SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKEMU IN SOCIALNEMU ODBORU - Drzave v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: Vloga Splosnega sistema preferencialov Skupnosti (GSP) v desetletju 2006-2015

Povzetek

* Splosni sistem preferencialov (GSP) je eden od ključnih elementov za pomoč drzavam v razvoju pri njihovem boju proti revsčini, saj jim omogoča pridobitev dohodka s naklonjenostjo mednarodne trgovine. Cilj tega sporočila je določiti načela, ki jih bodo za doseganje tega cilja morale upostevati prihodnje uredbe med leti 2006 in 2015.

* GSP je del splosnega okvira prednostnih nalog skupne trgovinske politike. Prednostne naloge predstavljajo posebno se tiste, ki so bile za drzave v razvoju določene z agendo iz Dohe.

* GSP mora biti stabilen, predvidljiv, objektiven in enostaven. Potrebno je poudariti v tem smislu izvedene napore pri predhodnih načrtih. Postati mora lazje dostopen nosilcem dejavnosti. Sedanje stevilo sistemov (pet) se mora zmanjsati.

* GSP mora biti osredotočen na drzave, ki ga najbolj potrebujejo, in mora na različne načine spodbujati regionalno sodelovanje med drzavami v razvoju. GSP bi tem drzavam moral pomagati pri doseganju konkurenčne ravni, ki bi jim omogočila gospodarsko samozadostnost ter jih s tem postavila za polnopravne partnerice v mednarodni trgovini.

* Pospesevanje trajnostnega razvoja se mora okrepiti z enotnim sistemom dodatnih ugodnosti ("GSP+") za vse drzave v razvoju z posebnimi razvojnimi potrebami, ki sprejmejo glavne mednarodne konvencije o socialnih pravicah, varstvu okolja in upravi, kar vključuje tudi boj proti mamilom. Skupnost bo preklicala upravičenost do teh dodatnih preferencialov, kadar koli bodo ocenjevalni mehanizmi mednarodnih organizacij pokazali resne in sistemske napake na strani drzav upravičenk.

1. Uvod

Mednarodna skupnost obravnava trgovino kot bistveni dejavnik razvoja. Če večje vključevanje drzav v razvoju v večstransko sodelovanje samo po sebi ne zadostuje, pa predstavlja pomemben cilj za doseganje zmanjsevanja revsčine. Izjava, sprejeta 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO v Dohi, je potrdila, da bi mednarodna trgovina lahko igrala glavno vlogo pri pospesevanju gospodarskega razvoja in zmanjsevanju revsčine.

Sam koncept razvoja se je v zadnjih letih spremenil. Njegova vsebina se je razsirila daleč preko ekonomskih meril. Danes se razvoj meri po kriterijih kot so varstvo okolja, izboljsanih druzbenih okolisčin, boj proti korupciji, dobra uprava itd.

Različni GSP, dodeljeni drzavam v razvoju s strani razvitih drzav, predvsem s strani Skupnosti, morajo biti del agende iz Dohe. Ena od prednostnih nalog je pomagati drzavam v razvoju, da bi lahko izkoristile globalizacijo, zlasti s povezovanjem trgovine in trajnostnega razvoja. Tudi regionalno sodelovanje jug-jug [1] je en od elementov, ki lahko pripomore k razvoju. GSP mora po svojih zmoznostih prispevati k doseganju teh ciljev.

[1] Regionalno sodelovanje se lahko v okviru GSP spodbudi s pravili o poreklu blaga. Pravila o poreklu blaga so osnova za vsako prednostno obravnavo, dodeljeno za proizvode iz določene drzave. Ta pravila so sprosčena, kar se tiče GSP v okviru regionalne kumulacije, ki omogoča doseganje stopnje lokalne integracije zaradi sestavin iz sosednjih drzav.

Cilj tega sporočila je določitev ciljev na področju GSP za prihodnje desetletje (2006-2015) kot tudi sredstev za doseganje teh ciljev v okviru večletnega izvajanja uredb, od katerih bo prva začel veljati 1. januarja 2006.

