SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU - Za izboljsanje dostopa organov pregona do informacij (Informacijska politika EU)

I. POGLAVJE - UVOD, OSNOVNA IN POLITIČNA VSEBINA

Pregled

Izjava Evropskega sveta o terorizmu [1] nalaga Svetu, da preuči zakonodajne ukrepe, s katerimi bi poenostavili izmenjavo informacij in podatkov med organi pregona v drzavah članicah. Komisija je bila pozvana, da na junijskem Evropskem svetu predstavi predloge v zvezi z izmenjavo osebnih podatkov in uporabo informacij o potnikih z namenom boja proti terorizmu. Predlogi Komisije morajo vključevati tudi določila, ki omogočajo drzavnim organom pregona dostop do evropskih informacijskih sistemov.

[1] Evropski Svet z dne 25.3.2004 Izjava o boju proti terorizmu.

Predlozeno sporočilo je prvi prispevek Komisije kot odgovor na poziv Sveta.

V sporočilu je Komisija predstavila elemente, ki so kritičnega pomena za realizacijo prostega pretoka informacij med organi pregona in drzavami članicami na bolj strukturiran način kot doslej. Obstajajo ovire za prosti pretok informacij, zaradi česar med drugim Svet posveča tretji krog medsebojnih ocenjevanj "izmenjavi informacij in obvesčevalnih podatkov med Europolom in drzavami članicami oziroma med samimi drzavami članicami". Delitev informacij in pomanjkljiva jasna politika glede informacijskih kanalov ovirata postopek izmenjave informacij. Vprasanja o tem, kako premagati delitev informacij med različnimi ministrstvi na drzavni ravni, dodatno poglabljajo pravne, tehnične in praktične tezave, ki ovirajo izmenjavo med drzavami članicami. Da bi dobili bolj natančno predstavo o teh ovirah, predlaga Komisija izvedbo popolnega pregleda stanja na področju pogojev za dostop do informacij kot tudi siroko in odprto posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki bi se imenoval evropski nadzornik za varstvo podatkov. Namen sporočila je tudi predvideti sredstva, s katerimi bi preprečili uresničitev najpomembnejsih nevarnosti, kot je terorizem, in sicer s predstavitvijo koncepta pregona na osnovi obvesčevalnih podatkov na ravni EU. Določa načrt dogodkov, ki nakazuje način, kako to uresničiti, in nakazuje zakonodajo, s katero bi odpravili določene pravne tezave. Sporočilo se osredotoča na izboljsanje dostopa do potrebnih in pomembnih informacij, kot tudi na siroke koncepte uvajanja pregona na osnovi obvesčevalnih podatkov na ravni EU. To bo vplivalo tudi na mednarodno vlogo, ki jo lahko prevzame EU.

Ta dva elementa sta temelja informacijske politike EU za pregon. Skupno ukrepanje na teh področjih bo nudilo podporo postopni vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice, v katerem prosti pretok oseb ostaja zagotovljen glede na nove varnostne izzive, ki jih za EU kot celoto predstavljajo terorizem in druge oblike resnega in organiziranega kriminala. Učinkovitost pregona je treba ustvarjati ob upostevanju človekovih pravic in temeljnih svobosčin, kot jih zagotavljajo mednarodne, evropske in ustavne tradicije, ki so skupne vsem drzavam članicam. Poleg tega bo Komisija v postopku oblikovanja te politike poskrbela za dosledno upostevanje prava in politik Skupnosti. Taksna politika zlasti ne bo smela ustvariti zakonskih nejasnosti oziroma nepotrebnega ekonomskega bremena za industrijo.

Komisija poziva drzave članice in ostale sodelujoče stranke, da se lotijo naslednjih drznih in ukrepov, pri katerih je potrebno sodelovanje.

Prvič, je treba ukrepati in zagotoviti dostop do podatkov in informacij, ki jih organi pregona EU potrebujejo in so za njih pomembni, in sicer s ciljem preprečevanja terorizma in boja proti terorizmu in drugim oblikam resnega in organiziranega kriminala, kakor tudi proti nevarnostim, ki jih predstavljajo. S tem v zvezi se je treba zavedeti, da kriminalna dejavnost, ki se na videz ne uvrsča v kategorijo "resna in organizirana", pogosto vodi v taksno obliko oziroma je z njo povezana.

Drugič, je treba pridobiti in uporabiti visoko kakovostne kriminalistične obvesčevalne podatke EU. Znanje, ki bo v tem postopku na voljo, bo v pomoč na politični ravni pri določanju prednostnih nalog pregona EU na enoten način in v pomoč organom pregona za učinkovito soočanje s kriminalom in nevarnostmi, ki ogrozajo zivljenja nasih drzavljanov, njihovo fizično integriteto in varnost.

