Bruselj, 7. 9. 2004

COM(2004) 590 končno

.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Raziskava varnosti: Naslednji koraki

.

RAZISKAVA VARNOSTI: NASLEDNJI KORAKI

Oktobra 2003 sta komisarja EU Busquin in Liikanen sklicala „Skupino osebnosti na področju varnostne raziskave“, ki sta jih pritegnila iz evropskih vlad, akademskih krogov in industrije. Primarna naloga je bila „predlagati načela in prednostne naloge Evropskega programa varnostne raziskave (EPRV) v skladu s cilji Evropske unije o zunanji, varnostni in obrambni politiki in njeni želji po zgraditvi območja svobode, varnosti in pravice“.

15. marca 2004 je skupina predsedniku Prodiju predstavila poročilo z naslovom „Raziskava za varno Evropo“. Poročilo opisuje bistvene elemente EPRV in prispevek, ki bi ga lahko doprinesla k obravnavi novih varnostnih izzivov v spreminjajočem se svetu. Pojasnilo o naslednjih korakih, ki jih Komisija namerava sprejeti na področju varnostne raziskave, je podano spodaj. Povzetek in sklepi ter priporočila v poročilu Skupine osebnosti so priloženi.

Komisija pozdravlja poročilo Skupine osebnosti s področja raziskovanja varnosti. Komisija podpira priporočila in usmeritve in bo v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi potrebno ukrepala, kot je določeno v poglavju 4 – Naslednji koraki.

Komisija vabi Svet in Evropski parlament, da potrdi usmeritve iz Poročila Skupine osebnosti s področja varnostne raziskave in da data svojo podporo predlogom, začrtanim v tem sporočilu in njegovi prilogi.

1. Uvod

Politični, družbeni in tehnološki razvoj je ustvaril negotovo varnostno okolje, kjer sta tveganje in ranljivost bolj razpršena in manj vidna. Pojavile so se nove nevarnosti, ki se ne ozirajo za državne meje in ogrožajo evropske interese zunaj in znotraj ozemlja EU.

Dogodki, kot je bil marca 2004 napad na železniško postajo v Madridu, potrjujejo potrebo po razširitvi varnosti za državljane v vsej Evropi. Poleg tega razširitev „Evrope 25“ zahteva posebne napore za zagotovitev konsistentne visoke ravni varnosti po vsej Uniji z mejami, ki se zdaj raztezajo na vzhod in jug.

Za obravnavo rastočih in različnih varnostnih izzivov mora Evropa nadzirati združeno in relativno neizkoriščeno moč ustrezne industrije ter koordinirati raziskovalno skupnost, da bi učinkovito in inovativno obravnavala obstoječe in prihodnje varnostne izzive, razširiti varovanje državljanov in odigrati učinkovito vlogo pri dejavnostih za ohranjanje miru. Grožnja varnosti, ki zdaj obstaja, se lahko učinkovito obravnava le v evropskem obsegu.

Voditelji držav in vlad so ob različnih priložnostih poudarili potrebo po obravnavanju novega varnostnega položaja in vloge po močni industrijski in tehnološki bazi:

- Evropski Svet v Kölnu, ki je poudaril potrebo po konkurenčnejši in bolj dinamični industrijski in obrambni bazi

- Težnja Sveta v Lizboni po konkurenčni družbi, ki bo temeljila na znanju

- Svet v Barceloni, ki je pozval k spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij v Uniji

- Sklep Sveta v Solunu o konkretnih ukrepih na področju obrambe

- Sprejetje varnostne strategije EU „Varna Evropa v boljšem svetu“[1] s strani Sveta

- Razprava Sveta 25. in 26. marca v Bruslju, ki je imela za posledico Deklaracijo o boju proti terorizmu.

2. POTREBA PO VARNOSTNIH RAZISKAVAH IN VARNOSTNI TEHNOLOGIJI

Pri obravnavanju novih izzivov varnosti ima tehnologija ključno vlogo. Obstaja evropski raziskovalni in razvojni potencial ter potencial za uporabo širokega spektra varnostnih tehnologij. Pri soočanju z različnostjo novih nevarnosti mora Evropa preseči trenutne strukturne in funkcionalne pomanjkljivosti: zmanjšati mora razdrobljenost in podvajanje naporov, okrepiti sodelovanje in doseči standardizacijo in interoperabilnost.

