Bruselj, 13.07.2004

COM(2004) 480 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

H globalnemu partnerstvu v informacijski družbi: Udejanjanje ženevskih načel Predlogi Komisije za drugo fazo svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS)

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

H globalnemu partnerstvu v informacijski družbi: Udejanjanje ženevskih načel Predlogi Komisije za drugo fazo svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS) (Besedilo velja za EGP)

1. UVOD

WSIS je potrdil, da spadajo informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT) med najbolj zaslužne dejavnike, ki povečujejo rast in trajnostni razvoj v današnjih gospodarstvih. Poleg tega povečujejo produktivnost in spodbujajo vključevanje. Ženevski vrh decembra 2003 je postavil temelje za skupni pristop h globalni informacijski družbi (IS). Na njem so bila določena načela, ki jih je v največji meri navdihnil pristop EU k motu “IS za vse”, razvitemu v okviru lizbonske strategije. EU je občutno prispevala k pripravljalnemu procesu ter prvemu zasedanju WSIS in bo nadaljevala svojo zavezanost multilateralizmu kot izhodiščnemu načelu svoje zunanje politike.[1]

Upoštevajoč dve predhodni sporočili Komisije na temo WSIS – v prvem je bil predstavljen pristop EU[2], v drugem pa so bili ocenjeni rezultati[3] ženevskega vrha, to sporočilo predstavlja konkretne predloge za drugo fazo WSIS . Ti predlogi so bili predstavljeni zlasti za lažje izvajanje programa dela WSIS (POA – Plan of action), spremljanje aktivnosti dveh skupin (prva se je ukvarjala s problematiko financiranja boja proti t.i. tehnološkemu razkoraku, druga pa z upravljanjem interneta) in podpori pripravljalnega procesa.

2. IZVAJANJE PROGRAMA DELA WSIS

2.1 Splošne ocene

Prva faza WSIS je bila zaključena z ženevsko Deklaracijo načel za globalno IS in POA, ki bosta kot skupni referenci, veljala za različne subjekte v vseh delih in regijah globalne IS. Druga faza WSIS bo na osnovi POA ta načela pretvorila v oprijemljive rezultate . EU je pri doseganju konkretnih rezultatov zagovarjala osredotočenje na omejeno število prioritet na tem področju.

Pri obravnavanju problematike “tehnološkega razkoraka” je največji izziv narediti ICT razpoložljive in dostopne vsem podpornim službam, kar bo omogočilo splošno dostopnost aplikacij. Predlagana organizacija izvajanja POA obravnava ICT na treh različnih nivojih: ugodno razvojno okolje; ICT aplikacije; raziskovanje in razvoj.

Z vidika EU ima spremljanje WSIS dve dimenziji:

- Notranje politike EU na področju IS so revidirane v t.i. izvedbenih poročilih, ki so del okvirnih predpisov EU za komunikacijske storitve, poročilih e-Evrope, poročilih o raziskovalni politiki EU in drugih pomembnih poročilih. Na tej osnovi bo Komisija pripravila sintetična poročila o napredku za področja posameznih politik.

- Predlogi predstavljeni v tem sporočilu se nanašajo na zunanje politike EU , ki temeljijo na političnem dialogu in sodelovanju s tretjimi državami na področju IS. Poudarek bo na oblikovanju predvidljivega pravnega okolja, ki spodbuja inovacije in na konkretnih projektih, ki vključujejo zasebni sektor. Omenjene politike si poleg tega prizadevajo spodbujati človekove pravice v tretjih državah in se borijo proti zlorabam ICT.

2.2 Ugodno razvojno okolje

Oblikovanje okolja, ki je sposobno pritegniti investicije in zagotoviti skupno trajnostno rast in razvoj je prednostni cilj POA. Le-to obsega več sestavnih delov, ki jih je potrebno združiti tako na nacionalni, kot tudi na regionalni ravni.

