28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/107

1.1

Gospodarska, socialna in kulturna prihodnost Evrope. Razvoj Evrope v prihodnosti in njen položaj v svetovnem sistemu določajo zlasti neizogibna konkurenca na svetovnem trgu s spreminjajočo se industrijo in gospodarska struktura, položaj trga dela in surovin. Pri tem postaja vedno bolj jasno, da so rast, uspeh in gospodarska moč — ter sposobnost za socialne dosežke in kulturni razvoj, ki iz tega izvira — močno odvisni od razpoložljivega znanja in investicij v raziskave ter tehnološki razvoj.

1.2

Svetovna konkurenca. Evropa vsekakor ni v konkurenci le s trenutnimi tradicionalnimi industrijskimi narodi kot so ZDA, Japonska ali Rusija, temveč tudi s hitro razvijajočimi se gospodarskimi silami Kitajsko, Indijo, Južno Korejo itd., torej s celotnim gospodarskim prostorom Jugovzhodne Azije. Od znanstveno-tehnoloških zmogljivosti pa ni odvisna le narodnogospodarska konkurenčnost in privlačnost za vlagatelje, znanstvenike in inženirje, temveč tudi kulturno in politično spoštovanje ter vpliv. Zadostne investicije v raziskave in razvoj lahko in hkrati morajo prispevati k zagotavljanju položaja Evrope in trajnostnega razvoja.

1.3

Evropski raziskovalni prostor (ERA) (1) Na podlagi tega izziva je nastal pojem „evropski raziskovalni prostor“. Po lizbonskih sklepih Sveta, sprejetih marca 2000, je postal ključni pojem in referenčni okvir za raziskovalno politiko Evropske skupnosti, zlasti zaradi znanih zahtevnih ciljev iz Lizbone, Göteborga in Barcelone. Raziskave in razvoj, ki jih podpira Skupnost, naj bi prispevali k dodani vrednosti Evrope, v smislu subsidiarnosti prevzeli naloge, ki presegajo zmožnosti posameznih držav članic ter povezovali, krepili in izkoriščali potencial Evrope. Služili naj bi tudi doseganju ciljev konkurenčnosti in trajnosti. Znanost in raziskave so temeljni elementi evropske kulture.

1.4

Oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora (ERA). Vsa kasnejša sporočila, sklepi in pobude o evropski raziskovalni politiki so bili oblikovani na učinkoviti zamisli evropskega raziskovalnega prostora. Posebej je treba poudariti Šesti okvirni program, program EURATOM, in s tem povezane instrumente za pospeševanje raziskovanja ter pobudo 3 % (2) in številne nadaljnje vidike, ki so povezani na primer s poklicem znanstvenikov, pomenom temeljnega raziskovanja, oskrbo energije, vesoljem in biotehnologijo, pa tudi z medsebojnim vplivom znanosti, državljanov in družbe.

1.5

Dosedanja mnenja Odbora. Omenjene dosedanje pobude Komisije je Odbor v svojih mnenjih (3) vedno močno podprl. Poudaril je odločilni pomen raziskav in razvoja (R&R) za lizbonske cilje — kasneje tudi za Göteborg in Barcelono — ter za trajnostno gospodarsko, socialno, ekološko in kulturno blaginjo EU. Odbor je prispeval spodbude in lastne predloge za številne ključne podrobnosti. Pogostokrat je priporočal celo znatno povečanje dejavnosti, vedno znova pa je opozarjal tudi na popravke in izražal pomisleke. Slednji so opozarjali zlasti na pojav, ki zaradi poplave predpisov, omejevalnih zahtev in birokratskih postopkov ter prehitrih in nestanovitnih sprememb posameznih postopkov in pospeševalnih instrumentov povzročajo neučinkovitost, zmedo in zaskrbljenost.

2.1

Predloženo sporočilo Komisije je posledica pozitivnega razvoja teoretičnega pristopa. Obsega številne cilje in razmišljanja o pripravi predlogov za Sedmi okvirni program za R&R ter program EURATOM in sicer kot odraz širitve na EU 25 ter dosedanjih izkušenj s Šestim okvirnim programom za R&R.

2.2

Sporočilo zajema ponovni povzetek dosedanjih ciljev in ukrepov, pri čemer primerja zlasti cilj 3 % v okviru razširjene Evropske unije z dejanskim položajem držav, ki konkurirajo Evropski uniji, in glede na to zelo nazorno utemeljuje cilj. Pri tem sta poudarjena vpliv sredstev javnega sektorja na zasebne investicije v raziskave ter potreba po privlačnosti poklica raziskovalca, da bo po vsem svetu mogoče konkurirati za najboljše možgane.