2. Razvoj v mednarodnem ekonomskem okviru

Prizadevanja za razvoj in odpravo revsčine se morajo okrepiti. V tem pogledu sredstva trgovinske politike ob vedno večjem pomenu mednarodne trgovine postajajo vedno bolj učinkovita (stopnja gospodarske odprtosti stalno narasča v razvitih drzavah in v drzavah v razvoju). GSP je eden od teh sredstev.

Vzpostavljeno mora biti tudi ravnovesje med pojmom razvoja preko trgovine na eni strani in razvoja preko industrializacije na drugi strani. To ravnovesje morajo odrazati pravila o poreklu blaga. Ob javni razpravi o bombazu na ministrski konferenci STO septembra 2003 v Dohi so nekatere afriske drzave jasno izrazile zeljo, da ne bi več izvazale samo bombaznih vlaken z nizko dodano vrednostjo, temveč da bi prodajale blago ali oblačila. Ta pristop bi dal prednost industrijskemu pogledu na razvoj, s pravili o poreklu blaga, ki bi zahtevala močno vertikalno integracijo. V nasprotju s tem se zelijo nekatere azijske drzave, specializirane v industriji delovne sile, oskrbeti s polizdelki, da bi lahko polno izkoristile prednosti, ki jim jih na mednarodnih trgih nudi na splosno nizja raven plač. Komercialen pristop k razvoju, ki pospesuje trgovino, bi bil torej najprimernejsi. Za to pa morajo biti pravila o poreklu blaga bolj popustljiva. Spremeniti se morajo na uravnotezen način, da bi se lahko upostevale različne nasprotujoče si situacije.

3. Pregled GSP

V zadnjih desetih letih, za katera so na voljo popolni statistični podatki GSP (do 2002), lahko opazimo dve smeri.

Prva je ta, da se je celotni uvoz Skupnosti podvojila (izrazeno v evrih) s 424 milijard na 936 milijard (Preglednica 1), medtem ko je v istem obdobju vrednost uvoza GSP narasla s 30 milijard na 53 milijard evrov. Poleg tega je bil razvoj uvoza GSP nereden. Do tega je prislo zato, ker so bile po tarifnih sporazumih, sklenjenih v okviru STO, odpravljene nekatere carinske dajatve za celotna področja proizvodov (primer: ukinitev carinskih dajatev za izdelke elektronike in informacijske tehnologije iz leta 1996, ki delno pojasnjuje upad prednostnega uvoza za leto 1997-98, je prikazana v preglednici 1 spodaj). Naravna pokritost GSP se torej ves čas spreminja, kar otezuje stevilčno vrednotenje sistema.

>REFERENCE TO A GRAPHIC>

Druga je neredno spreminjanje stopnje uporabe [2] GSP (Preglednica 2). Vendar pa se v zadnjih stirih letih opazi vzpodbudna rast teh stopenj za doseganje 52,5 % ravni leta 2002.

[2] Stopnja uporabe: razmerje med trgovino s poreklom v drzavi, upravičeni do GSP, in obsegom uvoza, ki dejansko dobiva koristi tarifnih preferencialov.

4. GSP za desetletje 2006-2015

Čeprav se carinske dajatve sčasoma znizujejo, za stevilne izdelke se vedno predstavljajo izziv. V stevilnih industrijah, kjer je konkurenca med nosilci dejavnosti vse ostrejsa, znizevanje teh dajatev v eni drzavi predstavlja večjo vzpodbudo oskrbe kot v drugi.

Znizevanje tarif bi moralo biti določeno v okviru agende iz Dohe, toda se posebej GSP Skupnosti ima se vedno vlogo instrumenta, ki koristi drzavam v razvoju. GSP Skupnosti je dejansko daleč najbolj radodaren in pomemben od vseh razvitih drzav [3]. Vodstveni polozaj GSP Skupnosti se bo sam po sebi se okrepil v prihodnjih letih zaradi priključitve novih drzav članic 1. maja 2004 [4].