2.2.1 E-strategije

WSIS je priznal izredno pomembnost e-strategij na vseh ustreznih nivojih, ki bodo vključevale:

- Obnovitev javnih programov dela: z olajšanjem vzajemnega sodelovanja s civilno družbo in preureditvijo socialnih služb; spodbujanjem sodelovanja med interesnimi skupinami z namenom razvijanja inovativnih pristopov za bolj učinkovite trge dela;

- Vlogo vodenja na področju lastne aktivnosti: s ciljem narediti javno upravo bolj učinkovito, omogočanje javnih storitev in spodbujanje politik vključevanja;

- Povečevanje zmogljivosti: z aktivnim preoblikovanjem postopka transformacije in pripravo bodoče generacije na IS;

- Zagotovitev polnega lastništva vseh interesnih skupin pri pripravi e-strategij, okrepitev dialoga med vladami, civilno družbo in zasebnim sektorjem.

Svetovno sodelovanje na področju e-strategij se lahko oblikuje po načelu t.i. odprte metode sodelovanja v e-Evropi 2005. Jedro znanja Komisije na področju skupnega določanja ciljev, kazalcev in meritev, ter izmenjave najboljše prakse, lahko vodi do širšega in naprednejšega sodelovanja.

V določenih primerih je potrebno razmisliti o zagotovitvi dodatnih investicijskih sredstev, npr. finančne podpore Komisije in/ali držav članic za potrebne raziskave, ali za izboljšanje dostopa do infrastrukture in storitev, kot je bilo določeno v POA.

Z namenom pomagati oblikovalcem ICT politik v državah v razvoju pri oblikovanju učinkovitih e-politik in e-strategij, je bila na ženevskem vrhu dana pobuda za Globalno mrežo sredstev za oblikovanje e-politike (ePol-NET) . Komisija lahko pregleda pogoje za sodelovanje v tej pobudi.

2.2.2. Ureditveni okvir

Za zagotovitev koristi, ki jih prinaša IS, je potrebno ustvariti ugodno upravno okolje, kot je prav tako poudarjeno v POA. Za dosego tega cilja pa je potrebno predhodno zagotoviti neodvisni regulativni organ. V okviru politik EU so razni podobni primeri med seboj tesno povezani in so del konteksta e-Evrope. V državah v razvoju je takšen okvir koristen za potrošnike, katerih zaupanje in zanašanje na komunikacijske storitve, je predpogoj za integracijo v mednarodni trg ICT z boljšim in cenejšim dostopom do ICT, kar bo imelo za posledico povečano trgovino in investiranje s strani lokalnega in tujega zasebnega sektorja.

Oblikovalci politik širom po svetu priznavajo potrebo po sodelovanju kot ključno za razrešitev njihove javne odgovornosti na področju zdravja, varnosti, okolja, kulturne raznolikosti in zaščite potrošnikov, s povečano medsebojno odvisnostjo. Komisija lahko načrtuje sodelovanje z Evropskimi nacionalnimi regulativnimi oblastmi z aktivnostmi, ki so povezane s promocijo ureditvenih okvirov v kontekstu WSIS.

2.2.3. Najbolj primerna strategija, primerjalna analiza in opazovanja

Primerjalna analiza je bistvenega pomena za ocenitev napredka uporabe in vpliva ICT. POA spodbuja k razvoju kazalcev za nadzor omenjenega napredka, tako v tunizijski fazi vrha, kakor tudi v vseh naslednjih. POA prav tako poudarja potrebo po nadzoru napredka pri doseganju mednarodnih razvojnih ciljev, vključujoč cilje iz Milenijske deklaracije. Razvoj kazalcev in povečevanje zmogljivosti – še posebno za skupine, pri katerih je tvegana izključenost iz IS in države v razvoju - v tem pogledu zahteva usklajeno prizadevanje na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, pri čemer so vključene mnoge interesne skupine. Pravilno nadzorovanje in merjenje v državah v razvoju in nastajajočih gospodarstvih močno prispevata k uporabi in razširjanju najbolj primerne strategije na tem področju.

Dostopnost ugodne ICT infrastrukture je predpogoj za začetek izvajanja IS storitev in aplikacij. Investicije v primerno infrastrukturo so sicer potrebne, a niso zadostne. Dodatna pomembna ovira pri tem je pridobiti znanje , na kakšen način zagotoviti potrebno omrežno infrastrukturo in uporabniški dostop. Informacije o najbolj primerni strategiji so tako bistvenega pomena. Nacionalne in regionalne oblasti v Evropi in drugod po svetu uvajajo ukrepe za spodbuditev konkurenčnosti njihovih ICT industrij. V kontekstu WSIS je vredno upoštevati, da se te izkušnje lahko uporabijo kot model za osveščanje na nacionalnih in regionalnih nivojih.