Tretjič, pa je treba povečati zaupanje med sluzbami pregona. Uvedba skupnih pogojev, na primer za dostop do podatkovnih sistemov in delitve znanja, bo koristila pri postavitvi skupne platforme informacijske politike, predvsem s tem, da se bodo odpravile objektivne ovire za učinkovito delitev informacij in obvesčevalnih podatkov.

Informacijska politika EU mora upostevati celo vrsto vprasanj v zvezi s pregonom. Ta vprasanja so povezana z vedno močnejsim zavedanjem, kako zelo je Evropska unija občutljiva za nevarnosti, kot so tiste, ki jih predstavljajo teroristične dejavnosti v zvezi z odvisnostjo Unije od povezanih omrezij; s potrebo po tem, da je treba ustvariti okrepljene informacijske tokove med pristojnimi organi v korist nove tehnologije in na znanju temelječimi sposobnostmi za sprozanje ukrepov pregona ter hkrati okrepiti varstvo podatkov, varnost in s tem povezano spremljanje in nadzorne mehanizme.

Namen take komunikacije so izboljsanje izmenjave informacij med vsemi organi pregona, torej ne le med organi policije, ampak tudi med carinskimi organi, enotami za finančne podatke; interakcija s sluzbami sodstva in javnega pregona ter vsemi ostalimi javnimi organi, ki sodelujejo v postopku od zgodnjega odkrivanja ogrozanja varnosti in kaznivih dejanj do obsodbe in kaznovanja povzročiteljev le-teh. Temeljna vloga drzavne varnostno-obvesčevalnih sluzb ostaja s tega stalisča nesporna. V naslednjih odstavkih je opisana večina povezanih izzivov, ki jih namerava obravnavati informacijska politika EU za pregon.

Nazadnje pa je treba tudi upostevati zunanjo razseznost, in sicer zaradi mednarodne narave vprasanja terorizma in organiziranega kriminala, ki ga poskusamo obravnavati. Druge drzave so razvile oziroma bodo morda v prihodnosti razvile lastne informacijske politike pregona in ze v preteklosti smo bili priča primerom, ko so te politike imele posledice za drzavljane EU in gospodarske subjekte. Pojavijo se lahko tudi vprasanja vzajemnosti. Na specializiranih pristojnih mestih bo verjetno treba iskati večstranske resitve. Ustrezno bo treba upostevati tudi učinek, ki ga bo imela politika EU na drzavljane tretjih drzav, in tako zagotoviti, da se ne bo poslabsalo sodelovanje pri pregonu s temi drzavami in da bodo pravice drzavljanov spostovane brez diskriminacije.

S to politiko bodo organom pregona EU postali dostopni vsi podatki oziroma informacije, potrebni in pomembni za preprečevanje in boj proti terorizmu in drugim oblikam resnega in organiziranega kriminala, kot tudi proti nevarnostim, ki jih te oblike predstavljajo [2]. Drugič, bo taksna politika pospesevala ustvarjanje in uporabo visoko kakovostnih obvesčevalnih kriminalističnih podatkov na ravni EU za pomoč pri sprejemanju političnih odločitev in v pomoč organom pregona pri učinkovitem soočanju s tem kriminalom. Tretjič, bo ta politika podpirala stopnjevanje zaupanja med pristojnimi sluzbami. Pri oblikovanju politike bodo upostevani tako politike Skupnosti kot tudi njeni pravni instrumenti; predvsem pa bo nova politika v celoti spostovala temeljne pravice.

[2] Za namen tega sporočila se uporablja izraz "podatki" ali "informacije", ki pomeni "podatki, informacije ali obvesčevalni podatke", razen ko je drugače navedeno; izraz "obvesčevalni podatki" se nanasa na "kriminalistične obvesčevalne podatke".

Informacijska politika mora upostevati naslednje elemente:

* Varnostni izziv nujno zahteva skupno in usklajeno na neprecedenčni ravni; udelezenci so nacionalni organi pregona, nacionalne vlade, evropska izvrsilna in zakonodajna oblast ter drugi organi na evropski in mednarodni ravni.

* Izziv človekovih pravic pomeni vzpostavitev ustreznega ravnovesja med grobim varstvom podatkov in potrebnim spostovanjem ostalih temeljnih pravic na eni strani ter visoko učinkovito uporabo informacij o pregonu, ki je usmerjena k varovanju osnovnih javnih interesov, kot so drzavna varnost in preprečevanje, odkrivanje in pregon kriminala na drugi.