2.3

To utemeljuje tudi potrebo po odločilni krepitvi in širitvi pospeševanja raziskav s strani EU, kar mora biti povezano z ustreznim povečanjem napora tudi posameznih držav članic — nikakor pa ne z zmanjšanjem slednjega.

2.4

Tudi glede na vsebinske in delovne izkušnje pri izvajanju dosedanjih okvirnih programov Komisija oblikuje šest pomembnih ciljev:

2.5

Med cilji in predlogi, ki jih vsebuje sporočilo je treba omeniti še naslednje:

3.1

Cilji Lizbone, Göteborga in Barcelone. Odbor pozdravlja in podpira namene in pobude, predstavljene v sporočilu Komisije, ter v predlogih Komisije vidi izjemno pomembne ukrepe v zvezi z visokimi cilji, zastavljenimi v Lizboni, Göteborgu in Barceloni. Z velikim zadovoljstvom priznava, da so mnoga posebna priporočila iz njegovih predhodnih mnenj upoštevana v predloženem sporočilu.

3.2

Cilj 3 %  (5) Odbor podpira zlasti pomemben cilj 3 %, ki je usmerjen v trenutne investicije v R&R svetovnih konkurentov. V skladu z lizbonskimi cilji ter tudi z novo razširjeno Evropo 25 je zato potrebno, da se na ravni EU močno povečajo sredstva, ki so na voljo za Okvirni program in EURATOM.

3.2.1

Podvojitev za to potrebnih EU sredstev. Po predlogu Komisije naj bi se sredstva za vse ukrepe podvojila. To ustreza tudi priporočilu Odbora, ki ga je izrazil v svojem mnenju o šestem okvirnem programu (6).

3.2.2

Države članice in industrija. Za dosego cilja 3 % mora biti podvojitev vendarle povezana s povečanjem, ki ustreza tudi nacionalnim proračunom za R&R ter stroškom industrije za R&R. V obeh primerih je Odbor močno zaskrbljen, da se to sploh ne bo zgodilo ali pa vsaj ne v zadostni meri. Pri industrijskih raziskavah in razvoju je v mnogih primerih moč opaziti celo selitev investicij v R&R v kraje izven EU. Odbor priporoča, naj se raziščejo vzroki za ta obžalovanja vreden pojav, da bo mogoče sprejeti ukrepe, s katerimi bodo tudi industrijske raziskave in razvoj v Evropi dosegli cilj 3 %.

3.2.3

Poziv Odbora. Odbor ponovno poziva Svet, Parlament in vlade držav članic — predvsem pa tudi industrijo –, naj ta cilj vključijo v svoje sklepe ter ga skušajo uresničiti z nacionalnimi in zasebno gospodarskimi proračuni za R&R. Odbor se popolnoma zaveda, da glede na trenutno neugoden splošen finančni položaj to ni lahka naloga. Vendar pa investicije v raziskave in razvoj, ki jih predlaga Komisija, niso le skromne, temveč tudi že zdavnaj zapadle glede na položaj mednarodne konkurence. Besedam morajo slediti le dejanja.

3.2.4

Dinamičen razvoj. Pri tem se je treba izogibati statičnemu obravnavanju položaja. Glede na svetovno konkurenco se mora evropska politika pripraviti na prihajajoči razvoj izven Evrope (7). Če bo cilj 3 % dosežen prepozno, bodo zgrešeni tudi lizbonski cilji. Dolgoročno se mora uresničiti celo nadaljnjo povečanje investicij v R&R.

3.3

Evropski centri odličnosti. Odbor podpira prednostni cilj ustanavljanja in podpiranja evropskih centrov odličnosti, kar prispeva k vseevropski dodani vrednosti, določa merila kakovosti in povečuje privlačnost evropskih raziskav in razvoja. V okviru tega mora zastavljeno čezmejno sodelovanje raziskovalnih centrov, univerz in podjetij tudi v bodočnosti ostati temeljni element podporne politike s pomočjo okvirnega programa R&R (EURATOM), s poudarkom na tematskih prednostih.

3.3.1

Predpogoj. Predpogoj za uresničitev tega cilja je vsekakor to, da že obstajajo odlične ustanove ali skupine, od katerih se na podlagi njihovega medsebojnega sodelovanja lahko pričakujejo vrhunski dosežki (8).