V Evropi je že dolgo časa prisotna stroga ločitev med raziskavami za civilne namene in obrambne cilje. Danes so mnoge tehnologije „uporabne dvojno“: civilni razvoj podpira obrambne sposobnosti, razvoj, ki je bil sprva namenjen za obrambno področje, pa vodi do večjih inovacij in koristi v vsakodnevnem življenju državljanov. Poleg tega je terorizem privedel do združevanja med notranjo (policija) in zunanjo varnostjo (vojska). Posledica tega je, da je treba tovrstno ločevanje preseči.

V svojem Sporočilu[2] iz marca 2003 o skupni politiki glede obrambne opreme je Komisija podčrtala potrebo po temeljih konkurenčne industrije, ki bi podpirala evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP): kot posledica to vključuje boljše koordiniranje na evropski ravni, kjer lahko poteka združevanje spektra političnih, gospodarskih, industrijskih in ureditvenih ukrepov. Enako je skupna zunanja in varnostna politika (SZVP), ki podpira humanitarne akcije in intervencije v imenu Evropske unije, odvisna sedaj in v bodoče od razpoložljivosti najnaprednejših tehnologij, da bi najbolje izkoristila učinkovitost izvedenih akcij.

Skladen varnostni raziskovalni program na nivoju Evropske unije lahko pomembno pripomore k optimalni uporabi visoko konkurenčne industrije. Takšen razvoj mora biti zmogljivostno naravnan, usmerjen v razvoj interoperabilnih sistemov, izdelkov in storitev, uporabnih za zaščito evropskih državljanov, ozemlja in kritične infrastrukture, kot tudi za mirovne operacije. Varnost je tudi predpogoj za dobro delovanje ključnih evropskih storitev, kot sta transport in dobava energije; razvoj ima pomembno vlogo pri zagotavljanju visoke stopnje zaščite.

V evropski pobudi za varnostne raziskave, morajo biti spoštovane vrednote Unije, ki se tičejo človekovih pravic, demokratičnih vrednot, etike in svoboščin. Treba je doseči ravnotežje med nadzorom in upravljanjem, da bi tako minimizirali potencialni vpliv terorističnih akcij in spoštovanje človekovih pravic, zasebnosti, socialne skladnosti in skladnosti skupnosti ter uspešne integracije manjšinskih skupnosti. Napredek tehnologije mora iti z roko v roki z nastajanjem politik, močna politika EU glede tehnološkega varnostnega razvoja pa ima lahko za posledico kakovostno pravo in druge politične pobude.

Da bi poudarili potrebo po močnejšem in bolje koordiniranem varnostnem razvoju, je Komisija izvedla dve konkretni akciji. Prva je začetek pripravljalnih akcij na področju varnostnih raziskav[3], druga je ustanovitev Skupine visokih osebnosti, ki bodo svetovale pri dolgoročni strategiji varnostnih raziskav v Evropski uniji. Pripravljalna akcija je bila začeta, prvi razpis se zaključi 23 junija, medtem ko je bilo poročilo Skupine osebnosti predstavljeno marca[4].

3. Poročilo Skupine osebnosti

Poročilo Skupine osebnosti nakazuje vlogo evropske koordinacije in razvoja visokih tehnologij pri spremljanju in nadzoru zaznanih groženj, preprečevanje večjih incidentov, kot so teroristični napadi ter vlogo kriznega vodenja in humanitarnih dejavnosti. Nakazuje močan potencialni vzvodni učinek Evropskega varnostnega raziskovalnega programa (ERVP) ter prispevek, ki ga lahko ima pri reševanju novih varnostnih izzivov v spreminjajočem se svetu.