[3] Splosni sistem preferencialov (GSP) Skupnosti pokriva 178 neodvisnih drzav ali ozemelj. Od nekaj več kot 10000 proizvodov v kombinirani nomenklaturi je 7000 predelanih proizvodov upravičenih do uvrstitve v GSP, kar pomeni večina industrijskih izdelkov in zelo stevilni kmetijski in ribiski izdelki. Polovica proizvodov je sprejetih po stopnji dajatev nič, medtem ko je druga polovica proizvodov, ki so najbolj pomembni, upravičena do znizanja, omejenega na 3,5 odstotne točke (tarifa MFN minus 20 % za tekstilne izdelke in oblačila). V posebni ureditvi podeljuje GSP stopnjo dajatev nič za vse proizvode (razen orozje), ki so po poreklu iz 49 NRD (in iz Vzhodnega Timorja).

[4] Leta 2002 se je trgovinski obseg drzav v razvoju in upravičenk do GSP Skupnosti dvignil na 53 milijard EUR (5,6 % uvoza Skupnosti), v primerjavi z drugim najpomembnejsim GSP, ki je iz ZDA in znasa 16,4 milijard EUR (1,4 % uvoza).

5. Pravni okvir GSP

GSP predstavlja izjemo od klavzule drzave z največjimi ugodnostmi GATT. Še več, potrebno je spostovati potrditveno klavzulo, kot jo razlaga prizivno telo STO v odgovoru na pritozbo Indije nad GSP Skupnosti (ťsistem mamilaŤ).

Potrditvena klavzula določa, da mora biti načrt GSP ťsplosen, nevzajemen in nediskriminatorenŤ. Potrebno je olajsati in vzpodbuditi trgovino drzav v razvoju ter pritrdilno odgovoriti na razvojne, finančne in trgovinske potrebe drzav v razvoju.

Prizivni organ je ocenil, da razvite drzave načeloma imajo pooblastilo za dodelitev različnih tarif za izdelke s poreklom različnim koristnikom GSP pod pogojem, da obstaja enako obravnavanje vseh koristnikov, ki so izpostavljeni podobnim pogojem. Član STO, ki zeli dodeliti dodatne tarifne preferenciale v okviru svojega načrta GSP, mora objektivno določiti posebne ťrazvojne potrebeŤ drzav v razvoju, ki bi lahko bile obravnavane na poseben način.

6. Načini izvajanja GSP

Glede na zgoraj povedano bodo različne uredbe GSP v desetletju 2006-2015 skusale doseči naslednje cilje:

6.1. Ohranjanje radodarne tarifne stopnje

Obstajajo trije dejavniki za zmanjsanje ponudbe GSP [5]: Prvi je zmanjsevanje carinskih dajatev MFN [6], ki vodi do zmanjsevanja povprečne preferencialne marze [7]; drugi izhaja iz sklenitve mednarodnih sporazumov pri STO, ki ukinjajo carinske dajatve za določeno stevilo izdelkov, upravičenih do GSP (glejte 3. odstavek zgoraj). Mednarodni sporazum o kavi iz leta 2001 in sporazum o informacijskih tehnologijah, sprejet v okviru Konference STO v Singapurju leta 1996, sta prinesla ukinitev carinskih dajatev za stevilne izdelke in tako zmanjsala nominalno pokritje GSP; tretji dejavnik pa izvira iz povečanja stevila dvostranskih ali regionalnih sporazumov o svobodni trgovini.

[5] Ponudba GSP: tarifni preferenciali, ki so na voljo za drzave upravičenke do GSP. V letu 2002 je bila dejanska ponudba GSP ocenjena na 2,2 milijarde EUR v smislu neprejetih carinskih dajatev.

[6] Dajatve MFN: dajatve, ki jih Skupnost uporablja za tretje drzave izven tarifnih preferencialov kot je GSP.

[7] Preferencialna marza: razlika med stopnjo dajatve MFN in stopnjo preferencialne dajatve GSP.

Ohranitev ali celo izboljsanje ponudbe Skupnosti se lahko izvedeta na različne načine. K temu je najprej prispevala razsiritev Skupnosti z 10 novimi drzavami članicami 1. maja 2004. Poleg tega bi bilo treba tudi pregledati, na katere druge proizvode bi lahko razsirili GSP. Skoraj desetina proizvodov, zavezanih davku po carinski tarifi, je izvzetih iz GSP. Prav tako bi lahko določeni proizvodi, ki se uvrsčajo v kategorijo občutljivih proizvodov, presli v kategorijo neobčutljivih proizvodov, glede na spremembo pojma občutljivost (glejte 2. odstavek zgoraj).