2.3. Prednostne aplikacije

E-vključenost v IS si prizadeva zagotoviti enako dostopnost do cenovno ugodnih IS storitev za vse. V tem okviru je bistveno spodbujati razvoj ICT izdelkov in storitev in s tem upoštevati načela Splošnega seznama [4]. Ukrepe za izboljšanje e-dostopnosti je potrebno obravnavati na osnovi predlogov iz POA.

EU lahko v prihodnje osnuje svoje predloge za prednostne aplikacije na naslednjih prioritetnih področjih: e-vlada, e-zdravje, e-izobraževanje in e-poslovanje; s ciljem udejanjiti predloge v okviru POA in upoštevati problematiko enakosti spolov in zaposlovanja.

2.3.1. E-vlada

E-vlada pomeni uporabo ICT v javnih upravah v kombinaciji z organizacijskimi spremembami in novim znanjem, da bi se na ta način izboljšale javne storitve in demokratični procesi, spoštovanje človekovih pravic ter povečana podpora javnim politikam. V tem primeru lahko ICT pomagajo pri soočanju z izzivi modernega vladanja : učinkovitost – omogočiti javni upravi dosegati višjo produktivnost, enakost, - biti na voljo vsem državljanom brez diskriminacije in hkrati imeti posluh za potrebe posameznika ter omogočiti aktivno sodelovanje državljanom. Državljani in podjetja morajo biti v središču pozornosti pri načrtovanju sprotnih storitev, ki bodo lahko dostopne vsem.

2.3.2. E-izobraževanje

Vsakdo bi moral imeti potrebna znanja za polno izkoriščanje prednosti IS. ICT lahko s hitrim prenašanjem znanja in usposabljanjem učiteljev ter oblikovanjem izboljšanih pogojev za trajno učenje, ki vključuje tudi tiste osebe, ki niso vključene v uradne izobraževalne procese, prispevajo k doseganju enotne stopnje izobrazbe širom po svetu. E-izobraževanje dopolnjuje tradicionalne metode in ponuja širši prenos izobrazbe. Kot sredstvo za širitev in dostop do znanja, je učinkovito tudi na področju reševanja problemov, kot so npr lokalna raznolikost, jezikovna in kulturna raznolikost in pravice do intelektualne lastnine. Globalne e-šole in pobude skupnosti so začele delovati v času ženevskega vrha, ki ga je podprla večina držav članic in mednarodnih organizacij. Komisija bo preučila morebitno podporo omenjenim pobudam.

2.3.3. E-zdravje

Cilj e-zdravja je izboljšati dostopnost, kvaliteto in učinkovitost zdravstvenega varstva in zlasti delovati kot sredstvo omogočanja reorganizacije zdravstvenih storitvenih sistemov, ki so usmerjeni k posamezniku. Dostop do informacij in storitev, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo je osnovna človekova pravica. V mnogih deželah primanjkuje zadostne zdravstvene infrastrukture in osebja, še posebej v ruralnih in odročnih predelih. Aplikacije v okviru e-zdravja imajo pomembno vlogo v razvojnem smislu, še posebej pri doseganju z zdravjem povezanimi Milenijskimi razvojnimi cilji ZN .

2.3.4. E-poslovanje

Uporaba ICT, še posebej v majhnih in srednje velikih podjetjih (SME), pomeni vir bistvenega dviga produktivnosti in zmanjšanje transakcijskih stroškov. Splošno sprejetje e-poslovanja ovirajo podobni problemi kot on-line javne storitve, kot so npr težave z interoperabilnostjo, pomanjkanje splošnih standardov in potreba po učinkovitejši izmenjavi izkušenj. Komisija je ustanovila Politično skupino za e-poslovanje in se z njo tudi redno posvetuje. Zanjo lahko rečemo, da raziskuje sinergijo med njo samo in ePol-NET.

2.4. Raziskovanje & razvoj

WSIS priznava pomembnost raziskovalnega in tehnološkega razvoja (RTD) , tako v svojih prizadevanjih pri povezovanju univerz in drugih izobraževalnih ustanov do leta 2015, kakor tudi v specifičnih ukrepih za izboljšanje raziskovalne infrastrukture in tehnologij.