Priporočila v poročilu vsebujejo:

- ustanovitev EVRP, ki bo osredotočen zlasti na vprašanja notranje varnosti od leta 2007 dalje s finančnimi sredstvi najmanj 1 milijardo eurov na leto dodatno k danes zagotovljenim sredstvom okvirnega razvojnega programa Skupnosti, nacionalnih ali drugih medvladnih virov

- ustanovitev „Sveta evropskih varnostnih raziskav“, da bi določili strateške smernice, udeležbo uporabnikov, mehanizme izvajanja in strateški razvojni seznam za EVRP

- glede na politični razvoj in mnoge tekoče pobude potrebo po sodelovanju med evropskimi ustanovami, kot tudi drugimi interesenti.

4. NASLEDNJI KORAKI

Komisija pozdravlja poročilo Skupine osebnosti. Strinja se z glavnimi pobudami v priporočilih in usmeritvah in bo v sodelovanju z interesenti izvedla potrebne akcije, strnjene v štiri skupine:

a) Posvetovanje in sodelovanje z interesenti

Komisija bo v jeseni 2004 ustanovila „Svet evropskih varnostnih raziskav“, ki bo svetoval o vsebini EVRP ter njegovi uresničitvi, upoštevajoč predloge Skupine osebnosti. Svet naj vključi strokovnjake iz različnih skupin interesentov: uporabnike, industrijo in raziskovalne organizacije. Ugotovil bo potrebe uporabnikov in spodbujal sodelovanje med državami članicami pri izmenjavi pravic intelektualne lastnine in zaupnih informacij ter zaščito varnostnih informacij.

Komisija bo zagotovila učinkovito koordinacijo EPVR s svojimi lastnimi raziskovalnimi zmožnostmi in z drugimi aktivnostmi evropskih raziskav, financiranih na nivoju Skupnosti, na nacionalnem ali medvladnem nivoju. Koordinacija se nanaša tudi na delo mednarodnih organizacij kot so ZN, OVSE in NATO in na aktivnosti evropskih organizacij, kot je npr. Evropska vesoljska agencija (EVA).

b) Evropski varnostni raziskovalni program

Strinjajoč se s priporočilom o ustanovitvi Evropskega varnostnega raziskovalnega programa (EVRP) v začetku leta 2007, bo Komisija začela medinstitucionalno razpravo o soglasju glede takšnega programa, ki bo temeljila na delu pri pripravljalnih akcijah za varnostne raziskave, ki se bodo nadaljevale do konca leta 2006[5]. Varnostne raziskave so bile vključene v Sporočilo o finančnih perspektivah Unije za leto 2007–2013[6].

Predlog programa bo predstavljen v začetku leta 2005, in sicer po vsebini, večletnem finančnem načrtu in institucionalnem okviru za EVRP, kot del 7. okvirnega raziskovalnega programa Skupnosti[7]. EVRP se bo izvajal kot poseben raziskovalni program s svojimi lastnimi postopki (t.j. prilagojenimi zahtevam glede zaupnosti), pravili o udeležbi, pogodbami in finančnimi aranžmaji.

Komisija upošteva priporočilo Skupine osebnosti, da mora EVRP prejeti ustrezen delež virov in se strinja, da mora EVRP prejeti dodatne finančne vire k tistim, ki jih zagotavljajo Okvirni raziskovalni program Skupnosti, nacionalni ali drugi medvladni viri. To stališče je skladno s cilji Evropske unije glede naraščanja investicij v razvoj proti 3 % BNP do leta 2010. Razen tega je treba za zagotovitev uporabe raziskovalnih rezultatov iskati dopolnjevanje z instrumenti drugih politik in drugimi proračuni.

c) Ustanovitev učinkovitih institucij

Komisija bo zagotovila, da bodo pri razvoju varnostnih raziskav v celoti upoštevane zahteve evropske varnostne strategije, skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) in druge ustrezne politike Komisije, povezane z notranjo varnostjo.

Odločena je razviti sodelovanje in sinergije med varnostnimi raziskavami Skupnosti in ustreznimi pogledi na delo Evropske obrambne agencije (EOA). Udeležba Komisije v upravnem odboru Agencije in tesno sodelovanje bodo pripomogli k uresničitvi njenega cilja glede dopolnjevanja z delom EOA in, kjer je to primerno, skupne uporabe raziskovalnih rezultatov. Spodbuja se države članice k sodelovanju s Komisijo, da bi tako izboljšali koordinacijo in optimizacijo uporabe raziskav in tehnologije za civilno, varnostno in obrambno uporabo. Skupno določanje in izpolnjevanje skupnih R&R in tehnoloških potreb bo na zelo praktičen in konkreten način prispevalo k boljšemu sodelovanju med pristojnimi organi na različnih nivojih.

d) Struktura vladanja, ustrezna nujnosti in naravi dela

Komisija bo v razgovoru z državami članicami in drugimi interesenti ter na osnovi svojih izkušenj z upravljanjem programov raziskav in tehnološkega razvoja (RTR) postavila najboljše mehanizme za zagotovitev učinkovitega upravljanja EVRP.