3.3.2

Brez novih podpornih instrumentov. Poleg tega je treba razjasniti, da pojem „centri odličnosti“ niso nikakršen nov podporni instrument (glej spodaj), temveč splošen pojem za podporne instrumente, ki služijo uresničitvi tega cilja, kot na primer: „mreže odličnosti“ (NoE), „integrirani projekti“ (IP) ali „posebni ciljni raziskovalni in inovacijski projekti“ (STREP).

3.4

Instrumenti za podporo raziskav  (9) (projektne strukture). Ob upoštevanju hvalevrednega namena Evropske komisije, oblikovati učinkovitejše načine izvrševanja, Odbor ponovno poudarja (10) svoje težnje po jasnosti, enostavnosti, povezanosti in zlasti prilagodljivosti instrumentov za podporo raziskav. Slednje pomeni, da mora imeti kandidat možnost optimalno prilagoditi instrumente strukturi in velikosti projektov, ki so potrebni za posamezno nalogo. Le tako se je mogoče izogniti oblikovanju projektov, katerih velikost in struktura se ravnata po predpisanih instrumentih, namesto po optimalnih znanstveno-tehničnih zahtevah. Instrumenti morajo služiti delovnim pogojem ter ciljem raziskav in razvoja in ne obratno. Proces prijave in administrativni postopki morajo biti vredni truda.

3.5

Temeljno raziskovanje in evropska konkurenca. Prav tako Odbor ponavlja temeljno izjavo svojega nedavnega mnenja (11) o tem, da je treba posvetiti več pozornosti podpiranju temeljnega raziskovanja — kot podlagi vseh nadaljnjih korakov raziskav in razvoja — in sicer v okviru evropske konkurence ter s svobodno izbiro teme s strani kandidata. Konkurenca na evropski ravni ustvarja evropsko dodano vrednost.

3.6

Mednarodna razsežnost raziskav. Pri tem ne smemo pozabiti, da ima mednarodna razsežnost raziskav, ki sega preko EU, ravno tako velik pomen. Vrhunski dosežki v raziskavah in razvoju dandanes uspevajo na svetovnem, mednarodnem (12) področju svetovnega odprtega usklajevanja in hkrati svetovne konkurence. Tudi ta vidik je treba podpirati in obravnavati z ustreznimi ukrepi (na primer: program mobilnosti, usklajevalni sporazumi itd.).

3.7

Medsebojni vplivi in odnosi med kategorijami raziskav  (13) Pri tem Odbor še enkrat opozarja na medsebojne vplive, potrebne za inovacije in napredek, na pozitivne vzajemne učinke in na tekoče prehode med kategorijami raziskav kot so: temeljne raziskave, uporabne raziskave (včasih imenovane tudi predraziskave) ter razvoj (razvoj produktov in procesov). Medsebojni vplivi, pomembni za konkurenčnost Skupnosti in za lizbonske cilje, so povezani tudi s sodelovanjem in medsebojnim dopolnjevanjem industrijskih raziskav in razvoja z raziskavami na univerzah ter državnih raziskovalnih organizacijah. Zato se morajo medsebojni vplivi odražati tako v ravnovesju podpore posameznih kategorij kot tudi v posameznih nalogah in podjetjih ustreznih tematskih prednosti/akcij. Omenjene kategorije raziskav morajo imeti dostop do vseh ustreznih raziskovalnih parametrov okvirnega programa. Navsezadnje temelji na tem tudi medsebojni učinek med uporabo R&R v javnem in zasebnem sektorju.

3.8

Učinkoviti načini izvrševanja. Kot zadnje, pa ne najmanj pomembno, Odbor pozdravlja in podpira namen uporabe učinkovitejših načinov izvrševanja in izboljšanja praktičnega izvajanja Okvirnega programa. Pri tem Odbor vidi nujno potrebo po ukrepih, ki zahtevajo manj birokracije, so bolj kot doslej usklajeni z znanstveniki in industrijo ter ustrezajo njihovim notranjim pravilom, izkušnjam in delovnim pogojem. Najpomembnejši akterji v evropskem raziskovalnem prostoru so raziskovalci z veseljem do odkrivanja. Potrebujejo prostor za razvoj in optimalne okvirne pogoje. To je treba upoštevati.

4.1

Nedavna mnenja. Velik del naslednjih ugotovitev je bilo omenjenih in izraženih že v nedavnih mnenjih o evropski raziskovalni politiki (14).