Okvirni program RTD (RTD FP), ki je z vidika EU eden ključnih mehanizmov, vključuje ukrepe za pomoč pri izgradnji raziskovalnih kapacitet skupaj z mednarodno mobilnostjo kadrov in usposabljanjem za raziskovanje. Sredstva, ki so v ta namen trenutno na voljo pa je potrebno pregledati in prirediti na način, da bo tretjim državam omogočena vključitev v raziskovalna prizadevanja in programe EU. Poleg tega se lahko predvidijo izzivi pri razvijanju takšnih dostopnih ICT, ki so še posebej primerne za najmanj razvite države (LDC). Za lažje sledenje WSIS, Komisija predlaga osredotočenje na inovativne metode razvoja in širitev komunikacijske in raziskovalne infrastrukture, ki temelji na GEANT.

2.4.1. Inovativne metode razvoja

Šesti RTD FP za mednarodno sodelovanje zagotavlja sredstva v skupnem znesku 600 milijonov EUR, od katerega je 90 milijonov namenjenih za raziskovanje v okviru Programa IS tehnologij (IST). Sodelovanje tretjih držav bo ostal pomemben cilj v naslednjem FP. Prav tako se lahko predvidi sodelovanje EU v raziskovalnih programih tretjih držav.

Zelo pomembno je, da bodo rezultati RTD uporabni za največje možno število uporabnikov . Da bi se izognili dodatnim oviram pri vpeljevanju novih tehnologij, je potrebno zagotavljati tudi dostopnost in vključenost tudi v nove inovacijske projekte. Zaradi tega je zelo pomembno vlagati v zgoraj omenjeni “splošni seznam” za integracijo izdelkov in storitev. Sredstva, ki so za to na voljo je potrebno prirediti na tak način, da bodo v projekte EU vključeni tudi partnerji iz nastajajočih gospodarstev in držav v razvoju. Poleg tega bo morebiti potrebno priznavati, da se mednarodni projekti sodelovanja, v katerih sodelujejo, lahko razlikujejo od standardnih. V projektih bodo upoštevane lokalne prioritete in bodo temeljile na lokalnem znanju in izkušnjah, poleg tega pa morajo izkoriščati kapacitete multinacionalnih podjetij.

Širitev in večji evropski diferenciali blaginje Evrope bodo zahtevali več investicij v uporabniku prijazno in cenovno ugodno infrastrukturo, terminale in storitve. Evropsko vodenje razvoja ustreznih tehnologij za “novi 2 milijardi” na svetovnih ICT uporabniških trgih, bi pomenilo pomemben prispevek ciljem WSIS in oblikovalo širše trge za, v Evropi načrtovano opremo in storitve.

2.4.2. Globalno izobraževalno in raziskovalno omrežje

POA ugotavlja, da je potrebno razviti projekte v duhu prilagajanja tehnologij lokalnim potrebam in pogojem. Geant že sedaj spodbuja povezovanje med hrbtenicami raziskovalnih omrežij po celem svetu. S kombiniranjem finančne podpore iz različnih virov, je bila dosežena pomembna mednarodna povezljivost, kar je dalo GEANT status globalnega vodilnega subjekta na področju raziskovalnega povezovanja. Le-ta lahko državam v razvoju pomaga pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje raziskovalnih omrežij, pri tem pa črpajo iz evropskega znanja. Tak prenos znanja lahko v okviru obstoječih programov razvojne pomoči podpre tudi Evropska komisija. Obsežnejša širitev GEANT na univerze v glavnih državah v razvoju (Brazilija, Kitajska, Indija, itd.), z Evropo kot stičiščem te infrastrukture znanja lahko postane tudi eksplicitni cilj.

Evropa lahko v tem okviru prevzame tudi vodenje večjezičnih sodelovalnih kapacitet, kjer ima, še posebej po širitvi, bogate in raznolike izkušnje.

2.5. Pristop EU k izvajanju Programa dela

Na tem področju lahko Komisija podpre uporabo obstoječih sredstev in vključi potrebne ukrepe v skupne politične odnose EU in sodelovanje s svojimi partnerji.