Komisija bo izdelala učinkovite in prilagodljive mehanizme za pogodbo, udeležbo in financiranje – ki bodo npr. omogočali sofinanciranje novih tehnologij s strani javnih organov in pri tem zagotovili visoko stopnjo sinergije ali dopolnjevanja – ob posvetovanju z interesenti in na osnovi izkušenj pridobljenih pri pravilih in postopkih v fazi pripravljalne akcije.

5. ZAKLJUČEK

Zgoraj opisani pristop zagotavlja varnostne raziskave v okviru Skupnosti, ki lahko dosežejo veliko dodano vrednost:

s priznanjem, da je razpoložljivost novih tehnologij ključen element v boju proti terorizmu; potreben je močan in strukturiran varnostni raziskovalni program na evropskem nivoju za pomoč pri zaščiti evropskih državljanov in evropske ekonomije;

z zmanjševanjem razdrobljenosti in podvajanja, boljšim sodelovanjem (vključno s sodelovanjem med državami članicami), z usmeritvijo v standardizacijo in interoperabilnost, s primerjavami odličnosti in tako doseganju boljše vrednosti za vloženi denar v Evropi, zmanjševanjem trenutne razpršenosti ter pri nastajanju pravega evropskega tržišča na tem področju;

z odgovorom na izzive in priložnosti razširjene unije s 455 milijoni prebivalcev v 25 državah članicah;

s priznanjem, da je varnost problem držav članic in vseh državljanov, za katere je treba iskati posebne in skupne rešitve ob popolnem spoštovanju evropskih človeških vrednot in etike;

z gradnjo na obstoječih izkušnjah Skupnosti pri upravljanju skupnih raziskovalnih programov ter obstoju sprejetega in poznanega pravnega okvira javno-zasebnega sodelovanja s pomočjo RTR.

PRILOGA

Raziskave za varno Evropo

Skupin a osebnosti s področja varnostnih raziskav

Povzetek in priporočila

POVZETEK

V današnji globalni družbi se Evropska unija sooča z novimi priložnostmi in nevarnostmi. Politični, družbeni in tehnološki razvoj je ustvaril negotovo varnostno okolje, kjer sta tveganje in ranljivost bolj razpršena in manj vidna. Pojavile so se nove nevarnosti, ki se ne ozirajo za državne meje in ogrožajo evropske interese zunaj in znotraj ozemlja EU. Evropski svet je priznal te nevarnosti decembra 2003, ko je sprejel varnostno strategijo EU " Varna Evropa v boljšem svetu".

Te nevarnosti zahtevajo evropske odzive in vsestranski varnostni pristop, ki bi obravnaval tako notranjo kot zunanjo varnost in bi združeval civilna in vojaška sredstva. Tesneje ko Unija sodeluje z ZN, OVSE, zvezo NATO in vsemi svojimi mednarodnimi partnerji, učinkovitejši bo njen prispevek k mednarodni varnosti. Še posebej mora EU razviti zmogljivosti za zaščito svojih državljanov doma ter nameniti znatna sredstva za misije za vzdrževanje miru, človekoljubno pomoč in dejavnosti za vzpostavljanje institucij v tujini.

Za doseganje teh ciljev mora Evropa izkoristiti svoje tehnološke prednosti. Tehnologija sama po sebi ne more zagotavljati varnosti, vendar je varnost brez podpore tehnologije nemogoča. Tehnologija nam zagotavlja informacije o nevarnostih, pomaga nam ustvarjati učinkovito zaščito pred njimi in nam po potrebi omogoča, da jih odpravimo. Razen tega novi tehnološki trendi ponujajo nove priložnosti. Civilne, varnostne in vojaške aplikacije vse bolj črpajo iz iste tehnološke osnove – in tako ustvarjajo nove sinergije med različnimi raziskovalnimi področji.

