22.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/27


Mnenje Odbora regij o Sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o prihodnosti evropske regulativne avdiovizualne politike

(2004/C 318/09)

ODBOR REGIJ JE,

ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o prihodnosti evropske regulativne avdiovizualne politike (COM (2003) 784 final);

ob upoštevanju odločbe Evropske komisije z dne 15. decembra 2004 o posvetovanju z njim o tej zadevi v skladu s prvim odstavkom člena 265 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti;

ob upoštevanju odločbe Predsednika z dne 5. aprila 2004 o tem, da svoji Komisiji za kulturo in izobraževanje naroči, naj sestavi mnenje o tej zadevi;

ob upoštevanju svojega mnenja o Nekaterih pravnih vidikih v zvezi s kinematografskimi in drugimi avdiovizualnimi deli (CdR 387/2001 fin) (1);

ob upoštevanju svojega mnenja o Četrtem poročilu Komisije o uporabi Direktive 89/553/EGS „Televizija brez meja“ (CdR 90/2003 fin) (2);

ob upoštevanju svojega mnenja o Sporočilu o ovirah splošnemu dostopu do novih storitev in aplikacij informacijske družbe prek odprtih platform pri digitalni televiziji in mobilnih komunikacijah tretje generacije in Sporočilu o prehodu z analognega na digitalno oddajanje: (od digitalnega „preklopa“ do analognega „odklopa“) (CdR 308/2003 fin);

ob upoštevanju osnutka mnenja (CdR 67/2004 Rev.1), ki ga je 5. aprila 2004 sprejela Komisija Odbora regij za kulturo in izobraževanje (poročevalec: g. Dieter Schiffmann, član, Rheinland-Palatinate Landtag (DE-PES));

na svojem 55. plenarnem zasedanju dne 16. in 17. junija 2004 (sestanek z dne 17. junija) sogalsno sprejel naslednje mnenje:

1.   Stališča Odbora regij

Odbor regij

1.1

priznava osrednjo vlogo avdiovizualnih medijev pri rasti pluralistične družbe v Evropi, varovanju regionalne in lokalne identitete ter razvoju demokratično vsebovanih državljanskih pravic;

1.2

poudarja cilj prilagoditi pravni okvir za avdiovizualne medije na način, ki bo vodil k njihovemu pozitivnemu razvoju – in ga spodbujal – kakor je primerno za njihovo ključno poslanstvo;

1.3

priznava, da je treba pretehtati tudi druge najpomembnejše cilje splošnega interesa v zvezi z ureditvijo avdiovizualnega sektorja, kot so konkurenca, zaščita potrošnikov in zakon o telekomunikacijah, ter pozdravlja dejstvo, da je Komisija izrabila to priložnost in sestavila sporočilo o nadaljnjem razvoju evropske regulativne politike v celotnem avdiovizualnem sektorju;

1.4

meni, da je koristno, zlasti ob bližnji širitvi EU, pojasniti pravni okvir, ki velja za avdiovizualno politiko, in določiti časovni razpored za njegov nadaljnji razvoj, tako da bodo, med drugim, države pristopnice imele največjo možno pravno varnost že takoj na začetku;

1.5

vidi velike priložnosti za nadaljevanje razvoja avdiovizualnega sektorja z nenehnimi tehničnimi inovacijami (npr. televizije s ploskim ekranom) in poudarja, da mora prihodnji okvir to odražati;

1.6

podpira – in poudarja – načela Komisije glede regulativnega okvira v avdiovizualnem sektorju v njihovem bistvu;

1.7

se načeloma strinja s pozitivno oceno direktive Televizija brez meja (direktiva TVWF) kot zdravega in varnega pravnega okvira za televizijske storitve v Skupnosti, ki je v bistvu zagotovil prost pretok storitev televizijskega oddajanja v Skupnosti, in opozarja na svoje mnenje o tej zadevi (CdR 90/2003 fin);

1.8

poudarja pomen načela države porekla kot osnovnega pravila enotnega trga v avdiovizualnem sektorju, vendar tudi njega skrbi, kakor je bilo izraženo med posvetovanjem, da bi lahko glede na raznolikost nacionalnih zakonodaj radiodifuzijski mediji iskali, katera država članica ima najmanj strogo zakonodajo;

1.9

se strinja s stališčem Komisije, da je za upoštevanje sprememb lahko potrebna temeljita revizija direktive TVWF;

1.10

bi glede na razvoj in spremembe, do katerih je med tem prišlo na avdiovizualnem trgu, pozdravil hitro in celovito pobudo Komisije za predelavo direktive TVWF v koherenten evropski pravni okvir za širjenje avdiovizualne vsebine, ki bi lahko urejal različne stopnje regulacije za storitve, za katere velja direktiva TVWF, in za storitve informacijske družbe;