2.5.1. Splošne usmeritve in metodologija

Metodologija bo temeljila na obstoječih sredstvih za dialog in sodelovanje:

- Nove sosede: Skupni interes s ciljem oblikovati skupno območje elektronskih komunikacij gre iskati v usklajevanju ureditvenih okvirov, ki se neposredno zgledujejo po ureditvenemu okviru EU.

- Nastajajoča gospodarstva (Brazilija, skupni južnoameriški trg (Mercosur), Kitajska, Indija, Južna Afrika): Tu je prednostni cilj razviti e-strategije, odprte in konkurenčne trge ter industrijska partnerstva.

- LDC: Glavni problem ostaja dostop do infrastrukture in storitev. V ta namen je potrebno podpreti pobudo za uporabo potenciala obstoječih razpršenih infrastruktur v različnih podsaharskih državah, pri tem pa uporabiti različne tehnologije, vključno z mobilno in satelitsko.

2.5.2. Izvedbeni instrumenti

Komisija in države članice so izpostavile več sredstev, ki bodo prispevala k izvajanju POA.

- Razvojna pomoč: Glavne usmeritve so vključitev ICT v razvojne projekte, v tistih primerih, kjer ICT lahko povečajo dodano vrednost, vključno s spodbujanjem človekovih pravic in demokratizacije.

- Gospodarsko sodelovanje: Vzpostavljeni so bili politični in upravni dialogi med Unijo in njenimi partnerji, kar pomeni spontano širitev v programih izvajanja in sodelovanja.[5]

- Mednarodno znanstveno sodelovanje: Sodelovanje na področju RTD, še posebno v okviru IST programa pomaga spodbujati vzajemno koristna partnerstva s tako naprednimi, kot tudi nastajajočimi gospodarstvi.

- Finančne institucije: Na tem področju je pri projektih in programih potrebno podpreti sodelovanje s finančnimi institucijami EU, kot je npr. Evropska investicijska banka.

2.5.3. Partnerstva za sodelovanje

Določene so bile naslednje kategorije partnerstev, ki imajo lahko največji vpliv:

- Tretje države ali regije z obstoječimi sporazumi o sodelovanju : Tak primer so Latinska Amerika, AKP, sredozemska regija, oziroma nove neodvisne države.

- Mreže interesnih skupin in javna zasebna partnerstva: To področje obsega sodelovanje z različnimi organizacijami civilne družbe, regulativnimi organi, razvojnimi organizacijami ali raziskovalnimi telesi. Obveznost in sodelovanje zasebnega sektorja in civilne družbe pri izvajanju POA je ključ do njegovega uspeha. Predvideno je sodelovanje z individualnimi podjetji, industrijskimi združenji, uporabniškimi organizacijami in nevladnimi organizacijami.

- Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami: Z namenom, da bi povečali sinergije, je možno sodelovanje z Združenimi narodi in različnimi mednarodnimi organizacijami.

3. OBRAVNAVANJE NEREšENIH VPRAšANJ IZ FAZE 1

Na ženevskem vrhu je bilo dogovorjeno oblikovanje dveh delovnih skupin pod vodenjem Generalnega sekretarja Združenih narodov in sicer za dva najbolj sporna problema faze 1: Upravljanje in nadzorovanje interneta in financiranje.

3.1. Delovna skupina ZN za upravljanje z internetom

Cilj prevladujoče javne politike je neprekinjena stabilnost in rast interneta in njegove sposobnosti prinašanja socialnih in gospodarskih koristi. Obstaja potreba po nadgrajevanju obstoječe internetne strukture, da bi se povečala njegova stabilnost in potencial rasti. Kjer je to možno, bo pristop zanemarjanja notranjih dejavnikov na račun zunanjih razmer (bottom-up pristop) pri oblikovanju politik vključeval vse interesne skupine, zlasti države v razvoju, katerih sodelovanje je mogoče izboljšati. Označevanje in obravnava varnosti in zanesljivosti interneta, vključno s “spam” problematiko so za vlade ključnega pomena, saj neposredno vplivajo na delovanje interneta. Istočasno je pri problematiki interneta bistvena široka paleta problemov javne politike, kot so npr. Škodljiva vsebina, zaščita in varovanje podatkov, zaščita potrošnikov, e-trgovanje, pravica do zaščite intelektualne lastnine (IPR) in tehnološki razkorak. Komisija lahko predvidi aktivno sodelovanje v Delovni skupini ZN.