4.2

Odločilno merilo. Za ohranitev in dosego vrhunske pozicije EU v svetovni konkurenci mora biti odločilno merilo pri izbiri projektov in podpori raziskav znanstvena in tehnološka odličnost. Le tako je mogoče doseči cilje, zastavljene v Sporočilu Komisije, in sicer odličnost in inovacije: ključna pojma evropske industrijske konkurenčnosti in vzpodbujanje ustvarjalnosti temeljnega raziskovanja s pomočjo tekmovalnosti med skupinami na evropski ravni.

4.2.1

Odličnost. Odličnost in vrhunski dosežki so rezultat celovitega, zapletenega in dolgotrajnega procesa razvoja in selekcije, ki poteka po pravilih, razvitih s strani znanstvenikov samih, in pri katerih je treba upoštevati mnoge pomembne in med seboj prepletene dejavnike.

4.2.2

Družba in politika. Družba in politika morata torej skrbeti za to, da so pogoji za nastanek in ohranitev odličnosti ter vrhunskih dosežkov izpolnjeni oz. jih je treba ustvariti.

4.2.3

Merila odstopanja. Druga neustrezna ali spekulativna merila odstopanja povečujejo birokratske stroške, zavajajo in predstavljajo nevarnost za napačne odločitve z vsemi negativnimi posledicami, ne le za lizbonske cilje, temveč tudi za celotno evropsko raziskovanje.

4.3

Izkoriščanje možnosti Evrope 25. Odbor v celoti podpira vidik Evropske komisije, da je hkrati pomemben tudi popoln razvoj in izkoriščanje potenciala Evrope 25. V ta namen je v raziskovalnih ustanovah razširjene Unije ter regijah s pomanjkljivo raziskovalno opremo treba ustvariti pogoje za odličnost, če slednji še niso na voljo.

4.3.1

Subsidiarnost. Po načelu subsidiarnosti je razvoj takšnih nacionalnih znanstveno-tehnoloških zmogljivosti in njihove osnovne opremljenosti, kot temeljev za izobraževanje odličnosti in vrhunskih dosežkov, naloga držav članic.

4.3.2

Strukturni skladi in Evropski investicijski sklad. Kjer je nujno potrebno in obetavno, bi morali to nalogo vendarle ciljno in učinkovito spodbujati s pomočjo Strukturnih skladov in Evropskega investicijskega sklada. Zato Odbor podpira namen Komisije, da se tudi v okviru kohezijske politike popolnoma izkoristiti vzajemno dopolnjevanje okvirnega programa s pomočjo Strukturnih skladov — priporoča pa razširitev tega na Investicijski sklad — ter uporabo deleža sredstev za širitev raziskovalnih zmogljivosti in infrastruktur.

4.3.3

Za to je potrebno tudi zadostno financiranje za začetek izvajanja ukrepov R&R v novih državah članicah, kajti znanstvene institucije v teh državah še niso sposobne sofinancirati projektov, ki jih podpira EU. Poleg tega bi bilo za podporo dejavnosti raziskav in razvoja potrebno oblikovati tudi ustrezne nacionalne podporne sisteme.

4.4

Raziskovalne infrastrukture. Tudi v zvezi s tem Odbor pozdravlja predlog Komisije o razvoju raziskovalnih infrastruktur (15) evropskega interesa. Pri tem se je dobro izkazalo dopolnilno financiranje izbranih velikih naprav na podlagi „variabilne geometrije“ in naj bi se izvajalo še naprej. Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) pri tem zavzema ključno vlogo na področju svetovanja. Na tej osnovi naj bi razvili infrastrukture, ki ustrezajo evropskim potrebam.

4.4.1

Srednje velike infrastrukture. Glede na razpoložljiva sredstva in koristi za projekte Skupnosti, naj se ti ukrepi ne bi omejevali izključno na velike naprave. Številna raziskovalna področja potrebujejo namreč tudi srednje velike kompleksne raziskovalne infrastrukture, ki jih mnoge države članice lahko prav tako uporabijo za uresničitev svojih raziskovalnih ciljev.

4.5

Krepitev tematskih prednostnih nalog in mobilnosti. Kot že omenjeno, Odbor podpira predlog Komisije, da se sredstva za sedmi okvirni program ter program EURATOM glede na trenutni šesti okvirni program podvojijo. To povišanje sredstev naj bi bil primarno (16) namenjen tematskim prednostnim nalogam/ akcijam/projektom (vključno s projekti programa EURATOM) in mobilnemu programu (17) (tudi spodbujanju mladih znanstvenikov in vrhunskih raziskovalcev).

4.6

Instrumenti za podpiranje raziskovanja. Za ponazoritev svojih priporočil Odbor predlaga uporabo naslednjih načel:

Glede na ta načela lahko med drugim tudi predlagamo, naj se v okviru NoE (Networks of Excellence) ne spodbuja zgolj usklajevanje, temveč tudi neposredna uporaba R&R (kot denimo pri asociacijah fuzijskega programa Euratom).

