20.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/72

1.1

se strinja s stališčem Evropske komisije, da obravnava instrumenta LIFE+ ne sme biti ločena od nove opredelitve finančnih intervencij Evropske unije in pogojev za izvajanje različnih vidikov evropske okoljske politike; vendar meni, da bi bilo dobro pripraviti:

1.2

meni, da bi Evropska komisija morala predlog uredbe LIFE + pospremiti z analizo finančnih potreb na lokalni in regionalni ravni, povezanih z izvajanjem raznih prednostnih nalog okoljske politike Skupnosti, in z oceno teh intervencij glede na načelo subsidiarnosti;

1.3

ceni prizadevanje Evropske komisije za poenostavitev z uvedbo enotnega instrumenta, a pri tem opozarja na sedanje težave pri ugotavljanju dejanskih možnosti za financiranje okoljskih projektov z raznimi finančnimi instrumenti, ki bodo na voljo v obdobju 2007-2013, in na težave pri usklajevanju raznih oblik financiranja za kritje različnih prednostnih nalog in načinov intervencij Skupnosti;

1.4

se je seznanil s tem, da projekti, ki so bili doslej financirani iz svežnjev LIFE — okolje (projekti v zvezi z industrijskim okoljem) in LIFE — tretje države, ne bodo več upravičeni do financiranja iz programa LIFE+, in zahteva pojasnila in zagotovilo, da bo sveženj za okolje dobil in obdržal svoje mesto v programih „konkurenčnost in inovativnost“ in „instrument za sosedstvo“, ki bi te projekte financirali v obdobju 2007-2013;

1.5

meni, da so vsi prej navedeni elementi nujen predpogoj za oblikovanje predlogov o vsebinah in načinih financiranja projektov, usklajenih s ključnimi potezami evropske okoljske politike (in z delovanjem Evropske agencije za okolje); v nasprotnem primeru bo predlog uredbe LIFE+ obravnavan predvsem kot nepregleden ukrep finančnega inženirstva in izvajalci projektov ne bodo sposobni jasno prepoznati prednostnih nalog Skupnosti in možnosti za uresničevanje svojih pobud.

1.6

svari pred tem, da so v osnutku za LIFE+ upravičene do prejemanja pomoči samo še študije, projekti in načrti in da konkretnih izvedbenih ukrepov ni več mogoče financirati iz sredstev programa LIFE. Slaba stran integriranja vseh težišč namenjanja pomoči (strukturnih skladov in skladov za razvoj podeželja), ki ga podpira Komisija, je, da morajo ekološki projekti konkurirati z drugimi vrstami nalog.

2.1

je zaskrbljen zaradi želje Evropske komisije, da se prenese pomemben del programiranja in proračuna LIFE+ (od 75 % do 80 % instrumenta) na države članice, ne da bi besedilo predloga uredbe opredelilo način in pogoje za to „decentralizacijo“;

2.2

opozarja, da prizadevanje za poenostavitev in prožnost, ki je bilo povod za predlog uredbe, ne sme privesti do ponovne nacionalizacije okoljske politike Skupnosti, in poudarja, da je tako velik program v podporo eni izmed najpomembnejših internih politik Evropske komisije prvič „nacionaliziran“ na tak način, čeprav za to ni potrebe, saj so na voljo že evropska finančna sredstva za izvajanje lokalnih okoljskih projektov;

2.3

meni, da ni primerno, da so vsi okvirni elementi financiranih ukrepov določeni v večletnem strateškem programu in letnih delovnih programih, in v tej zvezi poudarja, da predlog uredbe ne določa podrobnosti financiranja (stopnjo subvencij, ukrepe in merila za izpolnjevanje pogojev);

2.4

poziva k jasni opredelitvi pojma evropske dodane vrednosti in pojasnitvi vprašanja, kako se bo ta cilj izražal v naravi in izbiri projektov, ki jih bo podpiral LIFE+, in v povezavi z drugimi morebitnimi oblikami financiranja Skupnosti. V tej zvezi poudarja potrebo po oblikovanju določenega števila objektivnih meril in po preučitvi možnosti modulacije glede na nedvomno evropsko dodano vrednost;