3.2. Delovna skupina ZN za financiranje

Boj proti tehnološkemu razkoraku je bila ena glavnih tem ženevskega vrha. ICT ne smemo obravnavati ločeno, ampak kot del skupne razvojne strategije in političnega dialoga z upravičenimi državami. Mednarodna skupnost lahko igra aktivno vlogo pri iskanju morebitnih koristi novih politik in pomaga zainteresiranim državam pri načrtovanju ustreznih politik kot funkcije njihovega položaja in prioritet. Glede na končno sestavo Finančne delovne skupine Komisija predvideva aktivno sodelovanje.

Mednarodno sodelovanje in financiranje v povezavi z WSIS, je potrebno umestiti v okvir Monterreyskega sporazuma, skupaj s predlaganimi ukrepi na ravni neposrednih tujih naložb in drugih zasebnih prilivov, mednarodne trgovine, kot tudi finančnega in tehničnega sodelovanja.

V sporočilu o napredku Monterreyskega sporazuma[6] se Komisija zavzema za večjo usklajenost EU na področju razvojnega sodelovanja. Državam v razvoju in državam z gospodarstvi v tranziciji, ki že prejemajo pomoč, se lahko nudi podpora pri povečevanju njihovih zmogljivosti pri prevladujočih ICT v okviru njihovih razvojnih programov in strategij za zmanjševanje revščine ter učinkovito upravlja s prispevki donatorjev. V tem okviru se lahko predlaga sprejetje dokumenta, ki bo orisal dejavnosti držav članic in Komisije za predložitev celotnega pregleda razvojne pomoči, ki jo je na področju ICT posredovala Evropska Unija .

Spremljanje Skupnega stališča EU-AKP za razvoj na področju IS

V tem skupnem stališču, ki je bilo podpisano dne 10. decembra v Ženevi, sta se Skupina AKP in EU dogovorili o strateškem partnerstvu na področju IS in sicer, da bosta skupaj prispevali k izvajanju POA. To stališče utrjuje skupno odločenost za izboljšanje sodelovanja pri razvoju s povpraševanjem spodbujenih IS strategij v AKP deželah in regijah, v okviru skupnih razvojnih strategij, vključno z listinami o strategijah zmanjševanja revščine, kjer je to potrebno. Kot prvi korak na tem področju je Komisija nedavno odobrila “Program AKP-ICT ”.

4. Problemi informacijske družbe na horizontalni ravni

Ženevski POA poziva k ukrepanju tudi pri problemih na horizontalni ravni. Napredek na mednarodni ravni je lahko koristen še posebej pri problematiki kot je npr.: varnost, “spam”, nezdružljive programske sheme, IPR. Nekateri izmed omenjenih problemov so že obravnavani na drugih mednarodnih forumih (npr. IPR pri Svetovni organizaciji za zaščito lastnine) in bodo glede na to, da WSIS ne more obravnavati vseh hkrati, posamezno ocenjeni ob drugih primernih priložnostih.

Omrežna varnost in varnost informacij pomeni zaščito omrežja določenega informacijskega sistema na način, da je le-ta odporen na naključne dogodke ali poskuse zlorabe, ki bi ogrozili dostopnost, avtentičnost, integriteto in zaupnost podatkov in povezanih storitev, ki so ponujene ali dostopne preko omenjenih omrežij oziroma informacijskih sistemov. Komunikacijska omrežja so globalni varnostni problem, ki odraža potrebo po ne samo tesnejšem mednarodnem sodelovanju, ampak tudi skupnem pristopu. Ne glede na to, da je potrebno večino pobud prirediti lokalnim okoljem, postaja jasno, da bi moralo biti mednarodno sodelovanje bolj razširjeno. Obstaja potreba po resnično odprtem, globalnem in interdisciplinarnem pristopu k problemom, da bi se učinkovito spopadli z zapletenostjo in globalno naravo varnostnih izzivov.