1.11

meni, da se nadaljnja vprašanja v zvezi z uporabo direktive TVWF ne bi smela reševati z razlagalnimi sporočili, temveč s hitro predelavo same direktive, da bi dosegli potrebno pravno varnost;

1.12

poudarja pomen varovanja pravil o konkurenci v zvezi z avdiovizualno politiko;

1.13

poudarja odgovornost za vzdrževanje in nadaljnji razvoj medijskega pluralizma v Evropi, v državah članicah EU in v evropskih regijah;

1.14

poudarja potrebo po pravnem okviru za informacijsko družbo, kot sta e-poslovanje in dostop do novih storitev, in je, ker so potrebne različne stopnje regulacije, zadovoljen, da Komisija nima namena postaviti pod vprašaj razliko med storitvami informacijske družbe in storitvami, za katere velja direktiva TVWF;

1.15

poudarja potrebo po potrošniku prijaznem preklopu z analognega na digitalno oddajanje in opozarja na svoje mnenje o tej zadevi (CdR 308/2003 fin);

1.16

poudarja velikanski pomen pravice do informacij kot osebne pravice, ki jo imajo evropski državljani, in je zadovoljen, da se je Komisija v delu posvetovanja lotila vprašanja pravice do informacij o dogodkih velikega pomena za družbo, in meni, da se je treba tej zadevi še bolj posvetiti;

1.17

poudarja ključno vlogo regionalne podpore filmu in trdno verjame, da postaja regionalna in lokalna avdiovizualna produkcija pomembnejša in, skupaj z nacionalno produkcijo, zagotavlja protiutež neevropskim produkcijam;

1.18

poudarja potrebo po ukrepih za promocijo evropskih del in meni, da podpora vključevanju takih del neodvisnih producentov v programe veliko pripomore k promociji raznolike evropske avdiovizualne krajine in je tudi posebno ustrezen način varovanja in izpostavljanja raznolike regionalne in lokalne dediščine Evrope; meni pa, da doslej veljavno pravilo o kvotah ne prispeva ustrezno k temu cilju;

1.19

poudarja potrebo po uravnoteženih kakovostnih in količinskih pravilih glede oglaševanja;

1.20

pozdravlja pripravljenost Komisije, da revidira priporočilo o zaščiti mladoletnih oseb in človeškega dostojanstva;

1.21

meni, da je pravica do odgovora ključni element pri varovanju človekovih pravic in svobode izražanja, in pozdravlja načrt za širitev te pravice na vse medije;

1.22

pozdravlja namen Komisije posodobiti priporočilo o zaščiti mladoletnih oseb in človeškega dostojanstva s poudarkom na medijski pismenosti, pravici do odgovora in ukrepom proti diskriminaciji ali spodbujanju sovraštva v vseh sprotnih medijih;

1.23

priznava potrebo po modelih soreguliranja in samoreguliranja v posameznih državah članicah, ki zagotavljajo prostor za odražanje posebnih nacionalnih in regionalnih značilnosti; hkrati pa tudi podpira načrt za pripravo raziskave o soregulativnih modelih v medijskem sektorju za proučitev njihovega učinka in združljivosti z evropskim pravnim okvirom.

1.24

poudarja potrebo, da Skupnost tudi v prihodnje široko zavaruje evropski avdiovizualni model tudi v mednarodnih okvirih, še zlasti v okviru pogajanj v STO.

2.   Priporočila Odbora regij

Odbor regij

2.1

priporoča hitro revizijo in predelavo direktive TVWF za vzpostavitev potrebne pravne varnosti, zlasti za države pristopnice, in za prilagoditev direktive tekočemu tehničnemu razvoju;

2.2

priporoča, naj se pri predelavi direktive TVWF in drugih splošnih pogojev, ki veljajo v avdiovizualnem sektorju, upošteva – in podpira – ključna vloga avdovizualnih medijev in produkcij pri razvoju in rasti regionalne in lokalne identitete. V tem smislu je treba tudi zavreti silovito koncentracijo te industrijske veje in/ali jo konkurenčno usposobiti na nacionalni ali mednarodni ravni;

2.3

priporoča, naj se glede na naraščajočo medijsko konvergenco pravni okvir razdeli glede na vsebino produkcije, ne glede na zadevno tehnično platformo;

2.4

zagovarja ohranjanje obstoječih kakovostnih pravil glede oglaševanja, zlasti v zvezi z zaščito otrok in mladoletnikov ter razlikovanjem med oglaševanjem in redakcijsko vsebino;