* V zvezi s tehnologijo so potrebni zdruzljivi informacijski sistemi, ki so zasčiteni pred nepooblasčenim dostopom z ustreznim varstvom podatkov, potrebni so tudi spremljanje in nadzor obdelovanja podatkov in revizija preiskave. Dokazovanje kriminala z informacijskimi tehnologijami bo izpostavilo slabosti in priloznosti kriminalnih dejavnosti in se osredotočilo na analizo podatkov, kot so ocena tveganja in oblikovanje profila.

* Da bi omogočili učinkovito sodelovanje, morajo enotni standardi za zbiranje, shranjevanje, analizo in izmenjavo informacij kritično podpirati ustvarjanje zaupanja med pristojnimi sluzbami, tako na drzavni ravni kot tudi na ravni EU.

* Za izvajanje večfaznega pristopa je potrebno dolgoročno, trajno sodelovanje.

II. POGLAVJE - DO BOLJŠEGA DOSTOPA DO PODATKOV IN UVAJANJE PREGONA NA OSNOVI OBVEŠČEVALNIH PODATKOV NA RAVNI EU

2.1. Strateski cilji

Cilj tega sporočila je oblikovati informacijsko politiko EU za pregon, ki bo prispevala k realizaciji ciljev člena 29 Pogodbe EU, tako da bo zagotovila boljso informiranost preko varnih kanalov za obstoječe sodelovanje na področju pregona in postavila temelje za oblikovanje učinkovitega pregona na osnovi obvesčevalnih podatkov, in sicer na lokalni, drzavni in evropski ravni, s podporo ustvarjanja potrebnega zaupanja. Načrt politike je zajeti pravne, tehnične in organizacijske ukrepe, ki bodo skupaj ponudili organom pregona okvir za sodelovanje, in sicer z namenom, da se olajsa dostop do podatkov, ki so pomembni za pregon ter ustvarjanje obvesčevalnih kriminalističnih podatkov, kakor tudi njihova obdelava.

Ob podrobnejsem pogledu na informacijsko politiko so zastavljeni cilji naslednji:

* optimizirati dostop do informacij in tako pospesevati osnovne dejavnosti pregona, kot tudi oblikovati kriminalistične obvesčevalne podatke;

* zagotoviti dostop do pomembnih podatkov, ki so zbrani za druge namene kot pregon, če so le-ti primerni, potrebni in sorazmerni z posebnimi in zakonitimi nameni [3];

[3] Zakonodajni predlog o zadrzanju podatkov so oblikovale stiri drzave članice na Svetu za pravosodje in notranje zadeve aprila 2004 . Komisija napoveduje odprto razpravo o tej zadevi.

* postaviti oziroma v primeru, ko ze obstajajo horizontalni standardi, pospesiti učinkovito uporabo skupnih horizontalnih standardov o dostopu do podatkov, dovoljenju, zaupnosti informacij, zanesljivosti, varnosti in varstvu podatkov in standardov izvajanja za drzavne in mednarodne podatkovne zbirke;

* oblikovati odobrene formate obvesčevalnih podatkov v pomoč sprejemanju političnih in operativnih odločitev in pospesevati razvoj in uporabo enakih metod analize npr. kriminalnih mrez, nevarnosti, tveganj in profilov za nadaljnjo podporo ekonomskih ocen skode;

* zagotoviti osnovo za prepoznavanje prednosti zbiranja in analize informacij sirom EU in posledično za izbiro najboljsega poteka ukrepa za preprečevanje in boj proti terorizmu in ostalim oblikam resnega oziroma organiziranega kriminala, kot tudi nevarnostim, ki jih predstavlja, in sicer v okviru zastavljenih prednostnih nalog;

* olajsati skupno in usklajeno sodelovanje pregona z namenom, da se učinkovito in ustrezno prepreči, razisče, ali prekine teroristične dejavnosti in dejavnosti, ki se ukvarjajo z drugimi oblikami resnega in organiziranega kriminala.

Boljsi dostop do podatkov, informacij in obvesčevalnih podatkov bo dobra spodbuda za kazenski pregon v vsaki drzavi članici in na evropski ravni z namenom preprečevanja in boja proti terorizmu in ostalim oblikam resnega in organiziranega kriminala, kot tudi nevarnostim, ki jih predstavlja. Dodatna vrednost bo očitna, ko se bodo podatki metodično analizirali za oblikovanje obvesčevalnih kriminalističnih podatkov najvisjega razreda. V podporo pregonu na osnovi obvesčevalnih podatkov EU je treba sprejeti minimalne standarde za drzavne sisteme obvesčevalnih kriminalističnih podatkov, ki bodo omogočili konkurenčno oceno nevarnosti na evropski ravni.