4.6.1

Marimonovo poročilo  (19). Odbor jemlje z velikim zadovoljstvom na znanje, da se priporočila, ki jih navaja Marimonovo poročilo, v veliki meri pokrivajo s priporočili Odbora. Odbor izrecno podpira izjave poročila.

4.6.2

Kontinuiteta. Še enkrat bi želeli poudariti in razjasniti pomembnost kontinuitete, ki naj se v največji možni meri zagotovi pri prehodu iz šestega v sedmi okvirni program. Dosedanje prehajanje iz enega v drugi okvirni program je pomenilo obremenitev za znanost in industrijo (predvsem tudi za MSP), ki s tem zmanjševalo storilnost. Takšni prehodi so namreč zmeraj povezani s spremembami glede meril primernosti, prijavnih postopkov, ocenjevalnih meril, pravnih pogojev in modelov stroškov. Za zagotovitev kontinuitete pa naj se ne uvajajo popolnoma novi instrumenti in postopki. Namesto tega naj se dosedanji instrumenti in postopki ob upoštevanju pridobljenih izkušenj in priporočil poenostavijo in uskladijo. Glavni cilj je torej kontinuiteta, ki je povezana s poenostavitvijo in razjasnitvijo, ter tudi zagotavljanje fleksibilne izbire instrumentov za kandidate.

4.7

Tehnološke platforme. Odbor izrecno podpira pobudo Komisije in industrije, da se ustanovijo „tehnološke platforme“, ki bi povezovale podjetja, raziskovalne ustanove, finančni svet, upravne organe in regulativne organe na evropski ravni. Njihova naloga bi bila, da določijo skupni raziskovalni program, ki bi mobiliziral kritično maso nacionalnih in evropskih, javnih in privatnih virov.

4.7.1

Razvojni projekti na ravni Skupnosti. Odbor meni, da je takšen pristop pri obsežnih in zapletenih znanstveno tehničnih razvojnih projektih Skupnosti kot npr. pri projektu GALILEO — ker so cilji popolnoma določeni — zelo priporočljiv korak v smeri, da se uresniči usklajeno sodelovanje med partnerji. Izvedba lahko poteka v obliki „integriranih projektov IP“ ali pa tudi „skupnih podjetij“ v skladu s členom 171 Pogodbe ES (20). Vendar naj se zmeraj skrbno preveri (21), kako bi lahko preprečili pretirane organizacijske/administrativne stroške in dosegli primerno udeležbo MSP ali majhnih institutov/ skupin raziskovalcev pri projektih.

4.7.2

Administrativna in organizacijska vprašanja. Glede na pomembna organizacijska/administrativna in pravna vprašanja (denimo vprašanja glede intelektualne lastnine), je potrebno pred oblikovanjem nadaljnjih „tehnoloških platform“ najprej pridobiti izkušnje iz vzpostavitve trenutnih platform in razjasniti, ali se lahko pri tem uporabi tudi načelo „spremenljive geometrije“. Razen tega je treba zmeraj jasno določiti cilje in preveriti, ali je mogoče s preprostimi postopki te cilje uresničiti in tako preprečiti nadaljnje povečanje instrumentov, ki se deloma prekrivajo, ter nastanek dodatne zmede in čezmernega usklajevanja. Če je le mogoče naj se uporabljajo enostavnejši instrumenti.

4.8

Mala in srednja podjetja (MSP). MSP v veliki meri že prispevajo k inovacijskemu procesu ali pa vsaj imajo potencial, da bodo to storili v prihodnosti. Zato je potrebno še fleksibilnejše oblikovanje in poenostavitev pogojev za udeležbo MSP na tematskih prednostnih nalogah, med drugimi tudi s fleksibilnejšo razdelitvijo in izbirno možnostjo tem in instrumentov (CRAFT, Collective Research, EUREKA). Pri prilagoditvi instrumentov za razvojno pomoč in strukturiranju projektov naj se bolje kot doslej upošteva, da se lahko upravičene MSP udeležijo tako na področju visoke kot tudi nizke tehnologije. V tem kontekstu so primernejši instrumenti za razvojno pomoč kot so „Specific Targeted Research Projects — STREPs“, ki dovoljujejo, da imajo možnost udeležbe tudi manjše skupine in projekti, in podpirajo pristop od spodaj navzgor („bottom-up“).