Raba tehnologije kot „dejavnika moči“ za varno Evropo zahteva sodobno industrijo, močno infrastrukturo znanja, ustrezno financiranje in optimalno rabo virov. Evropa ima visoko kakovostne raziskovalne inštitute ter trdno in raznoliko industrijsko bazo, s katero se lahko loteva tehnoloških zahtev na področju varnosti. Vendar strukturne pomanjkljivosti na institucionalni in politični ravni ovirajo Evropo pri izkoriščanju njenih znanstvenih, tehnoloških in industrijskih prednosti. Meja med vojaškimi in civilnimi raziskavami, pomanjkanje posebnih okvirov za varnostne raziskave na nivoju EU, omejeno sodelovanje med državami članicami in pomanjkanje usklajevanja med nacionalnimi in evropskimi prizadevanji – vse to povzroča poslabšanje javnega financiranja raziskav in predstavlja glavne ovire doseganju gospodarnih rešitev.

Za preseganje teh pomanjkljivosti mora Evropa povečati financiranje in izboljšati doslednost svojih prizadevanj. To pomeni (a) učinkovito usklajevanje med državnimi in evropskimi raziskovalnimi dejavnostmi, (b) sistematično analizo potreb po zmogljivostih, povezanih z varnostjo, od civilne varnosti do obrambe, (c) polno izrabo sinergij med vojaškimi, varnostnimi in civilnimi raziskavami, (d) posebne zakonske pogoje in finančne instrumente za raziskave, povezane z varnostjo, na evropski ravni in (e) institucionalno ureditev, ki bo dovolj učinkovita in dovolj prilagodljiva za združevanje prizadevanj držav članic in Skupnosti ter za vključevanje drugih zainteresiranih partnerjev.

Sodobne pobude kažejo naraščajočo zavest o potrebi po dejanjih. V tej zvezi sta posebno pomembni ustanovitev „Agencije na področju razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabav in oborožitve“ ter pripravljalna dejavnost Komisije na področju varnostnih raziskav. Izziv bo voditi te pobude naprej in jih razviti v povezan pristop. Ustanovitev Evropskega programa za varnostne raziskave (EPVR) od leta 2007 naprej bi bil velik prispevek k doseganju tega cilja.

EPVR bi moral za premostitev vrzeli med civilnimi in vojaškimi raziskavami izkoristiti dvojnost tehnologij in naraščajoče prekrivanje med varnostnimi funkcijami. V podporo vsestranskemu varnostnemu pristopu bi moral financirati raziskave, usmerjene v razvoj sistemov in izdelkov, ki so uporabni:

- predvsem za zaščito ozemlja držav članic, suverenosti, domačega prebivalstva in kritične infrastrukture pred nadnacionalnimi nevarnostmi, in

- za misije EU 'zunaj Unije, za vzdrževanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti, skladno z načeli Listine Združenih narodov.

EPVR bi moral maksimirati koristi večnamenskih vidikov tehnologij. Z namenom spodbujanja sinergij bi moral gledati na 'razpotje' med civilnimi in obrambnimi aplikacijami in pospeševati medsektorsko preoblikovanje in vključevanje tehnologij. Moral bi se osredotočiti na interoperabilnost in povezljivost kot na ključne elemente čezmejnega sodelovanja in sodelovanja med službami. Zasnovo arhitektonskih načrtovalskih pravil in standardov bi morali izdelati v začetni fazi.

EPVR bi moral dopolnjevati civilne programe Skupnosti na eni strani in varnostne in vojaške raziskave, ki se izvajajo na državni in medvladni ravni, na drugi strani. Učinkovito usklajevanje med EPVR in drugimi ustreznimi raziskovalnimi dejavnostmi je ključnega pomena za zagotovitev skladnosti prizadevanj.

Poleg tega mora EPVR upoštevati posebne vidike varnostnega tržišča. To povzroča ustvarjanje novih instrumentov financiranja in pravil prenosa tehnologije. Hkrati morajo biti stranke vključene v celoten postopek, da bi se izognili kratkemu stiku med raziskavami in nabavo.