2.2. Osnovni elementi za učinkovit dostop do podatkov ter zbiranje, shranjevanje, analiza in izmenjava podatkov in informacij

2.2.1. Načelo enakega dostopa do podatkov med organi pregona

Temeljni cilj informacijske politike za pregon je oblikovati prosti gibanje informacij med sluzbami pregona, vključno z EUROPOLOM in EUROJUSTOM. V tem trenutku organi pregona isčejo le po podatkovnih zbirkah, ki so dostopne znotraj drzave. Vendar pa dostop do informacij, ki jih hranijo sluzbe pregona drugih drzav članic predstavljajo tehnične tezave, zaradi katerih so le-te za njih nedostopne.

Cilj informacijske politike je zagotoviti, da bi te informacije postale dostopne praktično vsem organom pregona EU, vključno z EUROPOLOM in EUROJUSTOM in jim tako sluzile v pomoč pri izvrsevanju svojih nalog in to v skladu z določili zakona.

Načelo informacijske politike, ki zeli postaviti na stran tezave iz prejsnjega odstavka, je "pravica do enakega dostopa do podatkov". Organi pregona EU in usluzbenci bi tako dobili enake pravice za dostop do podatkov in podatkovnih zbirk znotraj ostalih drzav članic EU pod primerljivimi pogoji kot organi pregona v drzavi članici. Dodatek k tej pravici je obveznost zagotoviti dostop usluzbencem organov pregona ostalih drzav članic pod enakimi pogoji kot usluzbencem organov pregona v predmetni drzavi.

S tem se drzave članice zavezujejo, da bodo delovale znotraj modela EU, ki vključuje vprasanja, kot so sinhronizacija ocene nevarnosti na osnovi skupne metodologije in sistematične podpore ocene nevarnosti s sektorskimi studijami ranljivosti.

Načelo enakega dostopa navaja, da:

- je varnost unije in njenih drzavljanov skupna odgovornost,

- so drzave članice odvisne ena od druge pri izvajanju zakonov s katerimi zelijo preprečiti oziroma nastopiti proti terorizmu in drugim oblikam resnega in organiziranega kriminala ter nevarnostim, ki jih predstavlja;

- izvajajo organi pregona v eni drzavi članici podobne naloge in imajo enake potrebe po informacijah kot v ostalih drzavah članicah;

- da organi pregona delujejo zakonito pri dostopu do podatkov oziroma poizvedovanju po podatkovnih zbirkah pri izvajanju svojih nalog in znotraj omejitev, ki jih določajo skupni standardi za varstvo podatkov in varnost podatkov.

Načeloma pravica do enakega dostopa ne bi smela zmanjsati učinkovitosti obstoječih instrumentov za skupno pravno pomoč. Vse potencialne zakonske učinke je treba pozorno analizirati.

Določiti je treba pregledne in neposredne pogoje za dostop do potrebnih in pomembnih informacij za vse organe pregona EU in sicer na osnovi skupnih standardov, vključno s tistimi o varstvu in varnosti podatkov. Drzave članice bodo morale poskrbeti za izvajanje teh pogojev. Postavljen bo sistem za nadzor izvajanja v skladu z identifikacijo pogojev za dostop v postopku naloge pregleda stanja (glej poglavje 2.2.2).

Osnovno oviro izmenjave informacij med organi pregona lahko učinkovito naslovimo le na osnovi trdne predanosti drzav članic k temu, da bodo konkretno ukrepale z namenom postavitve Evropskega modela obvesčevalnih kriminalističnih informacij (glej poglavje 2.3).

Evropska informacijska politika zeli predstaviti načelo pravice organov pregona EU do enakega dostopa do podatkov oziroma informacij, ki jih potrebujejo in so za njih pomembni. Komisija bo skupaj z drzavami članicami ugotovila, kaksne ovire obstajajo in na tej osnovi ocenila ustreznost predlozitve zakonodajnega predloga Svetu in Evropskemu parlamentu v zvezi z uveljavitvijo le-tega na ravni EU.

2.2.2. Določanje pogojev za dostop

Komisija predlaga izvedbo celostnega pregleda stanja na osnovi razpolozljivih informacij ter informacij, ki jih drzave članice dajejo na voljo za prikaz naslednjih elementov:

- kateri podatki oziroma podatkovne zbirke so dostopne organom pregona v drzavah članicah in kateri so dostopni v tujini, vključno z indeksnimi podatkovnimi zbirkami (vsebina);

- kaksen je namen podatkovne zbirke (definicija namena);

- katere vrste organ pregona ima dostop do teh podatkov (uporabniki);

- pod katerimi pogoji imajo ti organi dostop do teh podatkov in podatkovnih zbirk (protokol dostopa);

- kaksne so tehnične zahteve za dostop do teh podatkov in podatkovnih zbirk (tehnični protokoli);

- kako pogosto se dostopa do podatkov in podatkovnih zbirk (pomembnost);

- kateri podatki oziroma podatkovne zbirke so pomembni za organe pregona in le-tem niso dostopni; katere določbe za varstvo podatkov se uporabljajo (določanje potreb).