Privlačnost preferencialnih marz (trenutno 3,5 odstotne točke za občutljive proizvode in 100 % za neobčutljive proizvode) bo vsaj ohranjena, po moznosti pa tudi izboljsana.

Navsezadnje pa bo Komisija se nadalje upostevala vpliv teh ukrepov na robne regije.

6.2. Osredotočenje GSP na drzave, ki to najbolj potrebujejo

Skupaj z veliko geografsko pokritostjo načrta GSP Skupnosti se večajo tudi proračunski izdatki. Zato bi moral GSP osredotočiti svoj vpliv na tiste drzave, ki to najbolj potrebujejo, kot so najmanj razvite drzave in druge najsibkejse drzave v razvoju (majhna gospodarstva, enklave, majhne otoske drzave in drzave z nizkimi dohodki), da bi jim bilo omogočeno večje sodelovanje v mednarodni trgovini. GSP mora dati prednost predvsem tem drzavam. To je mogoče doseči na več načinov. Stopnjevanje [8] najbolj konkurenčnih drzav/izdelkov je eden od primernih načinov. Še posebno je potrebno stopnjevati skupine najbolj konkurenčnih izdelkov iz določenih drzav koristnic. To pomeni, da pri teh izdelkih preferenciali niso več niti potrebni, niti upravičeni za te drzave. Ne glede na to pa bo uporaba mehanizma stopnjevanja pri najsibkejsih drzavah zahtevala premisljen pristop.

[8] Stopnjevanje: umik določenih proizvodov iz GSP (samo za eno ali več drzav porekla).

Na katere drzave bi torej bilo potrebno osredotočiti preferenciale? Najprej na najmanj razvite drzave, katerim morajo biti preferenciali dodeljeni v največji mozni meri. K temu sodi tudi sprejetje določil za lazji umik drzave s seznama najmanj razvitih drzav s strani Organizacije zdruzenih narodov. Dejansko ta umik povzroči samodejno izgubo koristi iz rezima GSP, ki jih je bila delezna kot ena od najmanj razvitih drzav. GSP mora določiti mehanizem postopnega umika s seznama drzav upravičenk do koristenja posebne ureditve GSP, in sicer rezima "EBA" ("Vse razen orozja" [9].

[9] To je najugodnejsa od vseh ureditev GSP. Nekaj 10.000 izdelkov (razen orozja) ima nično dajatev, brez izjeme za občutljive proizvode.

Nadalje drugo skupino drzav sestavljajo enklave in drzave z nizkimi dohodki, ki ne morejo koristiti prednosti ekonomije obsega, ali pa imajo logistične tezave in neraznoliko gospodarstvo. Ta pristop se uporablja zlasti v sektorju za tekstil in oblačila. Oktobra 2003 je Komisija v svojem Sporočilu [10] poudarila potrebo, da se preferenciali usmerijo v drzave, ki jih bodo najbolj potrebovale, ko se bo decembra 2004 končal sistem tekstilnih kvot (MFA).

[10] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru o temi "Prihodnost sektorja za tekstil in oblačila v razsirjeni Evropi". COM 2003(649) končna oblika z dne 29. oktobra 2003.

6.3. Predlog preprostejsega in lazje dostopnega GSP

Potrebno je izpostaviti trud za poenostavitev. Ta poenostavitev je ze bila uporabljena v sedanjem GSP in jo je potrebno poudariti. Poenostavitev je prav tako moč doseči z zmanjsanjem stevila ureditev, ki jih je trenutno pet [11]; na tem mestu je se posebej pomembna uvedba ene same ureditve namesto posebne ureditve za vzpodbujanje zasčite pravic delavcev, posebne ureditve za vzpodbujanje zasčite okolja in posebne ureditve za boj proti izdelavi in prometu s prepovedanimi drogami. GSP bo torej sestavljen iz treh ureditev namesto sedanjih petih: splosna ureditev, splosna ureditev v korist najmanj razvitih drzav in ureditev za vzpodbujanje trajnostnega razvoja in upravljanja. Poenostavitev mora prav tako vsebovati umik tistih drzav s seznama drzav upravičenk, ki uzivajo prednosti dostop do trga Skupnosti zaradi pristranskega sporazuma o prosti trgovini. Skupnost bo seveda poskrbela, da s tem ne bo nastala izguba za zadevne drzave, saj bodo morali biti vsi izdelki z ugodnostmi iz GSP predhodno določeni v zadevnem sporazumu. Na področju pravil o poreklu blaga se bo po odprtju razprave v Zeleni knjigi Komisije na temo "Prihodnost pravil o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih sporazumih [12]" potrebno tudi uradno potruditi. Uredbe GSP bodo morale začeti veljati čimprej, da bodo gospodarski subjekti lahko začeli načrtovati svoje dejavnosti.