EPVR, razvit v skladu s temi smernicami, ima velik družbeni pomen in lahko prispeva pomembno dodano vrednost. Lahko pomaga krepiti varnost Evrope, ki je sama predpogoj številnih politik Skupnosti (transportne, energetske, telekomunikacijske itd). Pospeševal bi čezmejno sodelovanje, povečal evropsko industrijsko konkurenčnost in krepil evropsko raziskovalno bazo. Še več, pomembno bi prispeval k politiki rasti in konkurenčnosti EU, kot je bila definirana v Lizboni in Barceloni.

Zaradi vseh teh razlogov bi morala EPVR financirati Skupnost. Imeti bi moral minimalni letni proračun 1 milijardo EUR z možnostjo postopnega povečevanja v skladu s potrebami. Skladno s ciljem EU, da bo investirala 3 % BDP v raziskave, bi moralo biti financiranje EPVR dodatno k vsemu financiranju, ki ga danes zagotavljajo Okvirni raziskovalni program Skupnosti ter državni in medvladni viri. Taka investicija bi bila pomemben prispevek k temu, da postane Evropa za svoje državljane varnejša.

SKLEPI IN PRIPOROčILA

Ob upoštevanju velikih izzivov, s katerimi se srečuje razširjena Evropska unija, je to poročilo opredelilo nujno potrebo po prilagoditvi financiranja in organizacije evropskih raziskovalnih dejavnosti novim varnostnim in tehnološkim dejstvom.

Da bi to tega prišlo, zagovarjamo:

a) povezovanje raziskovalnih prizadevanj na nacionalni in medvladni ravni ter na ravni Skupnosti prek vzdrževanja civilno-vojaške kontinuitete na najbolj učinkovit način,

b) razvijanje posebnega Raziskovalnega programa o evropski varnosti (EPVR).

Hkrati vztrajamo, da je treba pri vseh evropskih raziskovalnih dejavnostih upoštevati državljanske svoboščine in etična načela.

Posamezni program EPVR lahko obogati evropski projekt in ima močan družbeni interes. Zmožen je pospešiti konkurenčnost industrije in okrepiti evropsko raziskovalno bazo. Pospeševal bo čezmejno sodelovanje in prispeval k politiki EU o rasti in konkurenčnosti, kakor je bila opredeljena v Lizboni in Barceloni. Najpomembneje je, da bo pomagala izboljšati varnost EU, kar je samo po sebi predpogoj za številne politike Skupnosti (promet, energija, telekomunikacije itd.). Zaradi vseh teh razlogov bi morala program EPVR financirati Skupnost.

Program EPVR ne bi smel nadomestiti ali podvajati prizadevanj držav članic. Njegov cilj je ta prizadevanja podpreti in dopolniti ter jih na novo uskladiti.

S tem v mislih smo pripravili naslednja priporočila:

1. program ESPR, ki ga financira Skupnost in zagotavlja vključevanje vseh držav članic, bi moral biti vzpostavljen že leta 2007. Za financiranje programa bi morala biti zagotovljena vsaj 1 milijarda EUR na leto, dodatno k obstoječim sredstvom. To stopnjo porabe bi morali doseči hitro z možnostjo postopnega zviševanja, če bi bilo to ustrezno, da bi približali stopnjo vlaganja v skupne raziskave o varnosti EU (na ravni Skupnosti, na nacionalni in medvladni ravni) tisti v ZDA;

2. program EPVR bi moral financirati raziskovalne projekte, ki temeljijo na zmogljivosti, do stopnje demonstratorjev – tistih, ki so uporabni zlasti za notranjo varnost v EU in dejavnosti SZVP/ESDP;

3. pri zapolnitvi vrzeli med civilnimi in obrambnimi raziskavami mora program EPVR čim bolj povečati koristi večnamenskih vidikov tehnologij. Za spodbuditev sinergij bi moral pospeševati preoblikovanje, združevanje uporabe in prenos tehnologij med sektorji;