Komisija namerava:

- sproziti postopek pregleda stanja do konca leta 2004 in tako ugotoviti obseg, potrebe in omejitve dostopa do podatkov in podatkovnih zbirk za organe pregona;

- sproziti raziskavo o zakonskih določilih, pogojih, vključno z resitvami informacijske tehnologije za dostop do podatkov o odkrivanju in pregonu ter drugih podatkov, postopkih v zvezi z določili varstva in varnosti podatkov.

2.2.3. Zbiranje podatkov

Organi pregona v EU uporabljajo različne pristope za zbiranje in kategorizacijo podatkov in informacij. V tem trenutku ne obstaja noben organ za določanje zaupnosti različnih virov informacij.

Prvi in glavni vir informacij je zbiranje podatkov uprav za pregon. Dostop do podatkov, ki niso zbrani za namen pregona, je drugo vprasanje politike. To vprasanje zahteva siroko in odprto razpravo med vsemi zainteresiranimi udelezenci glede na mozne posledice za udelezence in uporabnike ter za zakone in politike Skupnosti.

Sistem, ki bi uporabljal različne privilegije dostopa, kot so skupni evropski standardi za avtorizacijo dostopa do zaupnih informacij, skupni sistem uporabniskih profilov za dostop za upravljanje stevilnih pravic dostopa in odobreni način registracije pooblasčenih uporabnikov (prim. uporabniski računi), bi zagotovil podlago za učinkovito vodenje dostopa. Uporabniski profili bi se lahko uporabili tudi za sistematičen nadzor in revizijo dostopa do podatkov in njihovo obdelavo, pri čemer bi te podatke se hranili v dnevniskih datotekah in sistemih revizijskih sledi.

Komisija namerava sproziti raziskavo v podporo izdelavi zakonodajnih in nezakonodajnih pobud v zvezi z minimalnimi standardi za zbiranje podatkov; skupnih standardov za določitev zaupnosti in zanesljivosti podatkov; skupnih standardov za avtorizacijo dostopa do zaupnih informacij in uporabniskih profilov za dostop.

Komisija bo tudi organizirala svetovanja in interdisciplinarne delavnice v okviru Foruma za preprečevanje organiziranega kriminala EU za razpravo o javnih zasebnih partnerstvih in predvsem o dostopu do podatkov, ki niso zbrani za namen pregona.

2.2.4. Izmenjava in obdelava podatkov

Poleg različnih načinov dostopa do podatkov in podatkovnih zbirk na osnovi načela enakega dostopa obstaja se dodatna moznost boljsega dostopa do podatkov in podatkovnih zbirk, in sicer tako, da se le-te vnesejo v omrezje oziroma se oblikujejo centralne zbirke podatkov. V tem kontekstu je Evropski svet [4] povabil Komisijo k ťoddaji predlogov za izboljsanje izmenjave med evropskimi podatkovnimi zbirkami (SISII, VIS in EURODAC) z namenom izkoristka dodanih vrednosti znotraj njihovih pravnih in tehničnih okvirov pri preprečevanju in boju proti terorizmu [5]Ť. Izboljsana izmenjava bo morala upostevati veljavna zakonska določila o varstvu podatkov.

[4] Evropski svet z dne 25.3. 2004 Izjava o boju proti terorizmu.

[5] Evropski svet z dne 25.3.2004 Izjava o boju proti terorizmu.

Komisija meni, da je edina realna moznost za prihodnost oblikovanje izmenjevalnih in povezanih sistemov EU. Konceptualno obsezna arhitektura IT, ki zdruzuje drzavno, evropsko in mednarodno povezovanje, dolgoročno obeta precejsnje prihranke, sinergije in priloznosti za politiko, tako na področju obvesčevalnih kriminalističnih podatkov kot v sirsem kontekstu razvijanja evropske varnostne strategije.

Oblikovati je treba fazni pristop na osnovi postavitve usklajenih formatov kodiranja podatkov in pravil dostopa za različne sisteme. V prvotnih posvetovanjih z udelezenci pod vodstvom Evropske komisije [6] so ze bila ugotovljena stevilna vprasanja, ki lahko predstavljajo ovire pri delitvi informacij. Te tezave obsegajo pomanjkanje:

[6] Dublinska izjava in sklepi sej foruma za preprečevanje organiziranega kriminala.

- enotnih standardov in pogojev za obdelavo podatkov,

- enotnih standardov dostopnosti podatkov,

- zdruzljivih definicij kriminala in kriminalne statistike,

- zdruzljivih tehnologij IT, ki jih uporabljajo uprave pregona,

- skupnih kultur pregona preko institucionalnih meja,

- sodelovanja akterjev javnega in zasebnega sektorja,

- poznavanja splosnih pravil varstva podatkov in pomanjkanje enotnega okvira za varnost podatkov.

