22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/16

1)

Ekološko pridelana živila in ekološko kmetijstvo igrajo pri prilagoditvi kmetijske proizvodnje potrebam trga, pri upoštevanju želj državljanov EU, še zlasti glede na zelo zahtevne predpise na področju zaščite okolja, virov in živali, ter pri krepitvi trajnostnega razvoja v Evropi vedno pomembnejšo vlogo.

2)

Sporočilo Komisije pravilno poudarja dvojno družbeno vlogo ekološkega kmetijstva: po eni strani je to okolju prijazen in varen način pridelovanja živil in drugih kmetijskih proizvodov, ki ustreza željam potrošnika in temelji na tržnih načelih, po drugi strani pa družbi zagotavlja koristi s spodbujanjem zlasti trajnostnega razvoja, varstva okolja in dobrega počutja živali.

3)

Pogojem za zagotavljanje ekološkega kmetijstva v raznolikih okoliščinah različnih regij Skupnosti je treba posvečati posebno pozornost. Standardi za ekološke proizvode morajo biti zanesljivi, enotni, jasni in združljivi z načeli ekološkega kmetijstva, vendar morajo hkrati ponujati realne priložnosti za proizvodnjo in predelavo v prihodnje in pod različnimi naravnimi in tržnimi pogoji po vsej Skupnosti –

1.1

ugotavlja, da je sporočilo pozitiven in dobrodošel korak naprej pri spoznavanju vrednosti ekološkega kmetijstva in izboljšanju predpogojev zanj v Evropski uniji,

1.2

je prepričan, da je bilo sporočilo pripravljeno skrbno in v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi strankami,

1.3

poudarja, da ima ekološko kmetijstvo znatne učinke na lokalni in regionalni ravni ter da imajo organi lokalnih in regionalnih skupnosti ključno vlogo pri izvajanju v sporočilu opredeljenih ciljev,

1.4

meni, da je področje uporabe sporočila precej splošno in da so njegovi cilji v nekaterih pogledih skromni, saj je treba delež ekološkega kmetijstva povečati, če naj bi imelo znatne učinke na okolje.

1.5

poudarja pomen tržne promocije in spodbujanje zavesti potrošnikov o ekoloških proizvodih ter pričakuje, da bo tudi Skupnost sodelovala pri financiranju tovrstnih kampanj. Spodbujanje zavesti o ekološkem kmetijstvu je del širših informacijskih in promocijskih dejavnosti v prizadevanju, da bi se ljudje bolj zavedali načel trajnostnega razvoja. Financiranje kampanj mora biti organizirano na način, ki omogoča sodelovanje tudi malim proizvajalcem ter malim in srednje velikim podjetjem v živilskem sektorju;

1.6

pozdravlja predloge za povečanje uporabe ekološkega loga EU, zaenkrat skupaj z nacionalnimi in regionalnimi logi. Pomembno je, da obstajajo enotni in zanesljivi kriteriji za uporabo loga EU na proizvodih, ki izvirajo v EU in izven nje. Logo Skupnosti bi moralo dopolnjevati obvestilo o regionalnem izvoru proizvodov;

1.7

priznava potrebo po usklajevanju ekoloških standardov in njihov pomen za uspeh tržnih promocijskih pobud Skupnosti ter odobrava tovrstne predloge sporočila. Predlogi za izpolnitev standardov (za predelane živalske proizvode, dobro počutje živali, okoljevarstvene standarde itd.) in vzpostavitev usklajenih standardov za nove skupine proizvodov (vodne kulture, ekološka vina) zaslužijo podporo;

1.8

poudarja, da je usklajevanje standardov bistvenega pomena za zagotavljanje prostega pretoka blaga na notranjem trgu. Odprava umetnih ovir trgovine bi pomagala spodbujati ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Po eni strani je razvoj sektorja na nekaj trgih trenutno oviran zaradi problemov s pomanjkanjem surovin, po drugi strani pa je z vidika bolj oddaljenih in redko poseljenih regij bistveno, da ni ovir za trženje proizvodov na področjih, kjer je več povpraševanja;

1.9

se strinja, da je predlog za izboljšanje zbiranja statističnih podatkov o ekološkem kmetijstvu upravičen z vidika spremljanja razvoja trga.

1.10

poudarja, kot navaja sporočilo, da lahko trgovanje z ekološkimi proizvodi z odstranjevanjem ovir pridobi tudi v mednarodni trgovini. Prosta trgovina bi zagotovila ustrezno razpoložljivost na področjih, kjer je lokalna ponudba pomanjkljiva, in pospešila uporabo okolju prijaznih načinov pridelovanja izven Skupnosti. Mednarodna trgovina je upravičena tam, kjer je treba razviti tak obseg dejavnosti, ki se bo ekonomsko obrestoval. Sočasno je treba poudariti, da načela trajnostnega razvoja, ki predstavljajo srž ekološkega kmetijstva, govorijo v prid krepitve lokalne in regionalne proizvodnje in trženja. Med merila za vpis tretjih držav na ekvivalenčni seznam sodi, poleg upoštevanja ustreznih predpisov na področju ekološke proizvodnje, tudi upoštevanje drugih predpisov, veljavnih v EU na področju živilske proizvodnje.