2.5

vseeno priporoča, naj se ob upoštevanju naraščajoče izbire in nadzora uporabnikov še bolje razmisli o vzpostavitvi prožnejših količinskih pravil glede oglaševanja, nenazadnje na podlagi širitve EU, da bi poslali sporočilo, ki poziva k zmanjševanju birokracije;

2.6

priporoča, naj se pravila glede oglaševanja uporabijo tudi za nove tehnike, kot so oglaševanje z deljenim ekranom, virtualno in interaktivno oglaševanje, in naj se uvedejo ustrezne določbe za vzdrževanje jasnega razlikovanja med redakcijsko vsebino in oglaševanjem, s čimer se razjasni pravni položaj v zvezi z uporabo oglaševalnih tehnik te vrste;

2.7

pozdravlja dejstvo, da se tudi vedno več sorodnih regulativnih področij, kot so politika konkurence, zaščita avtorskih pravic in zaščita potrošnikov, upošteva v vsebini avdiovizualne politike in direktive TVWF, in priporoča, naj prihodnja zakonodaja vedno bolj odraža take medsebojne odnose;

2.8

poudarja, da je treba, zlasti ob tem, ko se Uniji pridružuje deset novih članic, ukrepati za zagotovitev, da se pravila o zaščiti mladoletnih oseb in človekovih pravic uporabijo dosledno v celotnem avdiovizualnem sektorju;

2.9

zato priporoča, da se pri predlogu, objavljenem v sporočilu, o posodobitvi priporočila o zaščiti mladoletnih oseb in človeškega dostojanstva, povečajo prizadevanja za vzpostavitev učinkovitih orodij samoreguliranja in soreguliranja, vključno s povečano uporabo izmenjave najboljših praks in mrežnim sodelovanjem, zlasti v digitalnih in sprotnih okoljih;

2.10

priporoča, naj predlog, objavljen v sporočilu, priznava poseben pomen promociji medijske pismenosti, saj, kakor pravilno pripominja Komisija, „je danes bistvena spretnost vedeti, kje najti informacije in kako si jih razlagati“; priporoča tudi, naj ta potrebni predlog o promociji medijske pismenosti zajema vse jezike Evropske unije in vsakemu zagotavlja minimalno stopnjo zastopanosti in informativne vsebine;

2.11

podpira varovanje pravice do informacij, vključno z informacijami v zvezi z dogodki, ki so predmet izključnih pravic, in dogodki velikega pomena za družbo; Odbor regij poudarja svoje stališče, da bi morala biti pravila glede oddajanja pomembnih dogodkov na nekodirani televiziji prožna, ob upoštevanju posebnih jezikovnih značilnosti posamezne države, in da je treba razmisliti o oblikovanju evropskega seznama pomembnih dogodkov; Odbor regij priporoča tudi, da se na evropski ravni vzpostavi pravica do kratkih televizijskih poročil o informacijah splošnega interesa;

2.12

priporoča, naj se glede na zdrav razvoj evropskega trga z avdiovizualnimi vsebinami še bolj pretehta promocija evropskih kinematografskih in televizijskih filmov, in sicer ne v okviru kvotne ureditve iz členov 4 in 5 direktive TVWF kot sedaj, temveč raje z zagotavljanjem večje podpore produkciji in distribuciji s subvencioniranjem programov; poudarja svoje stališče, da je treba pri ocenjevanju teh del pozornost zlasti nameniti ohranjanju evropske kulture in vplivu na regionalno politiko in gospodarstvo; za ta namen bi bilo treba razviti poseben program subvencioniranja produkcije in distribucije regionalne narave in/ali uporabiti različne evropske jezike;

2.13

ponavlja svoje priporočilo, da je treba glede na vlaganja, potrebna za prehod na digitalno produkcijo in širjenje, in glede na dejstvo, da lokalni in regionalni televizijski mediji producirajo veliko svojega materiala, spodbujati ali dovoljevati možnosti za podporo regionalnim in lokalnim televizijskim storitvam za zagotovitev kulturne in regionalne raznolikosti, ko televizija postane digitalna; za ta namen se predlaga, da se subvencioniranje vlaganj v digitalizacijo regionalnih avdiovizualnih storitev obravnava prednostno;

2.14

zagovarja, da bi bilo treba z revizijo direktive TVWF zagotoviti tudi, da je javna radiodifuzija sposobna izpolnjevati svoje poslanstvo v skladu s pravili držav članic; za ta namen se predlaga podpora javnim operaterjem, ki skrbijo za regionalno pokritost.

V Bruslju, 17. junija 2004

Predsednik

Odbora regij

Peter STRAUB


(1)  UL C 192, 12.8.2002, str. 15.

(2)  UL C 256, 24.10.2003, str. 79.