4.8.1

MSP in prenos znanja. Prav tako pomembna naloga je, da se najnovejše, praktično znanje temeljne raziskave — iz univerz in državno subvencioniranih raziskovalnih institutov — približa in posreduje industriji in predvsem raziskovalcem ter inženirjem, ki so dejavni pri MSP, ter se tako pospeši prenos znanja, ki je potrebno za inovacijo in konkurenčnost industrije. Odbor je tudi na teh področjih večkrat vodil razprave (22) glede izmenjav osebja (mobilnost) med univerzami in industrijo, ki jih je treba očitno izboljšati in narediti zanimivejše.

4.8.2

Podjetništvo in industrijska politika. Pomembna gonilna sila za inovacijo in gospodarsko rast je ustanovitev novih majhnih podjetij. Težava pri takšnih ustanovitvah se pogosto primarno ne nahaja v nezadostnem spodbujanju raziskave in razvoja, temveč v vprašanju vodenja podjetij in marketinga ter predvsem v pomanjkanju dolgoročnih finančnih sredstev, ki so potrebna za prebroditev začetnega obdobja. V tem okviru morata torej industrijska in raziskovalna politika iskati skupne rešitve in tako spodbuditi ter poiskati možnosti uspeha za podjetja v Evropi.

4.8.3

Program SBIR v ZDA. Odbor priporoča, naj se upoštevajo tudi izkušnje ZDA pri izvajanju programa Small Business Innovation Research — SBIR (23), v okviru katerega vlada Združenih držav preko različnih agencij podpira tržne dejavnosti ukrepov R&R majhnih in srednje velikih podjetij.

4.9

Odprto usklajevanje. Odbor je že zmeraj podpiral postopek odprtega usklajevanja Komisije, vendar je ob tem poudaril, da se ta lahko izvede samo na prostovoljni bazi s strani držav članic.

4.10

Samoorganizacija in samousklajevanje. Odbor je pogosto opozarjal na samoorganizacijo in samousklajevanje znanstveno tehničnih akterjev znotraj Evropske unije, ki delujeta na podlagi postopka od spodaj navzgor (bottom-up). Ti akterji, ki so preko publikacij, konferenc in delavnic na različnih strokovnih področjih med seboj povezani, lahko vplivajo na oblikovanje programa ter — vpeti med konkurenco in sodelovanje (glej spodaj) — prispevajo k usklajevanju. Odločilne in svetovno vodilne mednarodne raziskovalne pobude, programi in ustanove so nastale na tak način in so tako pripravile osnutek Evropskega raziskovalnega prostora. Te izkušnje naj se priznajo in uporabijo.

4.11

Spodbujanje konkurence. Odbor pozdravlja, da Komisija vključuje spodbujanje konkurence med svoje šest velike cilje. Odbor podpira Komisijo v njenem pričakovanju, da se bo s pomočjo konkurenčnosti na evropski ravni dosegla dodatna vrednost. Odbor ob tem ponavlja (24)svoje prejšnje ugotovitve: znanost in raziskovanje živita od konkurence za najboljše ideje, postopke in rezultate in od neodvisne reprodukcije (ali ovrženja) — torej certifikacije — novih spoznanj in tudi od njihove distribucije, poglobitve in razširjanja. Torej je potrebno, da se omogočijo in vzdržujejo pluralistični in meddisciplinarni raziskovalni pristopi in raziskovalne strukture, ter se tako spodbuja in uporabi konkurenčnost za najboljše ideje in rezultate, ki iz tega izhajajo.

4.12

Konkurenčnost, sodelovanje in usklajevanje. Med cilji konkurenčnost, sodelovanje in usklajevanje lahko pride do nasprotij in sicer tem bolj, čim bolj so naloge povezane z razvojem določenega proizvoda. Iz tega lahko razberemo meje optimalnih področij uporabe — in s tem tudi izbiro primernih instrumentov. Toliko konkurenčnosti, kot je mogoče, ter toliko sodelovanja, kot je potrebno.

4.13

Kritične masa in globalna konkurenca. Raziskovalni in razvojni cilji s kritično maso, ki tudi kot posamezni objekti presegajo zmogljivost posameznih držav članic, in se jih načeloma da doseči samo v evropskem kontekstu, kot denimo v velikih infrastrukturah ali tehnoloških projektih, se morajo predvsem soočiti tudi z globalno konkurenco (glej tudi poglavje „Mednarodna razsežnost“) in ohraniti v globalnem kontekstu. To velja tudi za „tehnološke platforme“.