1.11

ugotavlja, da bi bilo treba ekološko kmetijstvo bolj spodbujati, tako na ravni Skupnosti kot na ravni držav članic. Okolju prijazno ekološko pridelavo bi bilo treba finančno podpreti bolj kot doslej, tako z večjim deležem s strani Skupnosti kot z nacionalne strani. Da bi bili pozitivni učinki na okolje čim večji, bi moralo ekološko kmetijstvo predstavljati donosno možnost tudi za kmetovalce na obdelanih področjih, ki so zelo primerna za intenzivno kmetijstvo;

1.12

poudarja, da bi bilo treba namesto regionalne specializacije, podpreti projekte in pobude, ki omogočajo boljšo integracijo ekoloških proizvodov in ekološke živinoreje. Poleg tega, bi si bilo treba prizadevati za načine izboljšanja predpogojev za ekološko proizvodnjo;

1.13

odobrava predloge v sporočilu, da se nacionalne nosilce odločanja spodbudi, da uporabijo različne in najširše možne oblike podpore. Raziskave dokazujejo, da ekološka podjetja na podeželju pogosto prejemajo dohodke iz različnih virov in da so dejavna v mrežah podeželskih nosilcev te dejavnosti. Zato je z vidika raznolikosti in vzdrževanja vitalnosti podeželja pomembno, da ekološko kmetijstvo in pridelava pridobita več teže pri financiranju programov za razvoj podeželja;

1.14

soglaša s sporočilom, da proizvodi z oznako vsebnosti gensko spremenjenih organizmov (GSO) ne smejo biti označeni kot ekološki in da mora biti mejna vrednost za nenamerne sledi GSO v ekoloških proizvodih ista kot mejna vrednost za splošno označevanje. Še nedoločeno splošno mejno vrednost za semena bi bilo treba opredeliti tako, da bi jo bilo mogoče uporabiti tudi v ekološkem kmetijstvu;

1.15

meni, da je pomembno izdelati dolgoročni načrt vključevanja okoljevarstvenih stroškov proizvodnje živil v cene proizvodov in tako okrepiti tržni položaj okolju prijaznih proizvodov, pridelanih v regijah.

1.16

poudarja pomen raziskovanja za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri pridelavi in trženju ekoloških proizvodov v sektorju, ki je še v povojih. Raziskovanje tem, povezanih z ekološkim sektorjem, bi bilo treba financirati ločeno, v skladu z njihovim pomenom in cilji razvoja, ne glede na to, ali programe financirajo države članice ali EU;

1.17

želi okrepiti zmogljivost regionalnega raziskovanja ter izobraževalnih ustanov in svetovalnih organov, ki se soočajo z izzivi ekološkega kmetijstva. Njihove dejavnosti pomagajo širiti spodbujanje razvoja podeželja. Nosilci dejavnosti v ekološkem sektorju so v glavnem mali proizvajalci ali proizvodne organizacije, ki nimajo dovolj lastnih virov, da bi se učinkovito spoprijeli s kompleksnostjo te teme.

1.18

izraža zadovoljstvo, da akcijski načrt celostno obravnava uveljavitev in nadzor ter potrebo po vzpostavitvi standardov. Standardi in nadzor so pomembni, saj predstavljajo temelj integritete ekoloških proizvodov. Ker se za podporo ekološki verigi uporabljajo javna finančna sredstva in ker potrošniki za ekološke proizvode več plačujejo, je treba zagotoviti, da bodo proizvodi po vsej Skupnosti izpolnjevali ekološke standarde;

1.19

opozarja, da so zapleteni nadzori glavni strošek, zlasti pri malih ekoloških kmetovalcih. Zato je treba izboljšati nadzor, tako da se uvede pristop, ki temelji na oceni tveganja in je usmerjen predvsem v nosilce dejavnosti, ki predstavljajo največje tveganje. Glede na javno dobro ekološkega kmetijstva je uporaba javnih sredstev za kritje stroškov, ki nastanejo z nadzorom in uveljavitvijo, upravičena, zlasti za zagotovitev, da stroški uveljavitve in nadzora ne predstavljajo ovir za začetek ekološke proizvodnje.

2.1

prosi, da se pri izvrševanju Evropskega akcijskega načrta za ekološko pridelana živila in ekološko kmetijstvo posebna pozornost posveča zagotovitvi pogojev za take dejavnosti po vsej EU in da se akcijski načrt izvaja v tesnem sodelovanju z državami članicami ter organi lokalnih in regionalnih skupnosti;

2.2

meni, da je bistveno, da je izvajanje ukrepov Skupnosti usklajeno z lokalnimi in regionalnimi ukrepi in da Komisija nadzoruje izvajanje akcijskega načrta brez uvajanja dodatnih finančnih ali administrativnih obremenitev državam članicam ter, kadar je potrebno, oblikuje nove predloge;

2.3

poziva države članice, da za spodbujanje trgov za lokalne in regionalne ekološke proizvode uporabljajo ukrepe za razvoj podeželja;

2.4

poziva akterje v javnem sektorju in javno financiranim akterjem, kot so organi lokalnih in regionalnih skupnosti, da spodbujajo ekološke proizvode v, na primer, šolah, vrtcih in drugih institucijah.