.4 | 2.2 | 2.2 |

Javnofinančni saldo (v % BDP) | -4.1 | -3.7 | -3.0 | -3.3 |

Ciklično prilagojen saldo (kot % BDP) | -3.8 | -3.5 | -2.8 | -3.1 |

Javnofinančni prihodki (% BDP) | 50.5 | 50.5 | 50.9 | 50.4 |

Javnofinančni izdatki (% BDP) | 54.7 | 54.2 | 53.9 | 53.8 |

Bruto javni dolg (v % BDP) | 63.7 | 64.9 | 65.5 | 66.3 |

Predvidevanja temeljijo na predpostavki, da se politika ne bo spreminjala. Zaradi zaokroževanja se številke morda ne ujemajo.

5. SKLEPI

Glede na edinstvene okoliščine, ki so nastale zaradi sodbe Sodišča glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki zadeva Nemčijo in Francijo, zlasti glede posledic sklepov Sveta z dne 23. novembra 2003 pred njihovo razveljavitvijo s strani Sodišča z dne 13. julija 2004 Komisija sedaj sprejme naslednje sklepe glede položaja dveh zadevnih držav članic.

Za Nemčijo: glede na trenutne informacije, na podlagi ukrepov iz načrtov za proračun 2005 in dodatnega paketa varčevanja, ki ga je vlada napovedala 4. novembra 2004, se zdi, da so ukrepi, ki so jih sprejeli nemški organi na splošno skladni z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2005. V skladu s tem Komisija sklene, da v tem trenutku niso potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

Za Francijo: glede na trenutne informacije in na podlagi ukrepov iz proračuna za leto 2005, se zdi, da so ukrepi, ki so jih sprejeli francoski organi na splošno skladni z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2005. V skladu s tem Komisija sklene, da v tem trenutku niso potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

Komisija opaža, da proračunski položaj v obeh državah članicah ostaja ranljiv. Zmanjšanje čezmernega primanjkljaja zahteva učinkovito izvajanje vseh predvidenih ukrepov. V kolikor bi prišlo v kasnejših fazah do neizpolnjevanja predvidenega zniževanja primanjkljaja, bo Komisija morala Svetu priporočiti okrepitev proračunskega nadzora in sprejetje potrebnih ukrepov v skladu z določbami Pogodbe in Pakta za stabilnost in rast.

[1] Primer C-27/04, Komisija Evropskih skupnosti proti Svetu Evropske unije.

[2] „Izjava Komisije po izreku sodbe Sodišča o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem“, IP/04/897, z dne 13. julija 2004.

[3] Zvišanje davkov, določeno v kontekstu reforme sistema zdravstvenega zavarovanja, bo več kot nadomestilo znižanje davkov, napovedano v kontekstu predloga proračuna za leto 2005, in oprostitve davkov na plačilo obresti za potrošniške kredite in medgeneracijske finančne transakcije, napovedane maja 2004.