4.14

European Research Council ERC. Odbor podpira Komisijo pri njenem namenu (25) — kar je že naznanil v svojem nedavnem mnenju –, da bi ustanovila „European Research Council“ (ERC), ki bi usklajeval in spodbujal temeljne raziskave in ki ga bi podpirala „Scientific Community“. Svoje naloge naj bi izvajal v popolni avtonomiji in ob upoštevanju pravil uspešnih institucij v državah članicah in v ZDA. Za uporabo delovnega prepleta med posameznimi raziskovalnimi kategorijami Odbor priporoča, da se v ERC vključijo tudi vodilni znanstveniki iz industrije.

4.15

Peer Review. Pomemben instrument za ocenjevanje, ki ga bi uporabljal ERC, naj bi bil peer review. Tudi za izravnavo znanih slabosti (denimo interesna nesoglasja) naj bi ERC — na splošno vse organizacije za razvojno pomoč (26)– zaposloval izkušene znanstvenike z dosežki na področju znanosti in s specifičnim znanjem na določenem strokovnem področju.

4.16

Spodbujanje poklicne kariere. Odbor izrecno podpira cilj, da se znanost, raziskovanje in razvoj kot poklicni cilji za nadarjene znanstvenike naredijo privlačnejši in podpirajo njihovo poklicno kariero. Odbor je v svojem nedavnem mnenju (27) to temo zelo izčrpno obravnaval in podpiral prizadevanja Komisije.

4.16.1

Nezadovoljivi pogodbeni pogoji za znanstvenike. V mnogih državah članicah plače in pogodbeni pogoji predstavljajo poseben problem, ki so — predvsem za mlajše znanstvenike — povezane z očitnimi pomanjkljivostmi v primerjavi z možnostmi kariere v prostem gospodarstvu, celo v primerjavi s primerljivimi poklicnimi karierami v javnih službah. Odbor ponovno opozarja, da se mora glede tega nujno ukrepati — predvsem s strani držav članic.

4.17

Preprečevanje prekrivajočih ali vzporednih pristojnih organov. Znanstvena dejavnost zahteva tudi načrtovalne, podjetniške, administrativne in izvedenske naloge, ki jih morajo izvajati izkušeni znanstveniki. Glede na naraščanje naročil, izvedenskih mnenj in nadzornih postopkov Odbor ponovno priporoča (28), naj Komisija to vprašanje obravnava in si prizadeva za bolj učinkovite, usklajene postopke (predvsem tudi z in med udeleženimi pristojnimi organi v državah članicah), ki bi preprečili visoko število ločeno delujočih vertikalnih (tudi horizontalnih/paralelnih) odobritvenih, organizacijskih in nadzornih pristojnih organov (in postopkov) ter tudi neproduktivnost, ki bi izhajala iz tega.

4.18

Izbor izvedencev. Hkrati in s pridržkom, da se zmanjša trenutna splošna obremenitev izvedencev, se morajo za določena strokovna področja izbrati izvedenci, ki so uspešni in izkušeni znanstveniki, kajti s tem se zmanjša možnost, da bi prihajalo do napačnega ocenjevanja. Vendar pa se morajo postopki izbora izvedencev otresti trenutne pretirane in nefleksibilne birokracije, ki prav uspešne znanstvenike pogosto odvrne.

4.19

Postopki ocenjevanja. Po vsej verjetnosti so nekateri postopki, ki jih Scientific Community negativno ocenjuje, rezultat dobronamernega poskusa, da bi se za to kompleksno in občutljivo področje uvedli in uporabili standardizirani ocenjevalni kriteriji, in da se ne bi ocenjevalo na podlagi izkušenj. Odbor sicer priznava namen, da se v smislu preglednosti in objektivnosti izloči subjektivno ocenjevanje, ki bi lahko vodilo do sporov in zlorab, vendar pa se pri tem pojavlja nerešljiva dilema. Ocenjevanja znanstvenih storitev in kreativnosti se namreč ne da avtomatizirati ali zaupati neizkušenim posameznikom.

4.20

Novi temi: vesolje in varnost. Sporočilo Komisije še ne obravnava tematskih prednostnih nalog. Edina izjema je opozorilo na temeljne raziskave (29), kot tudi na novi temi: vesolje in varnost. Odbor pozdravlja predlog Komisije, da se lotimo nalog na področju vesolja in varnosti tudi na evropski ravni in podpira njena predhodna priporočila glede vesolja (30). Vendar pa Odbor priporoča, da se te naloge ne zajemajo v proračun in tematske prednostne naloge sedmega okvirnega programa, kajti njihove specifične posebnosti ni mogoče združiti s postopki okvirnega programa.