2.5

opozarja na prizadevanje za preprost in uravnotežen instrument LIFE+ v tretjem delu obrazložitvenega memoranduma predloga uredbe in želi, da se med petimi glavnimi področji intervencij ohrani uravnoteženo razmerje, saj instrument LIFE+ ne glede na proračunske potrebe ne sme postati orodje enega samega dela okoljske politike Skupnosti. Previdnost je tako potrebna pri obeh predvidenih večletnih programih na ravni Skupnosti (2007-2009 in 2010-2013) kot tudi pri morebitnih nacionalnih programih;

2.6

zato Komisijo poziva, da preuči posledice in izvedljivost uvedbe minimalnih spodnjih mej za vse prednostne naloge intervencij;

2.7

zelo skrbi ohranitev prednostnih nalog in možnosti financiranja nekaterih projektov, še zlasti financiranje uvedbe in upravljanja mreže Natura 2000 ter projektov za izboljšanje ekološkega stanja površinskih voda, meni, da v okviru finančne perspektive 2007-2013 predvideni finančni instrumenti ne zagotavljajo primernega izvajanja mreže, in Evropsko komisijo poziva, da pojasni skladnosti in razpoložljiva (rezervirana) proračunska sredstva drugih finančnih instrumentov (FEADER, FEDER) razen LIFE+, ki naj bi te projekte financirali;

2.8

komisijo še posebej poziva, naj bistveno poveča za LIFE+ predvideni finančni okvir v znesku 300 milijonov evrov letno, da bi lahko izpolnila različne zahteve in zagotovila najnižjo odstotno stopnjo za izvajanje mreže NATURA 2000;

2.9

ima zadržke o intervencijskem področju svežnja o izvajanju in upravljanju, ki si prizadeva izboljšati „bazo znanj“ za razvoj in izvajanje okoljske politike; Odbor ne želi oporekati njihovi nujnosti, vendar spadajo te naloge v prvi vrsti k področju dela Evropske agencije za okolje;

2.10

poziva Evropsko komisijo, da bolje opredeli ukrepe, predvidene v tem okviru, in njihovo usklajenost s pobudami in proračunskimi sredstvi Evropske agencije za okolje.

3.1

meni, da bi v naslednjih finančnih perspektivah predvideni izdatki za izboljšanje okolja morali zadostovati za učinkovito, uspešno in dopolnilno ukrepanje na ravni Evropske unije, in tako povzročiti multiplikacijski učinek na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da večji del teh izdatkov zagotavljajo regionalne in lokalne ravni in da imajo regionalne in lokalne skupnosti pomembno vlogo pri financiranju teh intervencij;

3.2

meni, da LIFE+ ne sme zgolj spremljati teh ukrepov, ampak mora tako kot projekti, financirani s sedanjim instrumentom LIFE, predstavljati finančni instrument, ki zagotavlja predvsem financiranje pobud s posebno dodano evropsko vrednostjo na področju okoljske politike Skupnosti;

3.3

pripisuje velik pomen sodelovanju lokalnih in regionalnih skupnosti pri oblikovanju in izvajanju programov financiranja na področju okolja; vendar izraža zaskrbljenost, da v predlogu uredbe ta pomembna vloga ne bo predstavljena na jasen in izrecen način, kljub temu da si Komisija v veliki meri želi decentralizirati programiranje in upravljanje LIFE+;

3.4

meni, da bi morali pri nekaterih pogojih za izvajanje instrumenta LIFE+ natančneje pojasniti načine, kako bo LIFE+ zagotavljal sofinanciranje z državami članicami, regionalnimi in lokalnimi oblastmi in drugimi javnimi ali zasebnimi izvajalci in v tem okviru opozarja na težavno zbiranje sredstev v primeru, ko nastopa več izvajalcev — še zlasti iz zasebnega sektorja — pri okoljskih projektih na prostovoljni osnovi s slabo stroškovno učinkovitostjo;

3.5

v tem okviru poziva k preučitvi fleksibilnih metod partnerstva in uvedbo pristopa, zasnovanega na tristranskem modelu na osnovi metod, ki temeljijo na pogodbenih dejavnostih, pri katerih sodelujejo lokalne in regionalne skupnosti za doseganje političnih ciljev z namenom spodbuditi mehanizme izvajanja.