4. program EPVR bi moral biti usmerjen k medsebojno usklajenemu delovanju in povezanosti kot ključnim členom čezmejnega sodelovanja in sodelovanja med službami. V tem smislu je treba v zgodnji fazi opredeliti bistvena pravila in standarde;

5. pravila, ki veljajo za program EPVR, morajo ustrezati posebnostim raziskovanja varnosti. Komisija bi morala po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi udeleženci razviti potrebna pravila za pravice iz intelektualne lastnine in za prenos tehnologije;

6. ob priznavanju, da bodo mnoge zahteve opredelile vlade, bi morali oblikovati nove instrumente financiranja, ki bi omogočili razdelitev sredstev za raziskave, kadar bi bilo to utemeljeno, do višine 100 odstotkov stroškov;

7. zato bi morali ustanoviti „Svetovalni odbor za raziskave o varnosti“, ki bi pripravil strateške usmeritve dejavnosti za pripravo raziskovalnega seznama pri posameznem programu EPVR in svetoval glede načel in mehanizmov za njegovo izvajanje. Prav tako bi moral opredeliti pomembna tehnološka področja, na katerih bi si Evropa morala prizadevati doseči lastno konkurenčno zmogljivost. Odbor bi morali sestavljati vrhunski strokovnjaki javnih in zasebnih odjemalcev, industrije, raziskovalnih organizacij in katerih koli drugih zainteresiranih udeležencev;

8. opredelitev potreb odjemalcev bo ključna za uspešno izvedbo programa ESPR. Na ravni EU je treba vzpostaviti mehanizem, da bi lahko po posvetovanju z morebitnimi odjemalci opredelili prihodnje potrebe po zmogljivostih za dejavnosti notranje varnosti;

9. učinkovito usklajevanje mora zagotoviti, da ESPR ne podvaja, temveč dopolnjuje druge evropske raziskovalne dejavnosti, naj bodo financirane na ravni Skupnosti ali na nacionalni ali medvladni ravni;

10. Komisija in Svet morata zagotoviti dejansko in učinkovito usklajevanje med programom EPVR in prihodnjo „agencijo na področju razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve“;

11. EPVR mora upoštevati raziskovalna prizadevanja mednarodnih organizacij s pristojnostmi za vprašanja svetovne in regionalne varnosti in se po potrebi usklajevati z njimi;

12. program EPVR bi si moral prizadevati pospešiti konkurenčnost evropske varnostne industrije ter spodbuditi razvoj trga (javnega in zasebnega) za varnostne proizvode in sisteme. Izvajanje Predlogov za ukrepe, ki so bili predstavljeni v obvestilu Komisije „Pot do evropskega trga obrambne opreme“, bi mnogo pomagali, da se doseže ta cilj in čim bolj povečajo koristi programa EPVR.

[1] „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je na sestanku Evropskega sveta v Solunu 19-20. junija 2003 predstavil visoki predstavnik Javier Solana in potrdil Evropski svet 12. decembra 2003.

[2] „V smeri obrambne politike EU na področju opreme“, COM(2003) 113.

[3] Sporočilo Komisije „O uresničevanju pripravljalne akcije glede povečanja evropskega industrijskega potenciala na področju varnostnih raziskav, Na poti k programu visokotehnološke evropske varnosti ob pomoči raziskav in tehnologije “, COM(2004) 72 konč., 3.2.2004, in Sklepa 2004/213/ES, objavljenega v UL L 67 z dne 5.3.2004.

[4] „Raziskave za varno Evropo“, Poročilo Skupine osebnosti s področja varnostnih raziskav ISBN 92-894-6611-1, Luxembourg, Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2004. Dostopno na internetni strani Komisije http://europa.eu.int/comm/research/security

[5] Predlogi sprejeti na osnovi razpisa v letu 2004 za pripravljalne akcije nakazujejo potrebe, ki 15-krat presegajo zazpoložljiv proračun.

[6] Sporočilo Komisije „ Gradnja naše skupne prihodnosti – politični izzivi in proračunske zahteve v razširjeni Evropi“, COM(2004) 101, 10.2.2004.

[7] Sporočilo Komisije „Znanost in tehnologija, ključa za bodočnost Evrope: usmeritve za podporno razvojno strategijo unije“.COM(2004) 353.