[11] Osnovni GSP (7000 občutljivih in neobčutljivih proizvodov), sistem EBA za najmanj razvite drzave, dva posebna sistema ťsocialaŤ in ťokoljeŤ, ki dodeljujejo dodatne preferenciale občutljivim izdelkom iz drzav upravičenk (v sedanji GSP sta vključeni Moldavija in Šrilanka) in ureditev za vzpodbujanje boja proti proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ureditev ťdrogeŤ), ki je primerljiv s sistemom EBA (12 drzav upravičenk).

[12] COM 2003 (787), z dne 18. decembra 2003.

6.4. Bolj pregledno in usmerjeno izvajanje stopnjevanja h glavnim upravičencem

Stopnjevanje se mora uporabljati za skupine izdelkov drzav upravičenk, ki s svojo konkurenčnostjo na trgu Skupnosti ne potrebujejo več spodbujanja uvoza s strani GSP. Stopnjevanje ni kazen, je le znak, da je GSP izpolnil svojo nalogo, vsaj v teh drzavah in za zadevne proizvode. Stopnjevanje je torej tesno povezano s pojmom gospodarske konkurenčnosti drzav upravičenk.

Stopnjevanje je spodbuda za drzave, v katerih se uporablja, da bi naredile več za raznovrstnost svojih gospodarstev. Za druge drzave upravičenke pa pomeni, da jim bo dodeljen večji delez ugodnosti iz GSP. To stopnjevanje mora prav tako odigrati pomembno vlogo pri urejanju trgovinskih tokov za izdelke iz tekstila in oblačila, saj bodo decembra 2004 ukinjene kvote iz dogovora o mednarodni trgovini s tekstilom.

Stopnjevanje se bo bistveno poenostavilo. Namesto sedanjih meril (delez preferencialnega uvoza, indeks razvoja in indeks izvozne specializacije) bo vzpostavljen enoten in preprost kriterij: delez trga Skupnosti, izrazen kot delez preferencialnega uvoza. Odpravljena bo razdelitev na "sektorje" in pododdelke, ustvarjene z edinim namenom stopnjevanja v GSP [13]. Skupine proizvodov bodo določene z označbo "sektorji" kombinirane nomenklature [14]. S svojim preprostim načinom delovanja bo ta sistem stopnjeval samo nekatere od velikih drzav upravičenk [15], in sicer samo tiste, ki so v povprečju konkurenčne za vse proizvode iz enega sektorja. Dejansko bodo napredovale le tiste drzave, ki so v povprečju konkurenčne za izdelke enega sektorja. Tako majhne drzave upravičenke, ki so konkurenčne le pri nekaterih izdelkih, ne bodo mogle v nobenem primeru napredovati le zaradi teh izdelkov.

[13] 7000 proizvodov, pokritih z GSP, je razdeljenih na 34 sektorjev.

[14] Kombinirana nomenklatura je pododdelek Skupnosti mednarodne carinske nomenklature usklajenega sistema, ki ga je sprejela Svetovna carinska organizacija in se uporablja v 95 % mednarodne trgovine. Obe nomenklaturi sta razdeljeni na 21 sektorjev (na primer, v sektorju 11 so zbrani proizvodi iz proizvodnje tekstila in oblačil).

[15] Manj kot deset od 178 drzav in območij, pokritih z GSP.