Komisija namerava predloziti sporočilo za preučitev učinkovitih načinov odprave temeljnih ovir, ki ne dopusčajo delitve podatkov, ki bo ustrezno podprto z zadevnimi zakonodajnimi pobudami.

2.2.5. Raziskava

Tekoči evropski raziskovalni programi se ukvarjajo z vprasanjem varnosti informacij in komunikacijskih sistemov ter infrastruktur. Komisija je ze upostevala potrebo po pospesitvi priprave evropskega programa za raziskave varnosti s ciljem povisanja stopnje varnosti evropskih drzavljanov, in sicer tako, da je sprozila pripravljalni ukrep raziskave varnosti [7]. ťPripravljalni ukrep raziskave varnostiŤ, ki je določen za obdobje od 2004-2006 (proračun 65 mio EUR), naj bi podprl in financiral dejavnosti preizkusanja podlage v zvezi z obseznim evropskim programom raziskav varnosti od leta 2007 naprej.

[7] KOM (2004) 72 kon.

Terorizem in organizirani kriminal veljata kot najpomembnejsi tezavi evropskih drzavljanov (80 % evropskih drzavljanov meni, da predstavljata terorizem in organizirani kriminal zanje največjo nevarnost). V tem trenutku raziskovalni programi ne pokrivajo zadovoljivo raziskovalnih dejavnosti v zvezi s sistemi obvesčevalnih kriminalističnih podatkov oziroma pregonom. Zato obstaja poleg obstoječih programov potreba po opredelitvi posebnih raziskovalnih ukrepov. Poleg tega je sofinanciranje raziskovalnih dejavnosti mozno tudi v sklopu programa AGIS.

- Pospesevanje raziskav na temo varnih in zaupnih komunikacijskih kanalov v sklopu programa AGIS;

- Pobuda za oblikovanje standardov za varno izmenjavo informacij, predvsem s strani in med organi pregona;

- Uvedba posebnih raziskav uporabe in uvedbe evropskih sistemov obvesčevalnih kriminalističnih podatkov, vključno s predmetnimi enotnimi standardi za metapodatke, varno izmenjavo podatkov, izboljsana orodja varstva podatkov, avtomatizirano analizo, oceno nevarnosti, tveganje in metode oblikovanja profilov.

2.3. Temeljni elementi učinkovitega pregona na osnovi obvesčevalnih podatkov na ravni EU

Drugi osnovni cilj informacijske politike je podati predloge ukrepov za razvoj pregona na osnovi obvesčevalnih podatkov na ravni EU. Obvesčevalni kriminalistični podatki sluzijo v pomoč pristojnim organom pri izvajanju njihovih strateskih in operativnih nalog, in sicer z namenom preprečevanja in boja proti terorizmu in drugim oblikam resnega in organiziranega kriminala, kot tudi nevarnostim, ki jih tak kriminal predstavlja [8]. Z vzpostavitvijo evropskega modela obvesčevalnih kriminalističnih podatkov bi postal pregon na osnovi obvesčevalnih podatkov učinkovit in bi ponudil moznosti za boljse skupno delovanje. Model bi zajemal vprasanja, kot so sinhronizacija ocene nevarnosti na osnovi enotne metodologije, sistematične podpore oceni nevarnosti s sektorskimi studijami ranljivosti in razporeditvijo potrebnih finančnih sredstev in kadrov.

[8] Obvesčevalni kriminalistični podatki so razdeljeni v strateske in operativne (ali taktične) podatke. Strateski podatki nudijo vpogled v vprasanje, katere nevarnosti in zločine je treba obravnavati; operativni podatki nudijo taktično vodenje, kako jih najbolje premagati in jim dati prednost

Z informacijsko politiko EU na področju pregona zelimo narediti potrebne informacije dostopne omrezju obvesčevalnih kriminalističnih podatkov EU in tako generirati prvorazredne obvesčevalne kriminalistične podatke EU, kar bi posledično vodilo do periodične priprave strateskih in operativnih ocen EU. Dostopnost informacijskega sistema Europol bo prav tako igrala pomembno vlogo pri razvoju taksne sposobnosti obvesčevalnih podatkov EU.

Opisani ukrepi morajo voditi v situacijo, v kateri bodo strateske ocene na voljo tistim, ki sprejemajo odločitve, in sicer z namenom revizije prednostnih nalog pregona tako pogosto, kot je potrebno. Poleg tega bodo operativne ocene postale dostopne vodjem policijskih enot in tako zagotovile najboljse razpolozljivo tehnično znanje za preprečevanje oziroma boj proti nevarnostim ali kriminalu, vključno s terorizmom, v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih je določil Svet.