Spam (nenaročeno oglaševanje po e-pošti) je naslednji izziv na področju interneta, ki lahko zamaje zaupanje v uporabo ICT. Da bi se v okviru izvajanja Programa dela učinkovito zoperstavili spamu, je potrebno ustrezno ukrepati tako na nacionalnem, kot tudi na mednarodnem nivoju. Prizadevanja EU in drugih regij na tem področju bi morala biti za zgled tudi na globalni ravni. Evropska Komisija si prizadeva olajšati bilateralno in multilateralno sodelovanje, vključujoč organizacije kot sta OECD in ITU.WSIS si bo prizadeval za večjo osveščenost, kot tudi za udejanjanje potrebe po bolj učinkoviti zakonodaji proti spamu ter povečevanju mednarodnega sodelovanja pri izvajanju le-te ter izbiri najbolj primernih strategij in (tehnoloških) rešitev v industriji in večjo osveščenost uporabnikov.

WSIS je postavil temelje za spodbujanje raziskovanja in povečanje osveščenja vseh interesnih skupin o možnostih, ki jih ponujajo različne programske sheme in sredstva za njihovo izdelavo, vključno z lastniško, odprtokodno in brezplačno programsko opremo, da bi se na ta način povečala konkurenčnost, svoboda izbire in cenovna ugodnost ter da bi se omogočilo vsem interesnim skupinam odločiti, katera rešitev najbolj služi njihovim potrebam. To bo še zlasti vidno pri sodelovanju z državami v razvoju. Standardi za splošno dostopnost spleta, vključno z ICT opremo, lahko omogočijo boljše in cenejše proizvode, ki bodo združljivi tudi s tistimi iz drugih držav in bodo velikemu številu potencialnih uporabnikov, ki so danes iz tega izključeni, močno olajšali dostop do IS in sorodnih storitev. Industrija bo imela koristi tudi od možnosti povečanja svojih trgov, vlade in javne uprave pa bodo ponujale bolj dostopne storitve in okolja, tako za svoje uslužbence, kot tudi za javnost.

Na področju zaščite IPR, je WSIS ugotovila, da je pomembno spodbujati inovacije in ustvarjalnost IS. Olajševanje pomembnega splošnega sodelovanja pri reševanju problematike IPR in izmenjava izkušenj v kombinaciji s polno osveščenostjo ter povečanje zmogljivosti je bistvenega pomena za vse IS, ki spodbujajo vključenost. EU pripisuje veliko pomembnost zadostni zaščiti IPR in spoštovanju in izvajanju uveljavljenih pravil.

Pobude, ki jih je dala EU na področju omenjenih horizontalno usmerjenih problemov (npr. ENISA, Program dela za varnejšo uporabo interneta) se lahko uporabijo kot modeli za ukrepanje na globalni ravni in lahko nudijo širše svetovno vodstvo pri spremljanju WSIS.

5. Zaključki

EU ima širok načrt za mednarodno sodelovanje v IS, ki se ga lahko uporabi kot osnovo za ukrepe, ki jih je potrebno razviti za tuniški vrh. To sporočilo predstavlja osnutek za možno ukrepanje, ki se bo bolj podobno razvilo med procesom usklajevanja druge faze WSIS.

Predlogi v tem sporočilu lahko sestavljajo osnovo za prispevke EU k drugi fazi WSIS, kar omogoča Komisiji in državam članicam pripravo celovitega svežnja ukrepov za tuniško fazo, da bi prispevali k uspehu tuniškega vrha.

[1] Evropska Unija in Združeni narodi: Izbira multilateralizma – COM(2003) 526, 10.9.2003

[2] H globalnemu partnerstvu v informacijski družbi: Pričakovanja EU v okviru Svetovnega vrha Združenih narodov o informacijski tehnologiji (WSIS) - COM(2003) 271, 19.5.2003

[3] H globalnemu partnerstvu v informacijski družbi: Spremljanje poteka svetovnega vrha o informacijski tehnologiji (WSIS) na ženevskem vrhu - COM(2004) 111, 17.2.2004

[4] Splošni seznam je seznam vseh “mainstream” izdelkov in storitev, ki bodo dostopni kar se da širokemu krogu uporabnikov.

[5] Programi sodelovanja z državami partnericami EU v Aziji, Latinski Ameriki in Sredozemlju vključujejo demonstrativne projekte na področju izobraževanja, zdravja, lokalne uprave in e-vključevanja. Dopolnilne pobude si prizadevajo okrepiti razvoj in mreže interesnih skupin.

[6] Udejanjanje Monterreyjskega sporazuma: prispevek Evropske unije – COM(2004) 150, 5.3.2004