4.20.1

V okviru vesolja že obstaja močan in uspešen program, ki sta ga do sedaj usklajevala in izvajala ESA in European space and aviation industries. Tudi raziskovalni instituti držav članic so že bistveno prispevali k programu. Zato Odbor priporoča, naj se udeležba Komisije v okviru obstoječega sporazuma o sodelovanju med ESA in komisijo financira in izvaja izven okvirnega programa. Odbor bi želel, da se ga obvešča o nadaljnjih podrobnostih.

4.20.2

Pri varnosti obstaja močno vseevropsko zanimanje za skupni postopek. Odbor je o tej temi že večkrat razpravljal, in zato izrecno podpira, da se je ponovno lotimo. Vendar se pri tem pojavljajo tudi vprašanja varovanja tajnosti in možne uporabe notranjih ali zunanjih obrambnih nalog, ki zahtevajo v nasprotju s tematskimi prednostnimi nalogami okvirnega progama (ki denimo zahteva preglednost) različne načine obravnave. Zato naj bi se tudi v tem primeru oblikovali samostojni projekti, ki se ne bi financirali znotraj okvirnega programa in kjer se ne bi uporabljali instrumenti okvirnega programa.

5.1

Odbor poudarja odločilen pomen raziskav in razvoja za svetovno konkurenčnost Evrope in s tem tudi za lizbonske cilje. Glede na to podpira cilje in ukrepe, predlagane v sporočilu Komisije.

5.2

To velja zlasti za cilj 3 % ter tudi za predlagano podvojitev proračuna EU za R&R (za Okvirni program ter program EURATOM). Odbor poziva Svet in Parlament, naj sledita predlogu, vlade in države članice pa, naj povečajo nacionalni proračun za R&R ter industrijo, naj v skladu s cilji okrepi investicije v raziskave in razvoj, in sicer v Evropi.

5.3

Odbor opozarja na to, da cilj 3 % ustreza trenutnemu položaju konkurence ter da ga bo v prihodnosti treba prilagoditi naraščajočim težnjam na primer v ZDA in Jugovzhodni Aziji.

5.4

Odbor podpira namen Komisije, da se delež sredstev strukturnih skladov uporabi za razvoj raziskovalnih zmogljivosti in infrastruktur, s ciljem popolnega izkoriščenja možnosti Evrope 25 ter upošteva prehodni položaj v novih državah članicah. Priporoča, naj se v ta namen uporabi tudi Evropski investicijski sklad.

5.5

Odbor podpira namen Komisije glede uporabe najučinkovitejših načinov izvrševanja in izboljšanja praktičnega izvajanja programa. V zvezi s tem predlaga poenostavitev in prilagoditev instrumentov in hkrati stalno povezanost. Kandidati morajo imeti možnost optimalno prilagoditi instrumente strukturi in velikosti projektov, ki so potrebni za posamezno nalogo. To velja tudi za ustanavljanje „tehnoloških platform“. Odbor se pridružuje Marimonovemu poročilu.

5.6

Odbor priporoča, da se usposobljena MSP še bolj kot doslej vključijo v raziskave in razvoj ter inovacijski proces, v povezavi s tem pa se sklicuje na program SBIR iz ZDA. Poleg tega predlaga medsebojno sodelovanje podjetniške in raziskovalne politike za podpiranje in izkoriščanje potenciala MSP ter mlajših podjetij za inovacije in gospodarsko rast.

5.7

Odbor podpira namen Komisije, da vesolje in varnost sprejme kot novi osrednji tematski točki; priporoča — in utemeljuje zakaj -, naj se ta dva področja obravnavata in financirata kot posebni kategoriji izven Okvirnega programa.

5.8

Odbor podpira namen Komisije, da temeljno raziskovanje vključi v Okvirni program in ga spodbuja preko evropske konkurence ter poleg tega ustanovi neodvisen Evropski raziskovalni svet (European Research Council).

5.9

Odbor opozarja na temeljni pomen prepletanja kategorij raziskav: temeljnih raziskav, uporabnih raziskav (predraziskav) in razvoja; kar zahteva uravnovešeno podpiranje teh kategorij.

5.10

Odbor podpira namen Komisije, da Evropo naredi privlačno za najboljše znanstvenike ter pridobi nadarjeno mladino za znanstveno kariero in jim slednjo tudi zagotovi. Pri tem je potrebno ukrepanje, zlasti s strani držav članic.

Številna druga pomembna stališča, priporočila in kritike Odbor navaja v izčrpnih poglavjih 3 in 4.