V tem trenutku se organi pregona EU ne posluzujejo obvesčevalnih kriminalističnih podatkov, katerih cilj je varnost EU kot celote. Danes obstaja nujna potreba po zasčiti drzavljanov EU proti novim tveganjem za varnost in nevarnostim. Zato je nujno, da so strateske in operativne ocene EU nemudoma na voljo. Prav tako mora postati izmenjava obvesčevalnih podatkov predmet pravne drzave in spostovanja temeljnih pravic posameznika.

Zato je predviden pristop v dveh fazah, kot sledi:

* Kratkoročno se morajo sluzbe drzav članic za obvesčevalne kriminalistične podatke srečevati vsak mesec, morebiti pod okriljem Europola, in razpravljati o svojih drzavnih strateskih in operativnih ocenah. Europol mora prispevati vse koristne obvesčevalne podatke. Obvesčevalni podatki se morajo pregledati za nadaljnje oblikovanje strateskih ocen EU, na primer dvakrat letno, in operativnih ocen EU vsak mesec. Strateske ocene EU bi dale Svetu moznost, da določi prednostne naloge pregona. Vodje policijskih enot predajo operativne ocene operativnim ravnem v okviru drzavnih skupnosti pregona.

Na ta način bi v prvi fazi prisli do informacij, do katerih lahko kriminalna obvesčevalna sluzba drzav članic in Europol zakonito dostopata na osnovi sedanje zakonodaje in tako uporabljata razpolozljivo analitsko orodje.

* Dolgoročno lahko drzavni organi kriminalne obvesčevalne sluzbe začnejo oblikovati obvesčevalne podatke z uporabo standardiziranega analitskega orodja na osnovi pomembnih podatkov pregona v Uniji.

Pomembnost Europola bi narasla, saj bi podatki in postopki postali bolj evropski. Na ta način bi dobili obvesčevalne kriminalistične podatke visoke kakovosti, saj bi bili bolj standardizirani in bi jih tako razumeli sirse. Odnose med Europolom, Svetom in vodji policijskih enot je treba prilagoditi spreminjajočim okolisčinam. Takrat bo EU v polozaju, da se bo lahko uveljavila v mednarodnem merilu kot partner pri pregonu z lastnim razpoznavnim značajem in kakovostjo.

Komisija namerava preučiti potrebne ukrepe za uveljavitev sistema pravočasne priprave zanesljive ocene obvesčevalnih kriminalističnih podatkov in za oddajo poročila Svetu do konca leta 2005.

Svet bo določil prednostne naloge na osnovi strateskih ocen, ki jih bo razvila skupina za kriminalne obvesčevalne podatke. Taksna operativna ocena bo nudila moznost doseganja specifičnih rezultatov, na primer prijetja, zaplembe sredstev kriminalnih dejavnosti oziroma aktivnih prizadevanj za razbitje kriminalne skupine.

Uvesti je treba enotno uporabne metode obvesčevalnih podatkov, ki bodo ustrezale splosni ravni EU in tudi obravnavale posebna vsedrzavna oziroma regionalna vprasanja (npr. projektna skupina za organizirani kriminal na področju Baltskega morja - Baltic Sea Task Force on organised crime). Organi za obvesčevalne kriminalistične podatke drzav članic do konca leta 2005 predlagajo uvedbo evropske analitske metodologije za obvesčevalne kriminalistične podatke. V zvezi s tem se lahko CEPOLU postavi zahteva, da sestavi izobrazevalni načrt za usposabljanje kriminalističnih analitikov, in sicer za uporabo teh metod in usposabljanje vodstvenih delavcev, da se bodo naučili kar najbolje izkoristiti operativne ocene. Analitske metode, ki se na splosno uporabljajo [9], morajo generirati rezultate, ki se lahko uporabijo za izdelavo strateskih in operativnih ocen EU.

[9] Metode so analize na področju rezultatov, kriminalističnih vzorcev, kriminalnih trgov, kriminalnih mrez, tveganj (ki se uporablja kot upravljalno orodje samo po sebi), ciljni profili (pogosto imenovani "izdelovanje profilov"), poslovnih kriminalističnih profilov in demografskih in socialnih trendov.

- Ideje tega sporočila lahko Svet odobri z ustreznimi ukrepi za njihovo izvajanje.

- S podporo Europola morajo predstavniki organov kriminalističnih obvesčevalnih sluzb drzav članic zbrati drzavne strateske in operativne ocene.