6.5. Opredelitev nove spodbude za trajnostni razvoj in upravljanje

Kot je ze bilo potrjeno, se določeno stevilo drzav v razvoju sooča s posebnimi problemi v okviru globalnega gospodarstva kot so tezave v boju proti drogam, ali nezadostna razvejanost njihovih gospodarstev. V skladu s ciljem osredotočenja GSP na te drzave, ki jim to najbolj koristi, bi moral nov načrt GSP zagotoviti, da posebna spodbuda pozitivno ustreza posebnim razvojnim potrebam in sicer na način, ki je skladen s potrditveno klavzulo. Ti dodatni preferenciali bi morali biti na voljo za vse drzave v razvoju, ki so soočene z enakimi razvojnimi potrebami.

Obe posebni ureditvi spodbujanja zasčite osnovnih pravic delavcev in varstva okolja ("socialna" in "okoljska" klavzula) se v sedanji obliki bolj malo uporabljata. Nekatere drzave upravičenke niso zelele izpostaviti strogosti ocenjevanja svoje socialne zakonodaje in zlasti ne njenega izvajanja. Zaradi dolgotrajnosti in relativne zapletenosti postopkov ocenjevanja je shema verjetno izgledala se manj privlačna. V resnici ima okoljska spodbuda zelo omejen pristop do varstva okolja, saj zadeva samo tropske gozdove. Odsotnost meril upravičenosti do posebne ureditve za boj proti proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami pa je kritiziral tudi prizivni organ.

Zato se zdi primerno razsiriti koncept trajnostnega razvoja in upravljanja. Več mednarodnih konvencij in deklaracij je potrdilo obstoj povezave med razvojem in spostovanjem človekovih pravic, socialnih pravic, pravic okolja in upravljanja. Nezmoznost spostovanja teh temeljnih norm, ki so določene v različnih mednarodnih konvencijah, povzroča posebne tezave za drzave v razvoju. Zato se zdi primerno pozitivno obravnavati te razvojne potrebe z dodelitvijo dodatnih preferencialov GSP tistim drzavam v razvoju, ki so sprejele ključne mednarodne konvencije s tega področja.

Nova spodbuda trajnostnega razvoja bo nadomestila predhodna vrednotenja, izvedena v okviru sedanjih spodbud, s sistemom, ki bo vzpodbujal ratificiranje in uporabo mednarodnih konvencij. Ureditev bo dodeljena upravičenkam, ki so sprejele mednarodne norme, nanasajoče se na trajnostni razvoj. To so temeljne konvencije s področja človekovih pravic (sporazumi o vzpodbujanju političnih, socialnih in ekonomskih pravic, sporazumi o preprečevanju mučenja in diskriminacije na osnovi rase in spola, ter sporazumi o vzpodbujanju zasčite zensk in otrok), pravic delavcev, kot tudi določene konvencije, ki se nanasajo na zasčito okolja (npr. konvencije namenjene preprečevanju prometa z ogrozenimi vrstami in zasčiti ozonskega plasča), in različne konvencije, ki se nanasajo na boj proti proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, kar očitno predstavlja pomembno prednostno nalogo na področju razvoja (glejte zgoraj).

Zadevne konvencije vsebujejo mehanizme za redno ocenjevanje njihovega izvajanja s strani ustreznih mednarodnih organov. Komisija bo upostevala ocene ustreznih mednarodnih organov, preden bo sestavila seznam upravičenk do teh spodbud. Mozne upravičenke bodo morale predloziti uradni zahtevek, ki bo vseboval bistvene podatke za upravičenost zahtevka. Kandidature bodo lahko predlozene po sprejetju nove uredbe GSP s strani Sveta, da bodo drzave, ki bodo izpolnjevale nova objektivna merila, povezana z razvojnimi potrebami, lahko čimprej koristile te preferenciale. Uvedena bo klavzula o verodostojni in hitri ukinitvi. Pobudo zanjo so dale institucije (Komisija, drzave članice, Evropski parlament). Klavzula bo sprozila preiskavo s strani Komisije, ki bo lahko privedla do umika nove spodbujevalne sheme za drzave, ki ne bi spostovale svojih obveznosti, sprejetih v okviru teh konvencij.

6.6. Izboljsevanje pravil o poreklu blaga

Pravila o poreklu blaga, ki so pogoj za pridobitev preferencialov, so bila uvedena, ko so bile gospodarsko razmere in okolisčine proizvodnje drugačne kot danes. Po pred kratkim opravljeni studiji (zgoraj omenjena Zelena knjiga, točka 6.3) je postalo jasno, da sta potrebni sprememba tako oblike (poenostavitev) kot vsebine (prilagoditev meril o poreklu ali pravil o kumulaciji).

Priznana je bila nujnost prilagodljivosti. Vseeno pa mora biti izvedena tako, da spodbuja ne samo trgovino, temveč tudi razvoj. Eden od ciljev bo poenostavitev pridobitve porekla, da bi se s tem kar najbolje izboljsala uporaba preferencialov. Sistem se lahko izboljsa z regionalno kumulacijo, ki s tem vzpodbuja regionalno sodelovanje med drzavami upravičenkami. Komisija [16] je izpostavila pomen regionalne integracije, ki je za juzne drzave predpogoj za bolje vključevanje v mednarodno trgovino. To sodelovanje je bilo vključeno v GSP pred dvema desetletjema, ko se je začel bolj regionaliziran pristop do razvoja z vzpostavitvijo regionalne kumulacije (ASEAN, Andska in Srednja Amerika, SAARC). Proučena bo moznost medregionalne kumulacije na osnovi predstavljenih zahtev različnih regionalnih skupin. Pod temi pogoji se lahko olajsevanje kumulacije predvidi skozi primeren ponovni pregled pogojev, ki se sedaj zahtevajo.

[16] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu ťTrgovina in razvoj: pomagati drzavam v razvoju, da bi uzivale koristi trgovineŤ. COM (2002) 513 končna oblika z dne 18. septembra 2002.

6.7. Ponovna vzpostavitev instrumentov za začasni umik, zasčitnih ukrepov in ukrepov za boj proti goljufijam

Nov GSP bo zahvaljujoč stopnjevanju, usmerjenemu na najbolj konkurenčne drzave upravičenke, največjemu delu teh drzav in brez drugih omejitev razen pravil posebnih GSP, omogočal ugodnosti dostopa do preferencialov. Ukrep začasnega umika GSP in zasčitna klavzula morata biti na novo opredeljena z namenom upostevanja novih dejstev. Čeprav bodo ti ukrepi v uporabi samo v izjemnih okolisčinah, bosta poenostavitev in večja prilagodljivost uporabe se posebno v primeru nelojalne trgovine povečali kredibilnost tega sistema.

Na splosno ukrepi za boj proti goljufijam in ukrepi za zasčito finančnih instrumentov Skupnosti v okviru GSP, uzivajo visoko stopnjo tehnične kredibilnosti. Komisija jih zeli obdrzati na tej ravni, vendar ocenjuje, da bo njihova dejanska učinkovitost odvisna od obstoja močne politične volje Komisije in drzav članic, zadolzenih za vodenje GSP, ki jih bodo morale odločno uporabljati v primerih, ko bo to očitno upravičeno.

Drzave upravičenke so prav tako zadolzene za taksno vodenje GSP, ki je v skupnem in s tem tudi v njihovem interesu. Potrebno je vzpostaviti učinkovito in primerno upravljalsko strukturo, ki bo zagotavljala veljavnost dokumentov o poreklu, ko bodo le-ti pripravljeni in izstavljeni.

7. Zaključek

Komisija bo predlagala osnutke večletnih uredb za dosego ciljev, opisanih v tem sporočilu. Naredila bo vse potrebno za predstavitev predlogov v rokih, da bodo imele drzave upravičenke in gospodarski subjekti čas za organiziranje trgovinskih tokov. Ta ukrep bo poleg letne stabilnosti (le-ta označuje konec stopnjevanja za tekoče leto) v bistvu utrdil GSP in hkrati povečal njegovo privlačnost.

Nov GSP bo trajal deset let - do leta 2015. V skladu s preteklimi izkusnjami se bo redno izvajalo podrobno vrednotenje GSP, po moznosti vsaka tri leta kot velja sedaj, in iz tega izpeljane nujne izboljsave (npr. v skladu z izidi večstranskih pogajanj kot o agendi iz Dohe).

Zato bo Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru jeseni 2004 predstavljena nova uredba GSP, ki se bo morala uporabljati tri leta in bo začela veljati prvega januarja 2006.