- Svet lahko nalozi drzavam članicam, da morajo dati na voljo obvesčevalne podatke Europolu in Europol pooblastiti za pripravo izčrpne ocene nevarnosti. Carinski organi in organi mejne kontrole bi lahko prejeli navodila za uskladitev priprave svojih obvesčevalnih podatkov z Europolom.

- Razviti je treba enotne opredelitve kriminalistične statistike in standarde poročanja.

- Razviti je treba enotne analitske metode za pripravo obvesčevalnih podatkov na ravni EU, po moznosti pod okriljem Europola.

2.4. Ustvarjanje zaupanja

Tretji temeljni cilj informacijske politike je prispevati k ustvarjanju zaupanja med evropskimi organi pregona, usluzbenci in partnerji, in sicer z vzpostavljanjem skupne platforme skupnih vrednot, standardov in političnih usmeritev.

Uvedba enotnih standardov je bistvenega pomena za ustvarjanje zaupanja vrednega okolja za zbiranje, izmenjavo in dostop do informacij (glej predvsem odstavek 2.2). Enotni standardi za dostop do podatkov in njihovo obdelavo kot tudi zdruzljive metodologije v zvezi z oceno nevarnosti, tveganja in profila bodo tvorili nepogresljivo osnovo za učinkovito izmenjavo informacij in obvesčevalnih podatkov na strateskih in operativnih ravneh. Ti ukrepi bodo učinkoviti le ob dolgotrajni politični podpori izvajanja enotnega prostora pregona v EU na osnovi zdruzljivih drzavnih sistemov obvesčevalnih kriminalističnih podatkov, ki bodo skupaj tvorili konceptualno integrirani evropski model kriminalističnih obvesčevalnih podatkov.

Temu primerno je treba razviti formalne in neformalne delovne odnose in tako zagotoviti, da bo sistem deloval. Usposabljanje osebja na področju pregona za splosno razumevanje kriminalističnih obvesčevalnih podatkov bo dodatno prispevalo k razvoju teh vidikov. CEPOL mora v tej zvezi igrati pomembno vlogo, zlasti:

- pri načrtovanju rednih tečajev usposabljanja za potencialne organe odločanja o politiki v prihodnosti in najvisje vodstvene delavce;

- pri izdelavi vzorčnega načrta usposabljanja vodstvenih kadrov na področju evropskih zadev kriminalističnih obvesčevalnih podatkov na drzavni ravni;

- pri izvajanju ukrepov usposabljanja v zvezi z vsemi elementi informacijske politike EU.

Drugi ukrepi bi okrepili učinke povezovanja v mrezo, vključno s tistimi, ki temeljijo na ze obstoječih instrumentih, kot so skupna vrednotenja, projekti v sklopu programa AGIS oziroma dejavnosti, ki se vodijo pod okriljem foruma za preprečevanje organiziranega kriminala.

Na koncu je treba upostevati drzavne organe za nadzor podatkov, saj bodo le-ti prispevali k uveljavitvi potrebnega varstva v podporo spostovanju pravne drzave in zagotovili učinkovit demokratični nadzor.

Ukrepi in tehnike za spodbujanje zaupanja so bistvenega pomena (enotni standardi in metodologije). Komisija namerava predstaviti predloge do konca leta 2005.

Vzporedno k temu bi lahko Svet povabil CEPOL, da bi začel razvijati enotni učni načrt za usposabljanje usluzbencev obvesčevalnih sluzb.

III. POGLAVJE - ZAKONODAJNE POBUDE V ZVEZI S TEM SPOROČILOM

Komisija bo se naprej razvijala politiko, vključno z zakonodajnimi pobudami na povezanih področjih varstva osebnih podatkov v tretjem stebru in uporabo informacij o potnikih za namen pregona, slednje v skladu z načeli sporočila Komisije iz decembra 2003 [10].

[10] KOM (2003) 826 konč. z dne 16.12.03 o prenosu podatkov iz Evidence imen letalskih potnikov. Globalni pristop EU.

Predlog za okvirno odločitev o varstvu podatkov bo vzpostavil enotne standarde za obdelavo osebnih podatkov, ki so bili izmenjani na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, in sicer z namenom, da se omogoči dostop do pomembnih podatkov o pregonu s strani policije in sodnih oblasti v skladu s temeljnimi pravicami. Ta okvirna odločitev mora zagotoviti enotni okvir varstva podatkov za sodelovanje pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju in pregonu kriminala ter ogrozanju varnosti. Določil bo okvir za bolj specifična določila iz različnih pravnih instrumentov sprejetih na ravni EU in tako se dodatno zmanjsal praktične razlike pri izmenjavi informacij med drzavami članicami na eni strani ter med drzavami članicami in tretjimi drzavami na drugi strani, vključen pa bo tudi mehanizem, ki zagotavlja varstvo temeljnih pravic.

***